Številka 7 Oktober 1985 Delegati! DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. Vsebina: Stra — gradivo za 13. skupno sejo zborov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Litija 4 — gradivo za 12. sejo skupščine občinske zdravstvene skupnosti Litija 14 — gradivo za 14. skupno sejo zborov skupščine občinske izobraževalne skupnosti Litija 21 — gradivo za 12. skupno sejo zborov skupščine občinske kulturne skupnosti Litija 28 — gradivo za 13. skupno sejo zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija 34 — gradivo za 11. skupno sejo zborov skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Litija 42 — gradivo za delegate občinske raziskovalne skupnosti 46 — gradivo za 11. sejo skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Litija 49 — gradivo za delegate skupnosti za zaposlovanje Litija 52 — gradivo za 15. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija 56 — gradivo za 4. redno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija 74 — gradivo za 11. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne komunalne skupnosti Litija 85 SKUPNO GRADIVO ZA SEJE SKUPŠČIN SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI točka 3 INFORMACIJA o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za 8 mesecev leta 1985 Pragled planiranih izvirnih prihodkov it enotnih dohodov in dohoda po tretji uskladitvi in realizacija le teh aa čso od 1/1 do 31/S-19JS Je naslednji: INFORMACIJA o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 Na podlagi trimesečnih in petmesečnih gibanj v občini Litija in ponovnih ocen do konca leta 1985 je bil na 5. seji Koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe dne 30/8-85 obravnavan in sprejet predlog tretje uskladitve skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985. Na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, dne 12/9-85 je bil predlog sprejet. I. KAZALCI: ocena do konca leta 1985 SRS Z«p. Št. Procent raaliz. 1905 1906 (n.tdd.) isíüKb.) Prispevna atounje l/l, 1/*, 1/6 (*) 1 2 3 4 5 I. U OSEBNEGA OMIKA: 1. 3» - nate dejavnost 70.000 42.438 61 1,17 1,19 1,27 - otr.dodatki UM 33.200 20.255 61 0,91 - «tap.pr.ae (Dn) 43.200 24.494 61 1,10 2. mmtiNHHk SKUPNOST 331.430 196.363 59 5,14 5,43 6,20 3. KS - občinski program 27.900 16.857 60 0,43 0,51 — ataflli progr.SRS 20.200 17.4*7 62 0,50 4. JELBEKHULUCNl SKUPNOST 19.000 11.627 61 0,3! 0,3« 5. SKUPNOST 9XTAUKGA SRBIVA 54.103 33.483 62 0,96 S. 2S - naftaml lin (tu) 10.000 6.187 62 0,27 SKUPAJ 12 03: 614.000 35S.697 60 10,83 H. g DOCOvV Sa) ZS .. dejavnost (a.) 523.066 306.900 59 12,37 is,a ■ primanjkljaj (D,) 13.130 10. SOB 60 7. SHP.ZA ZAB0GUMC1K (D.,) 0.5X 5.123 00 0,23 8. «5 - občinski progi', (dan.) 3.700 2.437 66 0,05 SKUŠAJ IZ D3H30KA: 530.400 324.990 5» 12,65~ SKUPAJ 031IX>8: 1.162.4X 394.6B5 00 23,45 - primerljivi dohodek 82 X - zaostajanje 5 X - rast aredstev skupne poraoe v globalu ' 78 X Kazalci za valorizacijo cen in PN SIS (izhodiace oz. osnove 1984 po II.uskladitvi 1985} - mearialnl atroiki 80 X - osebni dohodki' 70 X - amortizacija, SSP in drugo ' 70 X 80 % 10 X 72 X 80 * 70 X 70 X . obcin.progr. - [XMCIL - OUMD I ISTO (Oti) 1.094.000 __IB!400 530.600 628.100 3.700 S52.75» _ 41:941__ 318.760 373.498 2.437 60 61 21,35 _lj60_ Za predlagano sanacijo materialnega položaja v osnovnem šolstvu se upošteva v masi sredstev za osebne dohodke pri OIS večja sredstva in to za 10% (80%) na primerljivo maso iz leta 1984 ob upoštevanju uskladitev v letu 1985 in povečanega obsega dejavnosti ter na maso materialnih stroškov 20% (100) na maso iz leta 1984. II. PRISPEVNE OSNOVE ZA IZRAČUN PRISPEVNIH STOPENJ: Na podlagi petmesečne realizacije sredstev skupne porabe za leto 1985 in ponovne ocene mase bruto osebnih dohodkov je ponovna (tretja) ocena naslednja: 14,88 I-.aaa BOD Realiz. BOD Ocena BOD Ind. (3:2) BOD 0,05 5 meB.84 1.1984 za 1.1985 b mes. 85 Ind. 7 mea.85 (III.uskl) rezi. (5:S) plan 1 2 3 4 5 6 7 Po tretji uskladitvi sredstev iz izvirnih prihodkov je bila predvidena dovoljena poraba skupaj 1.162.400 tisoč din. Podatki o realizaciji izvirnih prihodkov so zbrani iz poročila o vplačanih prihodkih po stanju 31/8-1985 — statistični obrazec »B-2« Službe družbenega knjigovodstva (bruto vplačila). Realizacija izvirnih prihodkov je znašala za osem mesecev leta 1985 iz osebnih dohodkov 60%, iz dohodka 59%, skupaj 60% v primerjavi na vsa planirana sredstva za leto 1985 po tretji uskladitvi. Planirana mesta bruto osebnih dohodkov in realizacija za osem mesecev leta 1985 je naslednja: - DOnICILNI PBINCIP 3.209.445 5.602.000 176,4 2.012 35 3.650 1.087 2.012 185 - DELOVNO U2ST0 2.126.991 3.GÜU.000 173,4 1.298 35 2.390 (ZS, ZAP..SOV) 725 1.298 179 III. SKUPNI PREGLED SREDSTEV DOVOLJENE PORABE IZVIRNIH PRIHODKOV: Princip ISAUZACIJA ZS 1.1904 PlAt: 1966 (m. uskl.) «AU2ACIJA za 0 mes.85 (2 . 1) rTOCETJT (3 : 2) 1 2 ___3_ _ _4____ __J>____ D3ÜCIL 3.209.445 S.662.0X 3.506.419 176,4 32 DEL. ri. 2.126.991 3.688.000 2.247.167 173,4 61 Realizacija mase bruto osebnih dohodkov za leto 1985 po tretji oceni ni bila dosežena, v primerjavi z osmimi meseci leta 1984 pa je znašala podomicilnem principu (8 m 1984 leta 1.836.792), 91% več, po delovnem mestu (1.200.914) pa 87% več. Z*P' BESEDILO it. Dov. poraba za 1. 1984 (II. uskl.) Predvid.dov. poraba za 1. 1985(111.uskl.) Indeks 1 2 3 I. IZ BOD: 1. SOV - redna dejavnost - otroški dodatki - skupni program SLS 40.000 15.980 18.360 70.000 33.200 40.200 175 206 219 SOV s k u p s J : 7«. 340 143.400 193 2. IZOBRAŽEVALNA SKUPnOo. 176.740 331.400 188 3. KULTURNA SKUPHOST-obcin.propr. - skupni program SRS 15.170 16.390 27.900 28.200 184 172 4. TELEStiOKULTURNA SKUPNOST 10.880 19.000 175 S. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA 29.600 54.100 183 6. ZS - nsdomestils - dejsvnost - primanjkljaj 7.000 229.350 7.500 10.000 523.066 13.134 143 175 175 ZS s k u p s J : 313.850 546.200 174 7. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE b.120 8.500 166 8. RAZISKOVALNA SKUPNOST-obc.progr. 1.910 3.700 194 SKUPAJ ODI DO 8: 544.000, 1.152.400 180 OD TEGA: - oočtnski program - skupni programi SRS 509.250 34.750 1.094.000 58.400 180 199 - iz osebnega dohodka - iz dohodka 330.120 313.880 514.000 548.400 186 175 ■• domicil - delovno mesto - dohodek 2J8.730 353.310 1.910 530.300 628.100 3.700 184 176 179 Globalni obseg sredstev skupne porabe po tretji uskladitvi znaša za občinske programe in za skupne programe v SRS skupaj 1,162.400.000 din. kar je 80.4.% več kot v letu 1984. Od tega je za občinske programe 1.094.000.000 din. kar je 79,6% več, za skupne prohrame v SRS pa 68.400.000 din. kar je 99% več kot v letu 1984. Izračun upošteva predvidene kazalce iz točke I. Predvideno združevanje sredstev je izračunano na podlagi nove ocene mase bruto osebnih dohodkov za sedem mesecev, ob upoštevanju realizacije petih mesecev in veljavnih prispevnih stopenj od 1/6-1985 dalje. Pri valorizaciji programov OSIS in upoštevanju predvidenih kazalcev ne bo dovolj sredstev za OZS. ker ob nespremenjeni stopnji za združevanje sredstev ni mogoče zbrati dovolj sredstev za povečan obseg programa zdravstvenega varstva. Predlagana sanacija materialnega položaja osnovnega šolstva bo delno realizirana v letu 1985, delno pa v letu 1986. s tem, da se bodo tudi od 1/1-86 dalje združevala sredstva za OIS po prispevni stopnji 6,20%. Pri OZS je na podlagi revizijskega zapisnika od strani SDK spremenjena delitev primanjkljaja za leto 1984. Primanjkljaj v višini 36.449,676 din se deli tako, da se v stroške za leto 1985 zajema 10.182.552 din, ostalih 26.267.124 din pa se razdeli na polovico in se 13.133.562 din združuje v letu 1985, druga polovica pa v letu 1986. Po drugi uskladitvi skupne porabe SIS za leto 1985 je bilo predvideno, da se sredstva za primanjkljaj v višini 18.225.000 din združujejo v letu 1985 in to iz dohodka po prispevni stopnji l,45%za čas od 1/5 do 30/9-85 in je ta stopnja vključena v 15,21%. Zaradi spremembe delitve primanjkljaja za leto 1984 po sklepu SDK se ta prispevna stopnja tudi do konca leta ne spreminja in ostane še nadalje 15,21%. Občinska zdravstvena skupnost mora pripraviti gradivo, iz katerega bodo razvidni razlogi, zaradi katerih prihaja ob tako visokih prispevnih stopnjah do ponavljajočih se primanjkljajev. Nove cene storitev na področju zdravstva in socialnega skrbstva veljajo od 1/7-85 in so povečane za toliko, da je v letnem znesku zagotovljena skupna predvidena rast osebnih dohodkov za 70% in materialnih stroškov za 80% večja kot v letu 1984. \ Odbor za spremljanje skupne porabe bo ponovno obravnaval problematiko skupne porabe, ko bodo znani devetmesečni podatki. Skupni pregled sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990 » 000 lll.ulkladita«) :»p. It. s S »1« 11. uskladitev ltta 1905 Lata 1990 Pavprajna ttop. raitl 1990/05 i. so« 12 100 12 S0LI0ARN0S11 120.SSS 15.165 /sms 22.001 - Skupaj: 135.73] 101.520 6,0 2. IS 12 900 296.430 459.192 9,1 «s 12 eoo ooč.pb. 24.006 32.243 9,0 1 , SKOPNI p.SflS 23.700 20.557 3,9 4 . 1KS 12 000 It. 550 19.962 3.9 S. sss 1 2 000 43.171 40.769 2.2 G. zs 12 000 10 ODHODKA 12 SOL IDARaDS 11 -HEOOOt1. -SRS 12 KNE T,DE JAVH. 433.375 11.129 9.000 533.200 3.600 10.700 9.600 . 21.000 48.070 229 NADOMESTILA c«j~porc»ri3:- javndA racvoju 3015 2009 2244 23» 2415 11.2» • oru£m nemoči otrahoa 42M 43900 . 462«) ■SkK 47007 _____22».am J55K, 43D6 51751 53786 SSU7 25U2J3 9. člen Sredstva za zagotovljeni program bomo združevali udeleženci . solidarno z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani na območju vse SR Slovenije. Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena bomo združevali udeleženci po enotni povprečni prispevni stopnji iz osebnega dohodka na osnovi osebnega dohodka. Višino prispevne stopnje bo za vsako leto planskega obdobja ugotovila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske skupnosti otroškega varstva v katerih udeleženci združijo po enotni poprečni prispevni stopnji, dogovorjeni v SR Sloveniji, več sredstev kot je potrebno za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. Občinske skupnosti otroškega varstva združujejo solidarnostna sredstva pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji od osebnih dohodkov na podlagi podatkov za 9 mesecev (september minulega leta — september tekočega leta). Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti otroškega varstva v katerih udeleženci po enotni povprečni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. 11. člen Solidarnostnih sredstev ne združujejo tiste občinske skupnosti otroškega varstva, ki s prispevki po enotni poprečni prispevni stopnji združijo manj sredstev kot jih potrebujejo za uresničitev zagotovljenega programa v občini. Ne glede na določbo 10. člena tega sporazuma ne združujejo sredstev solidarnosti tiste občinske skupnosti otroškega varstva na katerih družbeni proizvod na prebivalca v občini ne dosega 80% povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje leto, ko je podatek uradno objavljen. I 12. člen Ne glede na določilo 10. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost otroškega varstva če: — družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80% poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SRS v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen, — solidarnostna sredstva predstavljajo do 5% njenega zagotovljenega programa. 13. člen Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti otroškega varstva, če izpolnjujejo še tele pogoje: — da prevzamejo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo, — da programi, ki jih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi glede normativov, standardov, cen storitev in družbenih pomoči ne presegajo meril dogovorjenih s tem sporazumom in drugih meril, dogovorjenih v Skupnosti otroškega varstva Slovenije. 14. člen , Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo vsako leto ugotovila obveznosti in pravice do solidarnosti s finančnim načrtom. V ta namen bomo Skupnosti otroškega varstva Slovenije vsako leto predložili poročilo o izpolnitvi zagotovljenega programa za: — družbene pomoči, — program male šole, — program vzgoje in varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za ugotavljanje zneskov obveznosti in pravic do solidarnosti bo Skupnost otroškega varstva Slovenije poleg kazalcev iz prejšnjega odstavka tega člena upoštevala tudi dosežene osebne dohodke po občinah po stanju za 9 mesecev tekočega leta, kijih predloži Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Obseg solidarnnostnih sredstev, ugotovljen s finančnim načrtom za vsako leto planskega obdobja 1986—1990 predstavlja dokončni znesek obveznosti in pravic. III. PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI IN DRUGE NALOGE 15. člen Uporabniki in izvajalci bomo v obdobju 1986—1990 v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali še tele programe: — program vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in kombiniranem oddelku družinskega varstva. — program vzgoje in varstva otrok, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije, — druge naloge. 16. člen Uporabniki v občinski skupnosti otroškega varstva bomo združili sredstva za uresničevanje programa vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstveni organizacij in kombiniranem oddelku družinskega varstva. V letih 1986—1990 načrtujemo, da bomo povečali število vključenih otrok v enote vzgojnovarstvene organizacije in kombinirani oddelek družinskega varstva od sedaj vključenih 512 na 530 otrok, da bi tako dosegli 30% zajetje vseh predšolskih otrok. 17. člen Pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov bomo izvajalci v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah upoštevali normative in standarde, ki so veljavni v obdobju 1981—1985. Konkretne normative pa bomo določili v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990. 18. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bo zagotavljala skupnost otroškega varstva delež vzgojnega programa za otroke, v vzgojnovarstvenih organizacijah (v rednih oddelkih, razvojnih oddelkih) in varstvenih družinah v višini 40% cene, dogovorjene na podlagi meril iz 5. člena tega sporazuma. Preostali 60-odstotni delež cene prispevajo starši — uporabniki storitev po merilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic oziroma občinska skupnost otroškega varstva. 19. člen Udeleženci sporazuma bomo zagotavljali tudi vzgojnovarstveni program otrokom, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstveno organizacijo. V ta program bomo vključili predvidoma 60 otrok, starih od 3 do 4 let in 120 otrok, starih od 4 do 5 let. 23. člen Za izvedbo vseh programov vzgojnovarstvene dejavnosti in drugih nalog bomo združili udeleženci naslednja sredstva: ?rogran ozira oa. ..............._____ v^Jnavaratvartl pratynj,i v vfl»pjnDVaretwni oraen. oz. v toito.odd.dcuE.var. program vzjjije ln varstva otrok, ki niao vključeni v W0 oz. veratvano oruzjno druge nalofla bkuVajI " Skupaj 1905-1990 43.310 43.815 50.929 55.333 00.1S0 S2.770 390 520 S85 586 8.759 8.700 8.7O0 0.700 55.S56 ~i.CE5~Sr2W"'"i.Š43" 8.700 8.700 2.8» 43.593 " 334.400 IV. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI 24. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 v Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog: 1. Nadomestila osebnih dohodkov za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka, — socialno varnost študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, — porodno nadomestilo kmetici v enakem obsegu in za enako dobo kot delavki, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen, 2. Pomoč pri opremi novorojenca, 3. Druge skupne naloge družbenega varstva otrok, ki so pomembne „za vso republiko. ■> COKg vzgojnega dela Je p,w*iuen v 000031. 1986 1966 1U87 1038 1939 19S0 - Jtevilo ur vzgojnega program ''' 03 80 SO 80 33 80 ■ - obroči, starosti 30D41eta 40 90 00 80 33 260 ■• otroci, starosti 4 do 5 let 120 120 120 120 120 120 '500 20. člen Povračilo izvajalcem za izvajanje programa iz 19. člena tega sporazuma v celoti zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva. Vrednotenje programa opravimo udeleženci skladno z določilom 5. člena tega sporazuma, kar opredelimo v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990. 21. člen Vsem otrokom, predvsem pa otrokom, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo oziroma v vgojnovarstveni program iz 19. člena tega sporazuma bomo zagotovili vzgojnovarstveni program v obliki cicibanovih uric, uric pravljic, letovanja, igre na igrišču, trim akcije itd. Občinska skupnost otroškega varstva Litija bo združevala sredstva za sofinanciranje programa Dedka MRAZA za vse otroke v občini v starosti od 1. do 8. leta. Povračilo izvajalcem za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja skupnost otroškega varstva. 22. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v občinski skupnosti otroškega varstva uresničevali tudi naslednje naloge: — kadrovska politika in štipendiranje, — družbeno varstvo otrok v izjemnih razmerah, — delo samoupravnih organov in strokovne službe, — vzdrževanje objektov otroškega varstva ter zagotavljanje večjih površin za igrišča, — zagotavljanje sredstev za igrače in druga didaktična sredstva, — krepitev sodelovanja OSOV z drugimi SIS, KS. šolami ob opredeljevanju in delitvi dela, nalog in financiranja VARIANTA I Nadomestilo osebnega dohodka zavoljo poroda, nege in varstva otroka v času 245 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 218 dni po porodu bomo zagotavljali: — materi, ki ima status delavke v združenem delu, — materi, ki ima status delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z. osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občana, — materi, ki ima status združene kmetice, — očetu ali drugemu delavcu, ki neguje in varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni. Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, več hkrati živorejenih otrok, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka, bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 12. meseca otrokove starosti. Za celotno dobo zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka bomo zagotavljali 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka bomo v načelu upoštevali osebni dohodek, ki gaje upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadometila osebnega dohodka bomo čimbolj izenačili z vrednostjo osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. Upravičenec in organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti z dela, in za osebo, ki bo to pravico izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevali potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. Če dogovor iz prejšnjega odstavka presega obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost. VARIANTA II " Nadomestilo osebnega dohodka zavoljo poroda, nege in Varstva otroka v času 365 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 337 dni po porodu, bomo zagotavljali: — materi, ki ima status delavke v združenem delu, — materi, ki ima status delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občana, — materi, ki ima status združene kmetice, — očetu ali drugemu delavcu, ki neguje in varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni, — materi, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen. Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka, bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 15. meseca otrokove starosti. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka bomo v načelu upoštevali osebni dohodek, ki ga je upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka bomo čimbolj izenačili z. vrednostjo OD, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. Za zadržanost z dela do 246 dni oziroma do 12. meseca otrokove starosti, če upravičenec neguje in varuje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka, bomo zagotavljali 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka, za nadaljnjih 119 dni oz. za nadaljnje 3 mesece zadržanosti z dela pa bomo zagotavljali 75-odstotno nadomestilo osebnega dohodka. Upravičenec in organizacija združenega dela oz. delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti z dela, in za osebo, ki bo to pravico izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevali potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. Če dogovor iz prejšnjega odstavka presega obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela, oz. delovna skupnost. Socialno varnost zavoljo poroda, nege in varstva otroka za dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in 56 dni po porodu, bomo zagotavljali: — iskalkam zaposlitve, — študentkam, — učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju. Upravičenkam, ki so navedene v prvi, drugi in tretji alinei tega odstavka bomo zagotavljali socialno varnost v višini 50% povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu. VARIANTA III Nadomestilo osebnega dohodka zavoljo poroda, nege in varstva otroka v času 365 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 337 po porodu, bomo zagotavljali: — materi, ki ima status delavke v združenem delu, — materi, ki ima status delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in z. delovnimi sredstvi v lasti občana, — materi, ki ima status združene kmetice, — očetu ali drugemu delavcu, ki neguje in varuje otroka, v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni, — materi, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen. Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 15. meseca otrokove starosti. Za celotno zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka bomo zagotavljali 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka bomo v načelu upoštevali osebni dohodek, ki gaje upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka bomo čimbolj-izenačili z vrednostjo osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije. Upravičenec in organizacija združenega dela oz. delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti z dela, in za osebo, ki bo to pravico izrabila Pri tem dogovoru bosta upoštevali potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti. Če dogovor iz prejšnjega odstavka presega obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela oz. delovna skupnost. Socialno varnost zavoljo poroda, nege in varstva otroka za dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in 56 dni po porodu, bomo zagotavljali: — iskalkam zaposlitve, — študetkam, — učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju. Upravičenkam, ki so navedene v prvi, drugi in tretji alinei tega odstavka, bomo zagotavljali socialno varnost v višini 50% povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu. 2. Pomoč pri opremi novorojenca Pomoč pri opremi novorojenca bodo v obdobju 1986—1990 prejele vse matere, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije, in roditelji, ki imajo status delavca na območju SR Slovenije. Ohranili bomo realno vrednost zavitka za opremo novorojenca, njegovo vsebino pa bomo postopoma obogatili za blizu 50%. Uvedena bo različica zavitka. Roditelji bodo tako izbrali glede na svoje potrebe oziroma želje. 3. Druge skupne naloge družbenega varstva otrok, ki so pomembne za vso republiko Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva tudi za druge naloge, ki so skupnega pomena za vsako republiko. Med te naloge sodijo: — pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih za usposabljanje in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, otrok pripadnikov slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in v Italiji, in otrok pripadnikov madžarske narodnosti, na območjih, kjer živita ti narodnosti, ter otroke Romov, — financiranje študij in strokovnih nalog, ki so pomembne za razvoj in napredek področja družbenega varstva otroka, — financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki v svoji vsebini vključujejo družbeno varstvo otrok (mladinska periodika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd.), — financiranje družbenih organizacij in društev, ki uresničujejo programe vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, — delo samoupravnih organov Skupnosti otroškega varstva Slovenije, — dela in naloge strokovne službe na področju družbenega varstva otrok na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki sta ga sklenili Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Skupnost otroškega varstva Slovenije, — in druge naloge, pomembne za uresničevanje družbenega varstva otrok v republiki. 25. člen Za izvedbo programa skupnih nalog iz 24. člena bomo udeleženci v letih 1986—1990 združili: rt Ojpmi glede ne variante predloge 19U5 poroJil^eajB. UopuBta Variante Ieeoonjl obaas 33.245 Variante O Variante III 33.246 33.245 1903 33.522 45.347 4S.o77 1967 34.330 46.324 «9.423 laB 1969 35.243 33.163 47.445 48.317 51.014 82.254 1990 37.135 49.033 53.513 Skupaj 1996 1990 170.427 237.436 295.314 Indeks realne renti a.-eojtev ta porouiijo dopust Je glede na leto 196C takle: Variante I Variarte II Variante lil 100,0 136,7 147,1 26. člen Za uresničevanje programov, navedenih v tem samoupravnem sporazumu bomo združili udeleženci naslednji obseg sredstev: . v cenah 19E v tisočih program - zagptovLjani program 45.533 - vaaojnovar.oej.in iv.nal. 55.955 ■ skup.pr.v SB3 - Varianta I 33.245 vil ŠiSivA ŠVttii: S79 19S7 1933 198B 1990 1933-1990 49.006 51.751 53.705 55.917 259.213 «0.214 S4.643 99.446 72.063 324.400 49.823 5i.au.. ^_264_ .!S.5*>_ 255.314 ~159^843_ 175.4S1_ jtt.tsaT "aa3>7 V. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V OBČINSKI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA IN SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE 27. člen Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok iz 8. člena tega sporazuma, naloge vzgojnovarstvene dejavnosti in druge naloge iz 23. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oz. drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča. 28. člen Za izvedbo zagotovljenega programa družbenih pomoči iz 8. člena tega sporazuma in programa skupnih nalog v SR Sloveniji bodo zagotavljali sredstva delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oz. drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta. Prispevna stopnja za program skupnih nalog bo znašala za 1986 leto 1.05% (oz. 1,44% oz. 1,55% glede na dogovorjeno varianto porodniškega dopusta), za vsako naslednje leto pa jo bo ugotovila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Prispevna stopnja za program družbenih pomoči in prispevno stopnjo za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok ter vzgojnovarstveno dejavnost in druge naloge iz 27. člena tega sporazuma bo za vsako leto ugotovila skupščina občinske skupnosti otroškega varstva. 29. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da sredstva za izvedbo programa skupnih nalog iz 25. člena tega sporazuma načrtuje vsako leto planskega obdobja Skupnost otroškega varstva Slovenije. Skupnost otroškega varstva Slovenije opravi vsako leto tudi usklajevanje programa skupnih nalog in potrebnih sredstev za njihovo uresničevanje. V občinski skupnosti otroškega varstva bomo prispevno stopnjo za ta program, ki jo vsako leto ugotovi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije vključili kot sestaVni del prispevne stopnje iz 28. člena tega sporazuma. 30. člen Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah leta 1985. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole: — zneske družbenih pomoči in zneske za nadomestila za porodniški dopust iz 25. člena tega sporazuma bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v. minulem letu, — zneske zagotovljenega programa razen družbenih pomoči bomo valorizirali del, ki odpade na materialne stroške skladno z gibanjem cen na drobno, del, ki odpade na osebne dohodke pa skladno z gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji v minulem letu, — zneske za vzgojnovarstveno dejavnost in druge naloge iz 26. člena bomo valorzirali del, ki odpade na materialne stroške skladno z gibanjem cen na drobno, del, ki odpade na osebne dohodke pa skladno z rastjo osebnih dohodkov v občini v minulem letu. VI. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA 31. člen Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzamemo s sklenitvijo tega sporazuma. V zvezi s tem pooblaščamo občinsko skupnost otroškega varstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo .uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence. Če skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence, Skupnost socialnega varstva in skupščino občine. 32. člen Če skupščina občinske skupnosti ugotovi, presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov se za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oz. naslednje mesece tekočega leta. Če skupščina občinske skupnosti otroškega varstva ugotovi, da z združevanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih programov v dogovorjeni višini ali če vseh oz. nekaterih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oz. preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti otroškega varstva obvesti udeležnece sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo oz. dopolnitev tega sporazuma. 33. člen Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo občinske skupnosti otroškega varstva na temelju statuta občinske skupnosti otroškega varstva Litija. VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin (oz. vseh) udeležencev tega sporazuma. Ugotovitev, daje sporazum sklenjen, sprejme skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Litija, in jo objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 35. člen Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1.1. 1986 leta. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981 — 1985. Obrazložitev: Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija temelji na določilih zakona o družbenem varstvu otrok, ki določa, da samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva vsebuje vse naloge razvoja družbenega varstva otrok, torej tudi program skupnih nalog, ki se sicer načrtuje in usklajuje v SOV SRS. Družbeno varstvo otrok obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi delovni ljudje in občani zagotavljajo možnost za varstvo materinstva, otrok in družine, za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in njihovo socialno varnost. V samoupravnem sporazumu so določeni cilji uresničevanja družbenega varstva otrok, vsebina in obseg zagotovljenega in skupnega programa, merila solidarnostnega sistema in še nekatere druge opredelitve. V vsebini zagotovljenega programa ni novosti v sedanjem sistemu. Tudi v naslednjem planskem obdobju naj bi zagotovljeni program, h i ga uresničujemo z medsebojno solidarnostjo na republiški ravni vseboval družbene pomoči otrokom, vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter program priprave otrok na šolo — mala šcla, ki se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju postopoma povečal, tako da bi v letu l990 dosegli 420 ur letno. Predvideno je, da bo v ta program vključenih povprečno letno 310 otrok iz naše občine. Sredstva za družbene pomoči otrokom bodo v celoti usklajena z merili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic po 1. maju 1985. Skupni program družbenih pomoči otrokom, se bo uresničeval z združevanjem sredstev po prispevni stopnji iz BO D po principu delovnega mesta ter s solidarnostnimi sredstvi SOV SRS. Vrednost za družbene pomoči otrokom je pri vrednotenju zagotovljenega programa in solidarnosti izračunala za vse občine skupnost otroškega varstva Slovenije za leto 1985 in 1986, za vsako naslednje leto planskega obdobja pa se ti zneski povečujejo za 2% realne rasti. Novost v primerjavi s sedanjim sistemom so osnove in merila solidarnosti, tako za občinske skupnosti otroškega varstva, ki solidarnost združujejo, kot za prejemnice solidarnosti. V novem srednjeročnem obdobju se bo poleg ostalih kazalcev upoštevala tudi ekonomska moč posameznih občin. Tudi po novem sistemu solidarnosti spada OSOV Litija med občine, ki republiško solidarnost prejemajo. Izračune pa je pripravila SOV SRS in so upoštevani v ovrednotenju zagotovljenega programa družbenega varstva otrok. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana so nadalje načrtovani programi vzgojnovarstvene dejavnosti. Sem sodi redna dejavnost Vzgojnovarstvene organizacije Litija ter VVE pri OŠ Gabrovka. Za program vzgoje in varstva predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih enotah in v kombiniranem oddelku družinskega varstva (brez razvojnega oddelka, kije zajet v zagotovljen program družbenega varstva otrok) načrtujemo v letih 1986—1990postopno povečanje števila vključenih otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnost od sedanjega števila 512 na 560 otrok in to po pridobitvi prostorov za 2 oddelka v okviru sanacije stare šole na Rozmanovem trgu. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana se povečanje za en oddelek redne vzgojnovarstvene dejavnosti predvideva v letu 1988, v letu 1989pa še za en oddelek. Za vzgojnovarstve-ni program otrok, ki niso vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost se predvideva povečan obseg predvsem zaradi vključevanja otrok v starosti od 3 — 4 let v ta program. Za druge naloge, ki spadajo v dopolnilni program OSOV Litija je nadalje opredeljen program skupnih nalog v SOV SRS. V tem programu so zajete tri variante zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka ter obračuna nadomestila OD za ta čas. Vse tri variante so bile zajete v osnutku samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov SOV v SRS za obdobje 1986—1990, kije bil do konca junija letošnjega leta v javni razpravi. Delegati skupščine SOV SRS se bodo v mesecu oktobru odločili o varianti, ki jo bodo občinske skupnosti otroškega varstva morale upoštevati v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Izračune, ki so navedeni za skupni program v predloženem samoupravnem sporazumu o temeljih planov Občinske skupnosti otroškega varstva Litija je pripravila Skupnost otroškega varstva Slovenije. Samoupravni sporazum o temeljih plana OSOV Litija je obravnaval Odbor za svobodno menjavo dela in predlaga skupščini OSOV Litija, da imenuje posebno komisijo za usklajevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSOV Litija s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov SOV Slovenije za obdobje 1986—1990. točka 7 gradivo bo objavljeno v Poročevalcu skupnosti OV, SSS in SSV SRS št. 18, oktober 1985 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST gradivo bo objavljeno v Poročevalcu skupnosti OV, SSS in SSR SRV št. 18, oktober 1985 Na podlagi 10. člena poslovnika, sklicuje predsedstvo skupščine 12. sejo skupščine občinske zdravstvene skupnosti Litija, ki bo v torek, dne 15. oktobra 1985 ob 8. uri v veliki sejni sobi skupščine občine Litija, DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika seje skupščine OZS Litija z dne 18. marca 1985, a) poročilo o delu samoupravnih organov skupščine OZS Litija za devet mesecev 1985 3. Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za osem mesecev 1985, a) poročilo o realizaciji finančnega načrta OZS Litija za prvo polletje 1985 4. Spremembe finančnega načrta OZS Litija za leto 1985, a) informacija o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 5. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 6. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Litija za obdobje 1986—1990, 7. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1985, 8. Sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, 9. Delegatska vprašanja, 10. Izvolitev delegatov za sejo skupščine MOZS Ljubljana in Zdravstveno.skupnost Ljubljana. Predsednik skupščine: IVAN BOH 14 točka 2 IZVLEČEK It lapisnika 11. skupne seje skupščine OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila dne 18. marca 1985 ob 8. uri v veliki sejni sobi sku-pKin« občine Litija. PRISOTNI DELEGATI: iz zbora uporabnikov 25 delegatov iz zbora izvajalcev 6 delegatov OSTALI PRISOTNI: tov. Doplihar dr. Aleksander, tov. Zaje Jana, tov. Pintar Branko in tov. Mari Merzel. Sejo je vodil predsednik skupščine OZS Litija tdv. Ivan Boh po naslednjem sprejetem dnevnem redu: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteijev zapisnika, 2. Realizacija sklepov in potrditev zapisnika seje skupščine z dne 4.12. 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju delovne skupnosti SSS OSIS Litija za leto IfH c> Poročila izvajalcev o uresničevanju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela v letu 1984, 4. Finančni načrt OZS Litija za leto 1985, •) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1989, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti SS OSIS Litija za leto 198S 9. Aneksi k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela v letu 1983 s pogodbenimi izvajalci, f. Delegatska vprašanja, 7. Izvolitev delegatov za sejo skupščine MOZS Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije. K 1. Delegati so izvolili: -— verifikacijsko komisijo v sestavi: Crnkovič Ljubomir, Bizjak Majda, Babnik Jožica, — overitelja zapisnika: Nograšek Ivo, Vrhovec Pavla, — zapisnikarja: Praprotnik Ani, Krhlikar Renata. Predsednik verifikacijske komisije tov. Crnkovič Ljubomir je poročal o prisotnosti delegatov na seji 1. zbor uporabnikov prisotnih 25 delegatov od 44 delegatskih mest, od tega: iz KS prisotnih 7 delegatov od 18 delegatskih mest iz OZD prisotnih 18 delegatov od 26 delegatskih mest 2. zbor izvajalcev prisotnih 6 delegatov od 9 delegatskih mest 3. skupaj vsi prisotni 31 delegatov od 53 delegatskih mest Iz poročila je razvidno, da je skupščina OZS Litija sklepčna in da lahko veljavno sprejema odločitve in sklepe. K 2. SKLEP: Skupščina OZS Litija soglasno potrjuje zapisnik prejšnje K 3. SKLEPI: Sprejme se zaključni račun OZS Litija za leto 1984, ki ItkaMje: t. skupne prihodke 295.460.718,55 din skupne odhodke 331.910.394,90 din nekrite odhodke 36.449.676,35 din 2. Nekriti odhodki iz prejšnje točke se bodo pokrivali iz prispevne stopnje it dohodka v enakih delih v letu 1985 in 1986. V letn 1985 se bodo nekriti odhodki pokrivali iz prispevne stopnje in notrodka m sicer: — te prispevne stopnje 15,21 objavljene v Pregledu stopenj davkov in prispevkov (Dr. Ust SRS št. 8/85) odpade za pokrivanje nekritih odhodkov 1,45% za čas od 1. maja 1985 do 30. septembra 1985. Prispevki iz dohodka, namenjeni za pokrivanje nekritih odhodkov, se ne štejejo v Izvirne prihodke. Ta sklep se objavi v Uradnem listu. Skupščina OZS Litija sprejema informacijo o realizaciji sredstev skupne porabe v letu 1984 v občini Litija. Skupščina OZS Litija sprejema poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984. Skupščina OZS Litija sprejme poročila izvajalcev o uresničevanju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za leto 1984. Skupščina OZS Litija soglaša s predlogom strokovne službe OZS Litija, da mora TOZD ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA do 30. 9. 1985 vrniti 2.450.000,00 din presežkov sredstev. K 4. SKLEPI: Sprejme se finančni načrt OZS Litija za leto 1985, ki izkazuje 494.259.000 din celotnih prihodkov in odhodkov. Od 1. 4.1985 dalje se potrdi prispevna stopnja iz BOD v višini 0,27% za program nadomestil, ki znašajo 8.500.000 din. Prispevna stopnja iz dohodka za ostalo redno dejavnost znaša od 1.4.1985 do 30. 9.1985 15,21% nato pa se zmanjša za 1,45% (pokrivanje polovice nekritih odhodkov za leto 1984 se prenese v leto 1986). Izvirni prihodki za ta program se omejujejo na višino 442.875.000,00 din, razliko pokritja programa pa predstavljajo ostali prihodki dokumentirani v finančnem planu. V finančnem načrtu za leto 1985 je zajeta le polovica nekritih odhodkov iz leta 1984. Skupščina OZS Litija sprejema prvo uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti občine Litija za leto 1985. Skupščina OZS Litija sklene z delovno skupnostjo SSS OSIS Litija pogodbo o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti za leto 1985, kot je bilo objavljeno v delegatskem obveščevalcu (znesek 6.725.000,00 din). K 5. SKLEP: Skupščina sprejema predložene programe za delo v letu 1985 in anekse k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za leto 1985 za naslednje izvajalce: a) TOZD ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA 138.379.228,00 din b) LEKARNA KAMNIK PE LITIJA , 15.250.115,00 din c) DOM TIŠJE ŠMARTNO za zdrav, deloskrb. dne. 585,00 din d) OO RK LITIJA 740.553,00 din e) SSS SIS LITIJA 6.725.000,00 din 0 ZIC LJUBLJANA 1.827.702,00 din za ostale pogodbene izvajalce se sklepajo aneksi k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela v MOZS Ljubljana. Znano je že, da je UKC Ljubljana za OZS Litija predvidel znesek 191.651.000,00 din. K 7. SKLEP: Skupščina pooblašča koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge pri OZS Litija, da določi delegate za sejo skupščine MOZS Ljubljana in Republiško zdravstveno skupnost Slovenije. točka 2a POROČILO o delu samoupravnih organov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Litija za devet mesecev 1985 KOORDINACIJSKI ODBOR ZA RAZVOJNE IN DRUGE SKUPNE NALOGE je na seji dne 6. 2. obravnaval realizacijo finančnega načrta za leto 1984, informacijo o realizaciji skupne porabe v občini Litija v preteklem letu in informacijo o uresničevanju planov UKC Ljubljana v obdobju 1981—84. Na seji 14. 3. je odbor obravnaval gradivo za 11. sejo skupščine OZS Litija ter sprejel sklep o višini povračil stroškov za prehrano v drugem kraju (dnevnica), prevoza (kilometrina), višino denarne pomoči ob smrti (posmrtnina), stroške pogreba (pogrebnina) ter višino doplačil k ceni zdravstvenih storitev (participacija). Gradivo za prvo sejo skupščine MOZS Ljubljana je odbor obravnaval na seji dne 22.4.1984, ter dal soglasje, da dr. Stane Ptičaropra- vlja specializacijo iz splošne medicine, dr. Majda Felc—Samasturi pa opravlja specializacijo iz pediatrije. Odbor je na seji dne 15. 5. obravnaval realizacijo finančnega načrta OZS Litija za prvo tromesečje 1985 ter gradijo za 14. sejo skupščine Republiške zdravstvene skupnosti Slovenije s posebnim poudarkom na 6. točki dnevnega reda, ki obravnava osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v SRS (spremembe se nanašajo predvsem na nov izračun nadomestil osebnega dohodka za čas bolezni in nege družinskega člana), ter 8. točke dnevnega reda, ki obravnava poračun solidarnosti za zagotovljeni program v SRS za leto 1984. Na seji 16. 7. je odbor obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju temeljev plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—90 in informacijo o poslovnem poročilu UKC Ljubljana za prvo tromesečje 1985. Na seji je bil sprejet sklep o plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za nekatere vrste občanov. Odbor je obravnaval gradivo za 15. sejo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije s poudarkom na 5. točki dnevnega reda glede poračuna solidarnosti za leto 1984 za zagotovljeni program v SRS, ker je bil na prejšnji zaradi zelo različnih mnenj delegatov preložen na ponovno obravnavo. III. uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija je bila obravnavana na seji dne 11.9. Odbor je obravnaval tudi realizacijo finančnega načrta za prvo polletje 1985 in sprejel predlog spremembe finančnega načrta za leto 1985. Z nekaterimi pripombami je bil sprejet osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih planov OZS Litija za obdobje 1986—90. Odbor je razpravljal tudi o postopku in vsebini v zvezi z ustanavljanjem Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana in menil, da je potrebno problematiko obstoja MOZS Ljubljana reševati v okviru vseh ustanoviteljic in ne le v okviru ljubljanskih zdravstvenih skupnosti, kajti problematika presega interese zgolj ljubljanskih zdravstvenih skupnosti. Na vseh sejah je odbor obravnaval prošnje uporabnikov zdravstvenih storitev glede povračila stroškov za zdravila in ortopedske pripomočke. ODBOR ZA SVOBODNO MENJAVO DELA je imel le dve seji. Na seji 6.2. je obravnaval in dal soglasje k sklepu KO za svobodno menjavo dela pri MOZS Ljubljana, da se ponovno valorizirajo cene zdravstvenih storitev za leto 1984 in potrdil veljavnost cen zdravstvenih storitev delovnim organizacijam, ki sklepajo samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela preko MOZS Ljubljana z veljavnostjo 1. 1. 1985. Odbor je soglašal s predlogom Zdravstveno informacijskim centrom Ljubljana o ponovnem rebalansu plana za leto 1984. Na seji dne 16. 7. je sprejel valorizacijo cen zdravstvenega varstva za izvajalce, ki sklepajo samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z OZS Litija, z veljavnostjo 1. 7. 1985. , ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR je imel sestanek 15.4., ko je obravnaval zaključni račun OZS Litija ter zaključni račun TOZD ZV Litija in DOM Tišje Šmartno pri Litiji. ODBOR ZA VARSTVO PRAVIC UPORABNIKOV se v tem času ni sestal. točka 3 Glej skupno gradivo na str. 2 POROČILO o realizaciji finančnega načrta OZS Litija za prvo polletje 1985 besedilo RAN 1985 rEALIZaMJA "■ 1.1.-30.6.85 indeks prihodki t 000 t din i. prispevki iz družb. sac. 12o.21o 215.031.63o,5o 51 1. iz dohodka 2. iz; oseb. doh. 112.76o 7.18o Zlo. 997.073, oo 1.o31.557,5o 51 51 ii. prispevki iz zasebnega skk. 31.135 10.726.691,5o 31 1. iz dohodka 2. 12 oseb. doh. 30.115 l.o2o lo.287.235,oo 139.156,50 31 13 skupaj izvir.prisp. 151.375 225.758.322,oo 5o 1. iz dohodka 2. Iz oseb. doh. 112.675 8.5oo 221.281.308,00 1.171.011,00 5o 53 ."ii. prispevki od KMET.DEJ. 6.000 5.386.630,5o 67 [v. prispevki spiz 12o 55.oo1,oo 16 skupaj DOV. POK. 159.195 231.1o9.956,5o 5o sredstva UDOBC. solid. 31.555 16.598.5oo.oo 52 vi. drugi prihodki 3.215 268.853,00 8 vsi prihodki skupaj odhodki 19L295 218.o67.3o9,5o 5o i. ZDRAVSTVENO VARSTVO 139.850 238.089.183,00 51 1. Osnovno zdravstvo lol.ooo 55.219.653,oo 55 2. Zobozdravstveno varstvo 38.5oo 22.888.l83.oo 59 a Reševalni prevozi 19.55o 12.598.o13,00 61 1. Specialist, zdrav. ver. 35.300 2o.7o8.82o,oo 59 5. Bolnišnično zdrav. var. 200.000 lol.sio.851,5o 51 6. . Zdraviliško zdrav. var. 1.5oo 3.652.769,00 81 7. Zdravila in injekcije 37.1oo 19.o83.915.oo 51 8. ' Ortopcdsl-i r-iponockl 3.5oo 2.29o. 699,5o 65 9. Zdravstveno vnr. po konvenciji «00 lo6.216,oo 26 .;. NAD. OS.-B.SXI. POV. lr.2oo 5.358.171,50 52 1. Solidor. za nad. 56 - 2. Nad. OD za nego 5.288 2.961.381,00 56 i. Pogrebnine in posmrtnine 2.9oo 1.613.758,00 57 Potni stroški 1.956 75o.335,5o 38 Zli. DRUGI hotiii 1.8oo 900.000,00 5o -■ Skupni program v SRS I.800 900.000,00 5o investicije, .aJirrzre 6.800 1.710.'ioo.oo 25 /nuitetc Z1C J.76o 1.685.000,00 15 Ambulanta mu« - - - PrObT.Ti n:J~ 3.0I0 25.100,00 1 iiJMC:-d-- RA.Z ^IROSKI 13.000 6.531.128,50 5o itrodki pS.li?. prometa 2oo 9o.3oo,oo 15 stroški ur^iz. .'SOK-hc 767 369.928.oo 18 c'.r^ki upr. z-1 -ir.prji. 1.29o 713.33o.5o 58 i.tro3ki Mi Litija 6.725 3.362.500,00 5o broški I«. '*!•.' *91.295 268.025.163,oo 51 \EKRITI CDrfcOKI 19.956. X53»5o :;::::::r;;::-:i:::ii:;::::;:::::::;t; , Obrazložitev: PRIHODKI: V prvem polletju 1985je bilo zbranih pri OZS Litija za financiranje zdravstvenega varstva iz prispevkov iz dohodka 210.997.073,00 din oziroma 51% planiranih sredstev. Prispevna stopnja iz dohodka je bila prve tri mesece 12,37%, druge tri mesece pa 15,21% s tem, da odpade za pokrivanje nekritih odhodkov za preteklo leto 1,45% od 1. 5. 1985. Prispevki iz dohodka iz zasebnega sektorja so bili realizirani le 34% in znašajo 10.287.235,00 din. Prispevki iz osebnega dohodka iz družbenega in zasebnega sektorja, ki so se vseh šest mesecev združevali po prispevni stopnji 0,27 znašajo 4.474.014,00 din. Nekoliko višji prispevki kot so planirani so prispevki od kmetijske dejavnosti in sicer 5.386.630,50 din. Medobčinska solidarnost je bila realizirana v višini 16.598.500.00 din. VI. grupa — drugi prihodki — so realizirani le 8%. ker je v planski postavki zajetih 2.450.000.00 din. kijih mora do 30. 9. 1985 TOZD ZV Litija vrniti OZS zaradi preveč obračunanih stroškov v letu 1984. Vsi prihodki znašajo 248.067.309,50 in so realizirani 50%. ODHODKI: Stroški neposrednega zdravstvenega varstva znašajo 238.098.183,00 din in so za 18.164.183.00 din višji kot planirani. Pri analizi stroškov posameznih izvajalcev se ugotavlja, da je bilo v prvem polletju 1985 opravljenih več primerov zdravstvenih storitev, kot v enakem obdobju v letu 1984. V TOZD ZV Litija je reševalna služba v prvem polletju 1985 prevozila 109.522 km. kar je 28% več kot v enakem obdobju 1984 leta. Tudi število prepeljanih bolnikov (1240) je v prvi polovici 1985 za 57® višje kot v enakem obdobju lansko leto. V zobozdravstvu je bilo v prvem polletju opravljenih 10.526 primerov, kar je 23® več kol v istem obdobju 1984 leta. Tudi število primerov v osnovnem zdravstvenem varstvu se je povečalo za 22% tako. da je bilo opravljenih v tem času 40.516 primerov. Število primerov na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je bilo v obeh primerjalnih obdobjih skoraj enako. Stroški za prvo polletje 1984 znašajo 42.935.000,00 din, za prvo polletje 1985pa že 92.973.909.00 din. Porast števila bolnikov beležimo v bolnici Golnik in na Onkološkem inštitutu. Stroški zdraviliškega zdravstvenega varstva znašajo 3.652.769,00 din in so 81% realizirani na plan. Za zdraviliško zdravstveno varstvo borcev NOB je bilo izplačanih 440.377.00 din, ostali stroški pa so bili izplačani predvsem za bolnike, ki so bili iz bolnišnične oskrbe poslani na zdravljenje v zdravilišča. Odhodki za nadomestila osebnega dohodka za nego družinskega člana, pogrebnine, posmrtnine, potni stroški so se gibali v okviru planiranih sredstev. Za skupni program v SR Sloveniji je bilo združenih 900.000,00 din. plačana pa je bila tudi predzadnja anuiteta za računalniško opremo Zdravstveno informativnega centra v Ljubljani. Za nabavo koncent-ratorjev kisika je bilo v okviru MOZS Ljubljana združenih 25.400.00 din. Funkcionalni stroški so se gibali v okviru plana. 5% od pobranih prispevkov za zdravstveno varstvo od kmetijske dejavnosti in zasebnega sektorja so stroški Uprave za družbene prihodke pri SO Litija. Stroški DS SSS OS IS Litija so bili realizirani v višini planiranih sredstev. Zaradi nelikvidnosti OZS Litija v tem obdobju ni izplačala sredstev za naloge ljudske obrambe. Od 1. 5. 1985 je bilo za pokrivanje nekritih odhodkov zbranih 15.435.977,00 din. Vsi odhodki znašajo 268.025.463.00 din in so za 19.958.153.00 din višji kot prihodki. Nekriti odhodki so posledica predvsem visokih stroškov za neposredno zdravstveno varstvo. SPREMEMBE FINANČNEGA NAČRTA občinske zdravstvene skupnosti Litija za leto 1985 PLANIRANA '.K.SA DOD: 3.688.000.000,00 IESEDILJ 19811 PLW 1935 INDEKS P fl I ;> 0 D K I I. PHISPEVKI 12 DRI12B.3BK. 253.5oo 5o8.300 2ol 1. iz dohodka 2. Iz oseb. doh. 2H3.000 I0.500 H99.500 8.800 206 8« II. PRISPEVKI IZ ZAStBNEGA CfX. ■ 19.000 37.9oo 199 1. Iz dohodka 2. 1» omb....ioh. - ______ . , 17.500 I.500 36.7oo I.200 2o9 80 SKUPAJ IZVIR. PRISP. ________ -----27SV5oo 546.2SO 2oo 1. iz dohodka 2* iz oseb. loti. 260.500 12.000 535.20O 10,000 206 83 III. PRISPEVKI OD KMET.-OEJ. "" """""t.Soo 11.000 229 Iv. PRISPBVKI SPIZ • - — " loo 12o 120 " " SKUPAJ DOV, POR. 277.100 557.320 .S.-201 • V. SREDSTVA MtDOBC .30LID. 17.1oo 31.555 18U VI. DRIDI PRIHJDKI 1.000 3.215 J25 VSI PRIHODKI SKUPAJ 295.5oo 592.120 209 ODHODKI I. ZDRAVSTVi.,*) VARSTVO 3ol. 3oo 523.158 175 1. Osnovno zdravstvo 71.000 113.0o0 132 2. Zobozdravstveno varstvo 23.000 15. 375 162 3. Reševalni prevozi 16.000 30.000 187 h. socialist. 7.Jrav. var. 26.000 po. 000 192 5. Bolnišnično zdrav. var. 128.300 22o.ooo 171 ' 6. Zdraviliško zdrav. var.. ■ 3.000 . . - .JLooo 267 - 7. Zdravila in injekcije 23.000 I0.000 2oo 8. Ortopedski pripomočki 2.300 5.5oo 239 9. Zdravstveno varstvo po konvenc. loo loo loo lo. Popravek po zaključnem rač. 1981! - . lo,193 ■ - ii. MAD. ossb. DOH. pov. 7.000 lo.ooo 113 1. Solldnr. za nad. loo .56 3*. 2. Nad. OD za nejo 3.600 5.ooo 139' 3. Pogrebnine in posmrt. " 2.000 3.006 15o" 4. Potni stroški . 1.300 1.911 149 iii. oribi nucni " ■v? 1.260 13.182 112 " 1. Skupni program r TWr ' 1.200 2.139 VSa 2. Republiška solidarnost 19&1 , 1.166 - 3. Republiška solidarnost 1985 .....- 7.157 - 1». investicije, .vurrtTE 2.600 1o5 285 U Anuitete r.ač. ZIC —. — -3eo - 4.J84- 1528- a. Program naložb rOZS 800 2.819 '352 v. pujkcionaLni stroški 8.9oo 15.221 173 1. Stroški plač. prometa 16o 2oo 125 2. Stroški praz. S:>k-k? 150 767 17o 3. Stroški upr. za ar. pria. I.0I8 1.500 147 it. Stroški sk.sl. sis Litija 1.loj 8.283 188 5. Stroški sam . ozs 122 160 131 6. Stroški objave go 122 lCo 131 Ti,, Stroški str. al. HjZS 600 1.063 177 8. 3tro3ki srn. fOZS 2? 13 187 9. Stroški str. al. ZiC 1.662 2.119 2oo lo. Stroški abaentizaa 125 - k'- 11. Jredstva za neprod. rizike 28o 171 12. Dru^i atroški 155 117 95 13. Stroški anort. ozs 23o 300 lo7 VI. sredstva za slo 3.5oo 4.120 136 SKUPAJ 01VDDKI 321. loo 578.98S 178 VII. pokrivanji: IZClilC 7.5oo 13.13« 175 SI ODID«! SKUPAJ 331.900 592/30 178 Obrazložitev Sprememba finančnega načrta OZS Litija za leto 1985 izhaja na podlagi podatkov Občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija in sklepa koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe pri IS SO Litija, da se valorizira skupna poraba v skladu z oceno tekočih gospodarskih gibanj v občini Litija in sicer rast materialnih stroškov z indeksom 180, rast osebnih dohodkov in elementov vezanih na BO D z indeksom 170. Vsi predvideni prihodki znašajo 592.120.000,00 din, prav toliko pa znašajo vši predvideni odhodki. Na podlagi revizijskega zapisnika s strani Službe družbenega knjigovodstva, se zmanjša višina nekritih odhodkov za leto 1984 iz 36.449.676,35 din na 26.267.124,00 din s tem, da se 10.182.552,00 din zajame v stroške za leto 1985. Tako je potrebno zagotoviti v letu 1985 polovico nekritih odhodkov (13.134.000 din) ter te prenesene stroške iz leta 1984, skupaj 23.316.552,00 din. S prispevno stopnjo 1,45 izdohod-ka za pokrivanje nekritih odhodkov se bo v času od 1. 5. do 30. 9. 1985 zbralo 18.225.000,00 din, zato je potrebno 5.091.552,00 din manjkajočih sredstev zbrati tako, da se podaljša prispevna stopnja do konca leta 1985. Na pričakovani masi bruto OD 3.688.000.000,00 din planiramo 536.200.000,00 din prihodkov iz dohodka (po prispevni stopnji 15,21) in 10.000.000,00 din prispevkov iz osebnega dohodka (po prispevni stopnji 0,27). Vendar tako zbrana sredstva ne bodo zadoščala, posebno ne sredstva za nadomestila OD, ker je z uveljavitvijo sprememb samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu izračun nadomestil osebnega dohodka drugačen — višji. V finančnem načrtu se letos prvič zagotavlja republiško solidarnost in sicer 4.166.000.00 din za leto 1984 in 7.157.000,00 din za leto 1985 kot akontacijo. Sredstva se morajo zagotoviti na osnovi samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1981—/985. Izračun solidarnosti temelji na statističnih podatkih o številu in strukturi uporabnikov, katasterskem dohodku (5,22%) in bruto OD masah (4,993%). Ocenjen je le podatek o povprečni porabi na enega uporabnika za zagotovoljeni program v SRS v preteklem letu. Na osnovi teh podatkov so znašali prihodki v OZS Litija za zagotovljeni program v letu 1984 110.692.000,00 din, ocena vrednosti zagotovljenega programa pa 100.262.000,00 din. Del preveč zbranih sredstev za zagotovljeni program v letu 1984, ki se mora združevati, znaša tako za OZS Litijo zgoraj navedeni znesek. V letošnjem letu sta bili plačani zadnji anuiteti za računalniško opremo v Zdravstveno informacijski center v Ljubljani in sicer' 4.586.000,00 din, za, sofinanciranje nakupa medicinske opreme in gradnjo nekaterih objektov v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana pa se združuje v tem letu 2.819.000,00 din. Za V. grupo odhodkov — funkcionalni stroški je planiranih 15.221.000,00 din stroškov. Za naloge s področja ljudske obrambe se planira 4.420.000,00 din stroškov in sicer nekoliko manj, kot je OZS Litija dolžna združevati sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvenega varstva za obdobje ¡981—85. Za pokrivanje nekritih odhodkov iz leta 1984 se v finančnem načrtu zagotavlja 13.134.000.00 din. Sredstva, ki v tem finančnem načrtu niso natančno razmejena na posamezne izvajalce nalog iz področja zdravstvenega varstva, razporeja koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pri OZS Litija. Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge pri OZS Litija je na seji dne 11. 9. 1985 obravnaval spremembe finančnega načrta za leto 1985 in jih predlaga skupščini v sprejem. točka 4a Glej skupno gradivo na str. 2 točka 5 Glej skupno gradivo na str. 3 Predlog avgust 1985 Na podlagi določil 25. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS št. 1/80) in na podlagi določil 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) sklenemo delavci in drugi delovni ljudje ter občani združeni v občinski zdravstveni skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1986—1990 1. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem sporazumom določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva v letih 1986—1990, obseg, vrsto in kvaliteto storitev, ki sijih bomo zagotovili v skupnosti oziroma po njej, pogoje za zagotavljanje teh storitev, merila za vzpostavljanje družbeno-ekonomskih odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, druge medsebojne obveznosti, kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. S sklenitvijo tega sporazuma tudi opredelimo način in pogoje izvajanja nalog, ki jih bomo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi uresničevali v medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana in v Zdravstveni skupnosti Slovenije. 2. člen Upoštevaje predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v občini, zdravstveno stanje prebivalstva in njegove interese po zadovoljevanju potreb na področju zdravstvenega varstva, določamo udeleženci sporazuma za obdobje 1986 — 1990 naslednje cilje: — izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva in zmanjšanje obolevnosti, začasne nezmožnosti za delo, invalidnosti ter umrljivosti, zlasti pri najresnejših in najpogostejših obolenjih, — učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ter prosvetnih ukrepov, — nadaljni razvoj delegatskih in družbeno-ekonomskih odnosov zaradi krepitve odločujoče vloge delavcev v procesu svobodne menjave dela, — večja strokovna povezanost zdravstvenih organizacij na območju medobčinske zdravstvene skupnosti ter doslednejša izpeljava delitve dela med njimi, — povečanje motiviranosti in odgovornosti občanov, da v večji meri skrbijo za svoje zdravje in njihov aktivnejši odnos do zdravja, — zagotavljanje enakega družbeno-ekonomskega položaja zdravstvenih delavcev, kot ga sicer imajo delavci v združenem delu. 3. člen Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma dali prednost: — krepitvi samozaščitne dejavnosti občanov ter povečanju njihove odgovornosti in skrbi za lastno zdravje; — izvajanju preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in' ožilja, rakastih obolenj, poškodb izven dela in obolenj starostnikov; — zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za učinkovitejše zdravljenje in medicinske nege na domu; — večanju obsega in kvalitete dela tistega dela programa zdravstvenega varstva, ki je predmet neposredne svobodne menjave dela med zdravstveno organizacijo osnovnega zdravstvenega varstva in organizacijami združenega dela. 18 Udeleženci sporazuma bomo skupaj z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana in Zdravstveni skupnosti Slovenije dajali prednost nalogam za medsebojno usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov in ukrepom za zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja vokviru, kije strokovno medicinsko in ekonomsko sprejemljiv. 4. člen V občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej si bomo uporabniki po načelih solidarnosti zagotavljali celovite potrebe po zdravstvenih storitvah v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo obolelih ter poškodovanih občanov izven dela. Obseg teh pravic bo ostal v primerjavi z letom 1985 nespremenjen. Pogoji in postopki za uresničevanje teh pravic občanov bodo praviloma prav tako nespremenjeni oziroma se bomo o morebitnih spremembah enotno sporazumeli z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije. Za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu bomo vzpostavili solidarnost med organizacijami združenega dela v občini. S to solidarnostjo bomo pomagali tistim OZD, ki bodo kljub urejenemu varstvu pri delu, imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področju, da bi to ogrožalo socialno varnost njihovih delavcev. Do solidarnostne pomoči pri zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu bodo upravičene OZD, ki bodo: — uresničile predpisane ukrepe za varstvo pri delu; — imele v koledarskem letu izdatke za zdravstvene storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu v višini, ki presega 10% sredstev, ki jih je OZD združila v občinski zdravstveni skupnosti za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (prispevna stopnja iz dohodka). 5. člen V občinski zdravstveni skupnosti si bomo uporabniki zagotavljali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Za tisti del pravic do nadomestil osebnega dohodka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodb, ki si jih delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo v organizacijah združenega dela, si bomo vzpostavili medsebojno solidarnostno pomoč med OZD. To solidarnost bomo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti z ustreznim združevanjem sredstev. Do teh sredstev bodo upravičene OZD, ki bodo: — podvzele in uresničile ukrepe za varstvo pri delu, — imele v koledarskem letu izdatke za nadomestila osebnega dohodka zaradi bolezni oziroma poškodb svojih delavcev v višini, ki presegajo 25% sredstev, ki jih je OZD združila v občinski zdravstveni skupnosti za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (prispevna stopnja iz dohodka). 6. člen Obseg zdravstvenih storitev, ki sijih udeleženci sporazuma zagotavljamo v občinski zdravstveni skupnosti bo v naslednjem srednjeročnem obdobju ostal na ravni iz leta 1985. Obseg zdravstvenih storitev bo lahko večji le v sorazmernem deležu s povečanjem števila uporabnikov in zaradi izjemnih zdravstvenih ukrepov. Obseg zdravstvenih storitev bomo izrazili v točkah (zelena knjiga). V okviru osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti ne bomo uvedli novih dejavnosti in tudi ne bomo širili mreže ambulant, zdravstvenih postaj in lekarn v občini. Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije bomo načrtovali nadaljno zmanjševanje bolnišničnega zdravljenja in prenašanje teh storitev na specialistično-ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost. 7. člen Za podrobnejše načrtovanje količine in obsega storitev ter njihovega standarda, kot tudi za uresničevanje odnosov svobodne menjave dela bomo udeleženci sporazuma uveljavili normative, po katerih bomo: — v osnovni zdravstveni dejavnosti zagotovili leta 1986 enega zdravnika na 1.160 prebivalcev, enega zobozdravnika na 1.800 prebivalcev, enega zdravstvenega delavca ostalih profilov na 300 prebivalcev, enega administrativno-tehničnega delavca na 600 prebivalcev. — v lekarniški dejavnosti zagotovili leta 1986 enega farmacevta na 6.000 prebivalcev, . enega strokovnega lekarniškega delavca na 6.000 prebivalcev. Podrobnejše normative po posameznih ožjih dejavnostih (splošna medicina, varstvo otrok, varstvo žena, varstvo borcev NOV, zobozdravstvo, itd) bomo udeleženci sporazuma opredelili v srednjeročnem planu skupnosti za obdobje 1986—1990. Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi bomo normative za ambulantno-specialistično in bolnišnično dejavnost določili v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana. 8. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva bomo sklepali samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, v katerih bomo dogovorili ukrepe za zagotavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev v zdravstvu z delavci v gospodarstvu občine. Pri vrednotenju programov zdravstvenega varstva bomo upoštevali: — osebne dohodke z normativi dogovorjenega števila delavcev v zdravstvenih organizacijah tako, da bo njihova višina na realni ravni leta 1985, — materialne stroške skladno z normativi na enoto storitve in skladno z gibanjem dogovorjenega obsega storitev ter v odvisnosti od gibanje cen na tržišču, — zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti v višini, ki jo opredeljujejo predpisi oziroma samoupravni sporazumi, — sredstva amortizacije v 100% zakonsko predpisane višine, — sredstva skupne porabe v višini, kot si jo zagotavljajo drugi delavci v združenem delu v občini, — sredstva rezerv zdravstvenih organizacij, — druga, izrecno dogovorjena sredstva. Na podlagi tako ovrednotenega programa zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci po sprejemu srednjeročnega plana skupnosti sprejeli tudi srednjeročne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, s katerimi bomo podrobneje uredili medsebojne pravice in obveznosti. Uporabniki bodo sklepali samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela neposredno le s tistimi zdravstvenimi organizacijami, ki imajo sedež v občini Litija. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za lekarniško dejavnost v občini Litija, bodo uporabniki sklepali z Lekarno Kamnik v soglasju z uporabniki občin Kamnik in Domžale. Uporabniki bomo sklepali samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela za ambulantno-specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo posredno v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana in le s tistimi izvajalci za katere se bomo dogovorili. 9. člen Sredstva, potrebna za posodobitev in obnavljanje medicinske opreme, ki presegajo zbrana amortizacijska sredstva, bomo udeleženci sporazuma zagotovili s posebnim dogovorom izven glo-bala skupne dovoljene porabe. V obdobju 1986-1990 se v občini Litija ne načrtuje izgradnja novih zdravstvenih objektov in zato tudi ne združevanje sredstev v te namene. 10. člen Udeleženci sporazuma opredelimo vrednost programa zdravstvenega varstva za obdobje 1986-1990 po stalnih cenah iz leta . 1985 (druga uskladitev skupne porabe) kot sledi: leto 1985 473.000.000 din leto 1986 487.970.000 din " leto 1987 504.040.000 din leto 1988 520.960.000 din leto 1989 540.390.000 din leto 1990 557.100.000 din Navedene vrednosti bodo vsako leto valorizirane na tekoče cene v skladu z družbeno usmeritvijo Socialistične republike Slovenije. Sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma zagotovili: — delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje z združevanjem sredstev po prispevni stopnji iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka za zdravstvene storitve in druge posredne stroške, ter po prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka za zagotavljanje socialne varnosti; — kmetje z združevanjem sredstev po prispevni stopnji od ka-tasterskega dohodka, združeni kmetje pa še po prispevni stopnji od povprečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; — ostali zavezanci z združevanjem sredstev po prispevni stopnji od bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Prispevne stopnje za posamezne kategorije uporabnikov določa vsako leto skupščina skupnosti z letnim planom. Z združevanjem sredstev po prispevnih stopnjah je zagotoviti vrednost načrtovanega programa zdravstvenega varstva (finančni načrt), zmanjšana za pričakovana solidarnostna sredstva iz Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 11. člen V letih 1986-1990 bomo v občinski zdravstveni skupnosti ohranili nivo participacij uporabnikov pri uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev na ravni doseženi leta 1985. Na ta način bomo iz sredstev osebne porabe občanov zbrali okrog 2,3% potrebnih sredstev za pokrivanje stroškov za zdravstvene storitve. 12. člen S sredstvi, ki jih bodo združevali delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti ter s sredstvi iz drugih virov (medobčinska in republiška solidarnost) si bomo uporabniki zagotavljali uresničevanje dogovorjenih pravic do zdravstvenih storitev in socialne varnosti po načelih medsebojne solidarnosti. Poleg tega bomo iz teh sredstev zagotavljali: — sredstva za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite po stopnji 0,10% od bruto osebnega dohodka delavcev v združenem delu v občini, — sredstva za skupne naloge na ravni medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti v dogovorjeni višini, — sredstva za kritje funkcionalnih stroškov v dogovorjeni oziroma dokazani višini. Če se med letom ugotovi neskladje med razpoložljivimi sredstvi in odhodki, bo skupščina skupnosti sprejela ustrezne ukrepe. 13. člen Na podlagi opredelitev iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana soglašamo udeleženci sporazuma, da vzpostavimo z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske skupnosti sistem solidarnosti pri zagotavljanju dela pravic uporabnikov do zdravstvenih storitev. Na podlagi kriterijev in meril iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti bo občinska zdravstvena skupnost za te namene prejela od medobčinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1986-1990 sredstva v višini okrog 16.800.000 din, po stalnih cenah iz 1985 leta. 14. člen Občinska zdravstvena skupnost bo ha podlagi zakonskih obvez ter kriterijev in meril iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije prejemala solidarnostna sredstva v obdobju 1986-1990 v višini okrog 49.900.000 din, po stalnih cenah iz 1985 leta. 15. člen Vse zneske in osnove, ki so v tem sporazumu izraženi v stalnih cenah kot izhodišče, bomo udeleženci sporazuma tekoče prilagajali nominalnim vrednostim, ki bodo upoštevale inflacijske tokove v gospodarstvu, rast materialnih stroškov na tržišču, gibanje osebnih dohodkov in podobno. Po istih načelih bomo valorizirali tudi finančne načrte zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi sklepam" vorazume o svobodni menjavi dela. Udeleženci sporazuma bomo tekoče, najmanj pa enkrat letno, preverjali uresničevanje tega samoupravnega sporazuma. Pri tem pooblaščamo skupščino zdravstvene skupnosti, da sprejme ukrepe, v kolikor bi prišlo do motenj oziroma odstopanj v izvajanju tega' sporazuma. Še posebej jo pooblaščamo, da ukrepa: — če bi prišlo do sprememb v zmogljivostih zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi bi bilo otežkočeno uresničevanje dogovorjenih ciljev in nalog ali če bi prišlo do občutnega povečanja obsega opravljenih storitev. Pooblaščamo jo, da podvzame potrebne aktivnosti, da bodo načrtovani cilji uresničeni in da bo opravljanje zdravstvenih storitev potekalo skladno s planom; — če bi po posameznih organizacijah združenega dela — udeležencih sporazuma prišlo do resnejših motenj v poslovanju tako, da ne bi bile sposobne združevati sredstev po opredelitvah iz tega sporazuma. V tem primeru sme skupščina pristati, da teOZD ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo le v primerih; ko izplačujejo svojim delavcem le zajamčeni osebni dohodek, oziroma v drugih primerih predlagati udeležencem spremembo sporazuma in s tem tudi prerazporeditev pravic in obveznosti med udeleženci v občinski zdravstveni skupnosti. 17. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga sprejmejo udeleženci in se uporablja od 1. januarja 1986. S tem dnem preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Litija za obodbje 1981-1985 ter aneksi k tem sporazumu. Ugotovitev, daje sporazum sklenjen, sprejme in objavi skupščina OZS Litija v Uradnem listu SR Slovenije. Obrazložitev: Samoupravni sporazum o temeljih plana OZS Litija za obdobje 1986-1990je sestavljen po enaki republiški metodologiji in izhodiščih ob upoštevanju planskih predvidevanj občine Litija. Glavni cilj, ki se želi doseči v tem planskem obdobju je. da do leta 1990 ostane obseg zdravstvenega varstva na ravni leta 1985. V okviru osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti ne bo uvedenih novih dejavnosti, ravno tako se ne bo širila mreža ambulant, zdravstvenih postaj in lekarn v občini. Globalni viri sredstev se povečujejo povprečno letno po stopnji 3,5 tako za osnovno, specialistično kot bolnišnično zdravstveno varstvo. Po novih republiških kriterijih glede solidarnostnih sredstev za uresničevanje zagotovljenega programa, OZS Litija v tem srednjeročnem obdobju ne bo več prispevala sredstev republiške solidarnosti ampak bo prejemnik teh solidarnostnih sredstev. Po predvidevanjih OZS Litija z lastnimi dohodki na podlagi enotnih prispevnih stopenj ne bo zagotovila dovolj sredstev za uresničevanje zagotovljenega programa zdravstvenega varstva. Zmanjšala pa se bodo sredstva solidarnosti M OZS Ljubljana. OZS Litija bo financirala programe skupnih naložb tako v okviru MOZS Ljubljana kot Zdravstvene skupnosti Slovenije na podlagi kriterijev in meril, ki bodo dogovorjena.^ Na seji 11. 9. 1985 je koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge pri OZS Litija obravnaval in sprejel osnutek tega sporazuma. točka 7 Gradivo bodo prejeli vodje delegacij točka 8 Gradivo bodo prejeli vodje delegacij OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Na podlagi 10. člena POSLOVNIKA skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Litija sklicujem 14. skupno sejo zborov skupščine občinske izobraževalne skupnosti Litija, ki bo v SREDO, 16. OKTOBRA 1985 OB 12. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 13. seje skupščine OIS Litija, 3. Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za osem mesecev 1985, 4. Spremembe finančnega načrta OIS Litija za leto 1985, a) Informacija o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto leto 1985. b) Sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij, c) Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost OSSV Litija in spremembe finančnega načrta za leto 1985, 5. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-1990, 6. Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1986-1990, 7. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1986-1990, 8. Organizacija pouka osnovnih šol v občini Litija za šolsko leto 1985/1986, 9. Določitev delegata za regijsko konferenco delegacije za skupščino IS Slovenije, 10. Delegatska vprašanja. PR LDS K DNIK SKUPŠČINE: Tone Sveršina 1_ ■' ' 'I:—-_J-___------------- IZVLEČEK iz zapisnika 13. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila 26. junija 1985 ob 13. uri v prostorih male sejne dvorane Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Na seji je bilo prisotnih 27 delegatov obeh zborov od 49 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. Zinka Grošelj — namestnica predsednika skupščine OIS Litija, 2. Slavi Habjan — vodja Centra za socialno delo Litija, 3. Milena Urbič — Skupna strokovna si. OSIS Litija, 4. Tatjana Zaje — Skupna strokovna si. OSIS Litija, 5. Marica Plaskan — Skupna strokovna si. OSIS Litija. -ODSOTNI DELEGATI: ZBOR UPORABNIKOV a) Delegati iz OZD: TOZD Gradmetal Litija, Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Dole, Gostinsko podjetje Litija, TOZD Transportne naprave Dole, Mizarstvo Litija, Obrtno združenje Litija, Centromerkur—Mercator Litija, Poslovalnica Integral-ZG-clektro obrati Litija, b) Delegati iz KS: Šmartno, Gabrovka, Hotič, Jablanica, Polšnik, Primskovo, Sava, Vače, Ribče, Štangarske poljane, Velika Štanga. ZBOR IZVAJALCEV: Osnovna šola Gabrovka Sejo je vodila namestnica predsednika skupščine OIS Litija Zinka Grošelj. Glede na to, da je bila namestnica predsednika zbora izvajalcev odsotna, so delegati zbora izvajalcev določili za vodenje zbora tov. Marijo Lemut. Zinka Grošelj je sejo nadaljevala po naslednjem sprejetem DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja, dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 12. seje skupščine OIS Litija, 3. Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta OIS Litija, 4. Imenovanje Odbora za izvajanje skupnega programa investicij IV. občinskega samoprispevka, 5. Navodila o načinu uveljavljanja oprostitev občinskega samoprispevka, 6. Sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij, 7. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavi: — Anica Majcen, predsednica, — Ida Dolšek, članica, — Regina Kralj, članica. 2. Za zapisnikarja se imenuje Marica Plaskan, za overitelja zapisnika pa Silva Ahčin in Lidija Vidic. i. Skupščina je sprejela poročilo v erifikacijske komisije, kije na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: Delegati iz zbora uporabnikov od 42 delegatskih mest je prisotnih 21 delegatov — delegati iz OZD od 24 delegatskih mest je prisotnih 15 delegatov — delegati iz KS od 18 delegatskih mest je prisotnih 6 delegatov Delegati iz zbora izvajalcev od 7 delegatskih mest je prisotnih 6 delegatov S prisotnostjo 27 delegatov od 49 delegatskih mest je skupščina OIS sklepčna. K 2. SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 12. seje skupščine O IS Litija z dne 7. maja 1985. K 3. SKLEP: Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta Občinske izobraževalne skupnosti Litija se sprejme v predloženi vsebini ter se posreduje v javno razpravo do 31. julija 1985. Na osnovi pobud predlogov in pripomb bo izdelan predlog sprememb in dopolnitev statuta OIS Litija in posredovan skupščini OIS Litija v sprejem in potrditev. K 4. SKLEP: Postopek za imenovanje Odbora za izvajanje skupnega programa investicij IV. občinskega samoprispevka pri OK SZDL zaradi objektivnih okoliščin še ni končan. Postopek bo predvidoma končan do 15. avgusta 1985. Skupščina pooblašča komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri OIS Litija, da izda soglasje k sestavi odbora in o odločitvi informira skupščino OIS Litija. Za nemoteno delo v zvezi z zadevami IV. občinskega samoprispevka se do imenovanja odbora za izvajanje skupnega programa investicij IV. občinskega samoprispevka pooblasti Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OIS Litija. < Na SDK Litija se posreduje vlogo za otvoritev žiro računa IV. občinskega samoprispevka in seznam podpisnikov. Do formiranja Odbora za izvajanje skupnega programa investicij IV. občinskega samoprispevka bodo za dokumente v zvezi s IV. občinskim samoprispevkom isti podpisniki kot, so za občinsko izobraževalno skupnost Litija. V K 5. SKLEP: Po pooblastilu skupščine občine Litija z dne 26. junija 1985, skupščina OIS Litija sprejme Navodila o načinu uveljavljanja oprostitev plačevanja IV. občinskega samoprispevka, v predloženi vsebini. Na oprostitve plačevanja, je konferenca delegacije Lesne industrije Litija posredovala delegatsko vprašanje na katero bo OIS Litija posredovala pisni odgovor. K 6. SKLEP: Sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij pri OIS Litija, se sprejme v predloženi vsebini. Vrednost točke se od 1. 5. 1985 poveča za 15%. K 7. Delegatska vprašanja: Krajevna skupnost Dole in Kovinarska Dole so posredovali delegatsko vprašanje glede možnosti izvajanja pouka glasbene vzgoje — poučevanje instrumenta, vsaj enkrat tedensko na Dolah. SKLEP: Delegatsko vprašanje bo obravnaval Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri OIS Litija ter posredoval ustrezni odgovor. Seja je bila zaključena ob 14.30 uri. Glej skupno gradivo na str. 2 točka 4 SPREMEMBE FINANČNEGA NAČRTA občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1985 ut. BÍS2UÍLU srce*« sM&om a*, a ?ia.a 04 no ax. usa. es 2.3KC3 I .P S. i H 0.0 K X OSCMI X. Prlop.iz BOO reCne. Cejcvnosc 170.470 331.400 1*4 2. fnmüiA, pr»j¡nja£a lato........, 070. L....... 171.140 331.400 103 bnoox vrst 3. ra ««ajeno ceo.prol:. lau. ptesei'ki 3.300 4. rVoneponc- aiec .pret.leja t,;\]go 31« X 12 5. D.ufci prihoc-u «eíunL'.¿i;ip. 20 22 110 ._______ Otltl LB...... ........ «0 223 .300 supaj psiíou.i 175.33a 331.03b 11» 12. o s ii o u i: i v CjJI ZACOTOVUZi: .TOGS/V. 1. ¿bsrtu. ccjí».vnobt ..ZVEjUCšV tfcupí'J .144 302 304 100 000 210 to¡ioce;< ¿zvtOclcev 12-J 702 ¿t¡7 P1S.O00 205 mute;a*üjtt izuaiVtU izvcoc-lcev 14.000 33 4S3-0CO 24» II. ltorticui te. leto 1004 t J 3.700 3.400.000 01 3. ítoifeijun z& le«j 1Ü34 n£.iien&'.o za Cu S.üOO.UOO 4. Amortizacija p;«micniii 2.009 3 352.000 140 B. AaorUziXiJí- iwp:«r¡iiürvLv 3.112b S.489..0» .140..... ..„*.. aVWW. ZAÜOTO'.'LyH. AtttUAi. .1 : 4 - 1M.S39 322.253.000 .208 ..... U01t!t.:í i'.DUii/W, G. Víwozjl itóencev 10 («3.730 17.400.000 130 7. Dotrtek k rcslÚU cene zí. ot'c.OGJ 1.371.400 3.000.000 213 8. iitlpsnr'íje 630.LOO 300.000 47 b. ¡kjtjjvnc.p.eli:"nne učencev 1.210.0OO 10. ¿ola v nerevi -leuv. ln tttíafc 432.000 1.200 000 277 11. Testlienje Lol.novincev so .¿ J.OOO 10.000 us 12. Sprejem cicibanov v ?icni¡.org. 150.000 150.000 100 13. B«zplae.uoóaniki zr. 'Jioto a pi-il.pr 10.000 10.000 100 14. Da* «klci Delicevo Lj. 400.000 15. Svetovalni conté:' LJ. 7.000 . 45.000 0*2 16. OanovnA ¿ola zi.odrrjtle-.xj 373.500 17. Solinonc.SLO ln :c 110.030 100.000 90 1S. ZIK í^it'ijonopol. lzobreíú. 420.000 900.000 209 19. Anuitete 151.000 151.000 100 20. Btroukl sa; za preznU. B 2 500.000 990.000 170 ti. Sti-ofUi plac.p/ometc Í2K 120.000 170.000 141 22. Uprava za ciu.j.p. itocTic 250.000 440.000 179 23. Zr.uT.tfvcnJe v sldatíe LB 60.000 79.000 131 24. aji'jwric.Skup.sv.-ok.oi.o?.:^ 2.124.000 3.MO.000 130 25. Gotlnanc.Skup.&oc.vc- . opxost.B-IV 32.000 26. .»oa>eie ítnkciono-. joa 90.000 ISO.000 177 27. Gbjove v Del.oov.za akupilč. 120.000 130.000 108 20. Suo'JU skupfoin potiune s.ooo 12.000 133 29. Sorinarc.poute o .«iiie^ijatvu 10.000 30. delitev pr¿znonj 130.000 110.000 84 31. Strokovni olctivi Lj. 4.000 5.000 125 32. DrU'.tvo alano p.lE.LJ. 13.000 17.000 130 33. Druttvo pa.t*ilCfclxov Lj. 1.000 1.500 150 34. O.uA-vo civil, iiivelicov Lj. 2.000 3.000 150 35. Društvo vlcno p. izai.e¡..LJ. 10.000 12.500 125 3fi. Občinsko out.tvo c;ut..p.iz.Li,.ijE u.000 10.000 125 37. Sofiranc.ai '¿&-á Litij*'. 40.000 so.ooo 125 38. rfKwnsko zu nwrvo : povruim 0C in prta. (i,b anai.0,5 hLi.) 2.000.0»'lin Ril (kLrriava.^tik.TOia.anoU, iiet.za vzdri.zav.^r.učila orootti uiVBit. _ 2.200.000 din 7.93X000 1.600 m2 nove ja*\iine X ~?ran.nerjc SO % OD in pri*.}. (2 »»¿11.) ;i (kirJ£tvQ,«ldk. .voaa.i 30PAJ II. faza: 4.750.000 l.mooo 2.aop.coo o.aeb.ocb 18. člen Solidarnostnih.sredstev ne združujejo tiste OIS, ki s prispevki po prispevni stopnji, izračunani na podlagi obsega solidarnostnih sredstev in prispevne osnove OIS iz prvega odstavka 16. člena združijo manj sredstev, kot-jih potrebujejo za izvedbo svojega zagotovljenega programa. 19. člen Ne glede na določbe prejšnjega Člena pa OIS ni upravičena do solidarnostnih sredstev Če: a) solidarnostna sredstva predstavljajo do 10% njenega zagotovljenega programa: b) družbeni proizvod na prebivalca občine presega 80% povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca SR Slovenije za zadnje leto, ko je ta podatek uradno objavljen. 20. člen Solidarnostna sredstva prejmejo OIS: a) občin, ki so po zakonu nerazvite — celotno razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni povprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, b) občine, ki imajo nerazvite krejevne skupnosti (po zakonu) le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni povprečni stopnji in vrednosti njihovega zagotovljenega programa, znižano za 10%, c) občine, ki imajo nerazvite obmejne krajevne skupnosti — le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni povprečni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 5%, č) ostalih občin, ki so glede na določbe 15. člena opravičene do solidarnostnih sredstev — le razliko med zneskom sredstev zbranih po enotni povprečni prispevni stopnji in vrednostjo njihovega zagotovljenega programa, znižano za 25%. 21 člen Obseg solidarnostnega združevanja sredstev mora omogočiti uresničevanje zagotovljenega programa pod naslednjimi pogoji: — da programi storitev, ki se zagotavljajo iz solidarnostnih sredstev glede standardov in normativov in cene ne presegajo meril, dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije v skladu z zakonom, — da upravičenci do solidarnostnih sredstev zavzemajo za uresničevanje zagotovljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženci, ki prispevajo sredstva za solidarnost, — da sredstva za osebne dohodke na območju občine, kjer prejemajo solidarnostna sredstva, ne presegajo višine, kije določena na podlagi dogovorjenih meril v skladu z doseženo družbeno produktivnostjo dela na območju te občine. 22. člen OIS za ka,tere se v letnem planu združevanje in razporeditve solidarnostnih sredstev predvideva, da bodo upravičene do solidarnostnih sredstev, imajo pravico do mesečnih akontacij v višini dvanajs-tine s planom predvidenega letnega zneska oz. do višine dejanskega dotoka sredstev. Znesek solidarnostnih sredstev do katerega je OIS upravičena, se dokončno ugotovi z letnim obračunom. Razlika med tako ugotovljenim zneskom in akontacijami iz prejšnjega odstavka se poračuna v naslednjem letu. V. PROGRAM SKUPNIH NALOG OIS IN IS SLOVENIJE 23. člen Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se uresničujejo preko IS Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupne naloge) bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije po načelu vzajemnosti z enotno povprečno prispevno stopnjo, dogovorjeno v IS Sloveniji, združevali sredstva za naslednji program: — strokovne in raziskovalne naloge, pomembne za področje osnovnega izobraževanja (raziskovalni projekt: Nekatere psihološke lastnosti in šolska uspešnost učencev OŠ s prilagojenim programom idr.), — vzgojnoizobraževalno dejavnost strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo osnovnošolsko izobraževanje (Zveza prijateljev mladine Slovenije, Festival Kurirček, Zveza organizacij tehnične kulture Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Republiški center šolskih športnih društev), — sofinanciranje mladinskega periodičnega in pedagoškega tiska (Ciciban, Pionirski list, Pionir, Kurirček, Otrok in družina, Tabor, Tim in Prosvetni delavec), — subvencioniranje izdaj učbenikov za učence osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom za kolikor so le-ti zaradi naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole, — postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v občinah, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev in sicer največ do 10% oddelkov v letu 1990, — sofinanciranje razvojno-inovacijske in hospitacijske dejavnosti osnovnih šol. VI. PROGRAM VZAJEMNEGA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA INVESTICIJE V OSNOVNO-^ ŠOLSKI PROSTOR 24. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani na celotnem območju SR Slovenije bomo za izgradnjo, adaptacijo in rekonstrukcijo osnovnošolskega prostora, vzajemno združili sredstva po enotni povprečni prispevni stopnji dogovorjeni v IS Slovenije. Planirana sredstva bodo omogočila izgradnjo 2.000 m2 nove površine. VIL ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMOV IN NALOG 25. člen Za izvedbo vseh programov in nalog, opredeljenih v tem sporazumu, bomo udeleženci v OIS Litija združili sredstva iz dohodka na osnovi osebnega dohodka za: **va»^jf!^^Fi*»M ta op i«, % skom <*■» 1386" 000 £• **«-••• »•» 1988 X989 ' 1990 1986-I99o 1. "a»xwl>ioro»» 2«.O« 3o».3*1 315.768 32».725 335.9o2 315.165 1.626.21» 2. Uipnrjm^«n.. 52.689 67;63» 69,3oS Tl.°t2 72.829 7».669 1 355.»79 2. i«» preji™ - -1».53» 18.059 19.2o5 23.577-. 37.031 112.1o9 4. iraraattcije - 9.625 9.'625 " 9.625 9.625 - 38.5oo iJ6fSKRW»_.,........1,800. . A. 755_____U0.1_____U981 . 1.917 .2^>Vi.....-.9.111 SKUPAJ: 296.13o 397.932 111.571 126.178 II3.880 195.182 2.II2.0I6 26. člen Z združenimi sredstvi bomo v povračilu za program storitev zagotavljali skladno rast osebnih dohodkov na področju osnovnega izobraževanja z rastjo v gospodarstvu, hkrati pa postopoma odpravili dosedanje zaostajanje. Za razširitev materialne osnove izobraževanja dela bomo poleg sredstev iz samoprispevkov delovnih ljudi in občanov ter sredstev, ki jih bomo zagotovili za ta namen v okviru dodatnega programa OIS, uveljavili tudi združevanje sredstev iz čistega dohodka. 27. člen Morebitne presežke ali primanjkljaje pri združevanju sredstev za naloge iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS Litija, ki . bodo nastali zaradi različnih gibanj bruto osebnih dohodkov, bo OIS uskladila v okviru vseh sredstev dogovorjenih s tem samoupravnim sporazumom in v skladu z občinskim dogovorom o temeljih družbenega plana. VIII. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 28. člen Skupščina OIS Litija sprejema letne plane uresničevanja tega sporazuma, najmanj letno pa mora analizirati njegovo uresničevanje in o tem obveščati udeležence. 29. člen Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more preprečiti skupščina s svojimi ukrepi, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje če: 1. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. 30. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor OIS Litija. Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti: — skladnost planov OIS Litija z določbami tega sporazuma, — uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog, — spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela, — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog. 31. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja, najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in najmanj dveh tretjin samoupravnih organizacij in skupnosti izvajalcev. Ugotovitev, daje sporazum sklenjen, sprejme in objavi skupščina OIS Litija v Uradnem listu SRS Slovenije, ter se uporablja od L 1. 1986 dalje. Obrazložitev V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1986—1990 so opredeljene vse naloge, ki so se izvajale že v dosedanjem srednjeročnem obdobju: V zagotovljenem programu se oddelki rednega pouka od leta 1987 do 1989 povečajo od 100 — 103 oddelkov in število učencev od 1212 do 2263. Povečanje oddelkov je predvideno predvsem na matični šoli Litija in na podružnični šoli Vače. Pri šoli Šmartno in Gabrov ka zaradi padanja števila učencev ni predvidenih povečanj oddelkov. Večina podružničnih šol v naši občini ima pouk organiziran v dvojni ali celo trojni kombinaciji. Glede na to se predvideva, da bi razvoj podružničnih šol potekal po naslednjih usmeritvah: — prehajanje kombiniranih oddelkov v čiste oddelke (nekombinirane, kakor hitro bodo dopuščali normativi), — zavzemati se bo potrebno za takšne strokovne in organizacijske oblike življenja in dela podružnične osnovne šole, ki zagotavljajo normalno učno-vzgojno delo in naj bi bil kombiniran pouk le kot izhod v sili le na razredni stopnji, — podružnični šoli Vače in Dole imata organiziran kombiniran pouk tudi na predmetni stopnji. Ta oblika pouka ne zagotavlja optimalnega duševnega in telesnega razvoja mlade osebnosti (na šoli Vače je 50% učnih ur pouka strokovno neustrezno zasedenih, kombiniran pouk ovira uporabo sodobnih učnih oblik in metod pouka in drugo. Na šoli Dole se bo z novo izgrajeno šolo stanje popravilo, vendar bo zaradi majhnega števila učencev pouk ostal verjetno še v kombinaciji tudi na predmetni stopnji. Za podružnično šolo Vače pa se bo potrebno ob podpori vseh družbenopolitičnih činiteljev zavzemati, da bi učencem predmetne stopnje omogoči/i normalno šolanje na matični šoli v Litiji. Pri Osnovni šoli Šmartno število učencev pada in sprememb pri številu oddelkov v tem srednjeročnem obdobju ne bo. Glede na upadanje števila učencev na Podružnični šoli Primskovo, Javorje in Mamolj bo potrebno učence 4. razredov prelolati na matično šolo Šmartno, ali celo zapreti šolo (Javorje). S tem bi na Podružnični šoli Primskovo ostal 1 oddelek s trojno kombinacijo, na Podružnični šoli Javorje in Mamolj pa bi bil po I oddelek z dvojno kombinacijo. Na šolah Štangarske poljane in Velika Kostrevnica ostaneta po 2 oddelka z dvojno kombinacijo. Celodnevna osnovna šola in podaljšano bivanje: Osnovni šoli Litija in Šmartno bosta v naslednjem srednjeročnem obdobju še naprej v okviru možnosti razvijali oddelke podaljšanega bivanja. Celodnevna šola se bo glede na zadovoljive prostorske in kadrovske pogoje v okviru razpoložljivih finančnih sredstev postopno od leta 1987 uvajala tudi na razredno stopnjo v šoli Gabrovka. Za izvedbo tega programa je osnovni pogoj, zainteresiranost združenega dela s tega območja, kakor tudi samih krajanov in ne nazadnje tudi razpoložljiva finančna sredstva, namenjena za vzgojo in izobraževanje. Glasbena šola bo z adaptacijo šole na Rozmanovem trgu pridobila ustreznejše prostore za nemoteno izvajanje pouka. Nujno bo potrebno za nemoteni pouk pridobiti ustrezne kadre, ki bodo tudi redno zaposleni. Obseg dogovorjenega progrma ostane za vse obdobje nespremenjen. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990je predviden nov program, ki obsega: 1. Zagotavljanje povečanih materialnih stroškov in amortizacije z dograditvijo adaptacije šole na Rozmanovem trgu in novo šolo na Dolah. Povečajo se stroški za ogrevanje, kurjavo, komunalne storitve in amortizacijo. S povečano površino šolskih prostorov pa bo potrebno na novo zaposliti 7 čistilk in 0,5 hišnika. 2. Druga nova dejavnost je postopno prehajanje tudi višje stopnje na obliko celodnevne šole v Osnovni šoli Gabrovka. Prehod bi bil postopen — letno 1 paralelka od 1987—7990 leta. 3. Zaradi iztrošenja in že nekaj let amortiziranih vozil za prevoz učencev, ki so po zakonu opravičeni do brezplačnih prevozov, je v tem obdobju planiran nakup novega avtobusa pri Osnovni šoli Gabrovka v letu 1986 in novega minibusa pri Osnovni šoli Šmartno v letu 1987. Šoli imata lastna prevozna sredstva za tiste šolske proge, po katerih ni možen in se ne izvaja rednih prevozov (SAP). 4. V letu 1986 je predvideno združevanje sredstev iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,20% za realizacijo programa investicij IV. občinskega samoprispevka. Sredstva se bodo združevala od leta 1986—1989. Program vzajemnih in skupnih nalog IS Slovenije se bo v tem srednjeročnem obdobju izvajal v enakem obsegu kot v preteklem obdobju. Za izvedbo vseh programov in nalog opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana OIS Litija za obdobje 1986—1990 bodo udeleženci v OIS Litija združevali sredstva po istem sistemu kot v dosedanjem obdobju. Za izračun potrebnih sredstev za obdobje 1986—1990je bila upoštevana 100% ekonomska cena vzgojno-izobraževalnih storitev za leto 1985. Z izračunano ekonomsko ceno je predvidena sanacija težkega materialnega stanja v šolstvu. Po oceni sredstev za posamezne namene v obdobju 1986—1990 OIS Litija znaša v globalu povprečna stopnja rasti 9,1%. Za posamezna leta bo skupščina OIS Litija na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986-1990 sprejemala vsako leto plane in dopolnila, kjer bodo ovrednoteni programi v tekočih cenah in kjer bodo razvidne osnove in prispevne stopnje za združevanje sredstev. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Tone Sveršina točka 8 ORGANIZACIJA POUKA osnovnih šol v občini Litija za šolsko leto 1985/86 Pouk osnovnošolcev v občini Litija se izvaja v treh matičnih šolah (Litija, Šmartno, Gabrovka) v 12. podružnicah in Enoti s prilagojenim programom, ki je enota matične šole Litija. Dve podružnični šoli — Dole in Vače sta popolni osemletki. Na ostalih podružnicah — Jevnica, Kresnice, Hotič, Vače, Sava, Polšnik, Javorje, Mamolj, Primskovo, Štangarske poljane in Velika Kostrevnica pa je pouk samo na rezredni stopnji od 1 — 4 razreda. Oddelki na posameznih šolah so formirani na podlagi zakona o osnovnem šolstvu ob upoštevanju normativov največ 32 učencev za čisti oddelek in največ 24 učencev za kombinirani oddelek. Organizacija pouka se bo v šol. letu 1985/86 izvajala v naslednji vsebini. I. OSNOVNA ŠOLA DUŠAN KVEDER TOMAŽ LITIJA 1. Matična 5ola Litija bo imela v Sol.letu 1985/86 od 1 - 8 razreda 41 čistih oddelkov s 1060 učenci. Šolo na GraSkl Dobravi bo obiskovalo 625 učencev ln Šolo na rozinanovem trgu 455 učencev. Podružnične 5ole: 2. VAČE od 1-2 razreda: 1 oddelek z dvojno kombinacijo 17 učencev 3 razred: 1 oddelek čisti 14 učencev 4 razred: 1 oddelek čisti 17 učencev S razred: 1 oddelek čisti 15 učencev 6 razred: 1 oddelek Čisti 12 učencev 7 in 8 razred: 1 oddelek z dvojno kanh. 23 učencev 3. JEVNICA od 1 - 4 razreda 2 oddelka z dvojno kombinacijo 38 učencev 4. KRESNIC* od 1 - 2 razreda 1 oddelek z dvojno kombinacijo 17 učencev 3 razred 1 Čisti oddelek 13 učencev 4 razred 1 čisti oddelek 17 učencev S. HOTIČ od 1 - 4 razreda 2 oddelka z dvojno kombinacijo 39 učencev 6. SAVA od 1 - 4 razreda 2 oddelka z dvojno kombinacijo 31 učencev 7. POLŠNIK od 1 - 3 razreda 1 oddelek s trojno kombinacijo 16 učencev 8. ENOTA S PRILAGOJENIM PROGRAMOM: l.in 3. razred 1 oddelek z dvojno kombinacijo 8 učencev 4.in 5. razred 1 oddelek z dvojno kombinacijo 10 učencev 6. razred 1 oddelek čisti 9 učencev 7, in 8. razred 1 oddelek z dvojno kombinacijo 6 učencev Učenci iz Konjšice se vozijo na podružnično šolo Sava. Matično šolo Litija in njene podružnice bo v šolskem letu 1985/86 obiskovalo 1382 učencev v 61 oddelkih. Od tega bo 48 čistih oddelkov — 1177 učencev, 12 oddelkov z dvojno kombinacijo— 189 učencev, 1 oddelek s trojno kombinacijo — 16 učencev. Glede na preteklo šolsko leto bo v šol. letu 1985/86 — 1 čisti oddelek pri 6. razredih več. Pri Enoti s prilagojenim programom se število oddelkov zmanjša za 1 oddelek. Zaradi zmanjšanja števila čistih oddelkov pri EPP se je povečalo število kombiniranih oddelkov za en oddelek. ' ■ Celotno število učencev se je v tem šol. letu povečalo za 18 učencev, predvsem na matični šoli. II. OSNOVNA ŠOLA FRANC ROZMAN — STANE ŠMARTNO 1. Matična šola Šmartno bo imela v šolskem letu 1985/86 od 1 — 8 razreda 19 čistih oddelkov in 491 učencev. Podružnične fiole: » 2. JAVORJE: 1 razred in 3 razred in 4 razred 1 odd.s troj.kcmb. 14 učencev 3. MAMOLJ: 2 razred in 3 razred in 4 razred 1 odd.s troj.kcmb. 13 učencev 4. PRBCKOVO: 1 - 4 razred 2 odd.z dvoj.komb. 19 učencev 5. ŠT.POUANE: 1 - 4 razred 2 odd.z dvoj.ko*. 33 učercev 6. VEL.K0STREVN1CA: 1 - 4 razred 2 odd.z dvoj.ko*. 35 učencev Matično šolo Šmartno in podružnice bb v šol. 1. 1985/86 obiskovalo 605 učencev v 19 čistih oddelkih (491 učencev), v 6 oddelkih z dvojno kombinacijo 87 učencev in 2 oddelkih s trojno kombinacijo 27 učencev. Kombiniran pouk je samo na podružničnih šolah. Število oddelkov se v odnosu na preteklo šolsko leto ni spremenilo. Le pri kombiniranih oddelkih je 1 oddelek več s trojno kombinacijo. III. OSNOVNA ŠOLA JOVO GABROVKA LOJZE HOSTNIK 1. Matična šola bo imela v šol. 1. 1985/86 8 čistih oddelkov od 1 —• 8 razreda — 146 učencev. Podružnična šola, 2. DOLE: od 1 — 8 razreda: 4 oddelke z dvojno komb. 78 učencev Matično šolo Gabrovka in podružnico Dole bo obiskovalo skupaj 225 učencev v 8 čistih oddelkih in 4 oddelkih z dvojno kombinacijo. Na matični šoli v Gabrovki je pouk organiziran na nižji stopnji od 1 — 4 razreda v obliki celodnevne osnovne šole, vključenih je 66 učencev. Vse šole skupaj bodo imele v šolskem letu 1985/86 100 oddelkov in 2.212 učencev. Od tega bo 75 čistih oddelkov— 1815 učencev, 22 oddelkov z dvojno kombinacijo — 354 učencev in 3 oddelke s trojno kombinacijo — 43 učencev. V odnosu na preteklo šolsko leto se število oddelkov v skupnem številu ni povečalo (100). Znotraj šol se poveča število oddelkov pri OŠ Litija za en oddelek pri 6. razredih in zmanjša za en oddelek pri Enoti s prilagojenim programom. IV. GLASBENA ŠOLA LITIJA — Enota Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija bo imela v šol. letu 1985/86 5 oddelkov in 102 učencev. OIS Litija financira Glasbeno šolo Litija v višini 80% od celotnega programa, ostali del programa krijejo starši učencev. V. V ŠOLSKEM LETU 1985/86 BODO ŠOLE IMELE ŠE NASLEDNJE OBLIKE ODDELKOV: 1. Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž LITIJA — 6 oddelkov podaljšanega bivanja za učence od 1 —4 razreda in sicer 2 oddelka na Graški Dobravi, 3 oddelke na Rozmanovem trgu in 1 oddelek v Kresnicah. V podaljšano bivanje je vključenih 144 učencev, — 5 oddelkov varstva vozačev, 125 učencev. Na Graški Dobravi 2 oddelka, na Rozmanovem trgu 2 oddelka in 1 oddelek pri Enoti s prilagojenim programom. 2. Osnovna šola Franc Rozman—Stane ŠMARTNO — 2 oddelka podaljšanega bivanja — 46 učencev, — 3 oddelki varstva vozačev — 73 učencev 3. Osnovna šola Lojze Hostnik—Jovo GABROVKA Podaljšanega bivanja nima. Ima pa 3 oddelke varstva vozačev, 2 oddelka v Gabrovki in 1 oddelek na Dolah, skupaj 154 učencev. VIL Osnovne šole v občini Litija imajo naslednje število svetovalnih in strokovnih delavcev: 1. Osnovna šola Litija — pedagoga, socialnega delavca, knjižničarja in logopeda, 2. Osnovna šola Šmartno — psihologa in socialnega delavca, (socialni delavec opravlja dela s svojega področja tudi za osnovno šolo Gabrovka) in 0,50 knjižničarja 3. Osnovna šola Gabrovka — 0,3 knjižničarja. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija je navedeno organizacijo pouka osnovnih šol v občini Litija obravnaval in potrdil na svoji 24. seji, dne 19. junija in 25. seji, dne 29. avgusta 1985, ter jo posreduje skupščini OIS Litija v sprejem in potrditev. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST Na podlagi 10. člena POSLOVNIKA skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija SKLICUJEM 12. skupno sejo zborov skupščine občinske kulturne skupnosti Litija, KI BO V ČETRTEK,-17. OKTOBRA 1985 OB 12. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 11. seje skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, 3. Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za osem mesecev 1985, 4. Spremembe finančnega načrta Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1985, a) Informacija o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, 5. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 6. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1986—1990, 7. Poročilo o delu Kina Litija za prvo polletje 1985, 8. Delegatska vprašanja. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Ivan Godec točka 2 IZVLEČEK iz zapisnika 11. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila 25. marca 1985 ob 12. uri v prostorih male sejne dvorane Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Na seji je bilo prisotnih 36 delegatov obeh zborov od 59 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. Ivan Godec — predsednik skupščine OKS Litija, 2. Zvonimir Bric — Izvršni svet SO Litija, 3. Mari Merzel — Skupna strok. si. OSIS Litija ODSOTNI DELEGATI: ZBOR UPORABNIKOV: a) Delegati iz OZD: Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole, Mizarstvo Gabrovka, Osnovna šola Gabrovka, TOZD Gozdni obrat Litija, TOZDTransportne naprave Dole, Mizarstvo Litija, Obrtno združenje Litija, Poslovalnica Integral"— ŽG. b) Delegati iz KS: Litija — levi breg, Dole, Gabrovka, Hotič, Ja-blanica, Kostrevnica, Polšnik, Primskovo, Sava, Vače, Ribče, Štangarske poljane, Velika Štanga. ZBOR IZVAJALCEV: Občinski odbor zveze borcev Litija. Sejo je vodil predsednik skupščine Ivan Godec in predlagal dodatno točko dnevnega reda »Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija in nadaljeval po naslednjem sprejetem DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 10. seje skupščine OKS Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OKS Litija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, c) Poročilo o delu in finančno poročilo za leto 1984 Sindikalnega pihalnega orkestra Litija, 4. Finančni načrt OKS Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija, 6. Pripombe in predlogi k delovnemu osnutku programa IV. občinskega samoprispevka, 7. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEP: 1. Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavu: — Olga Sinreih, predsednica — Anica Majcen, članica — Lidija Vidic, članica 2. Za zapisnikarja je bila imenovana Marinka Juvan, za overit elja zapisnika pa Tatjana Zaje in Silva Žitnik. 3., Skupščina je sprejela poročilo verifikacijske komisije, kije na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: delegati iz zbora uporabnikov: 23 delegatov od 45 delegatskih mest — delegati iz OZD 18 delegatov od 27 delegatskih mest — delegati iz KS 5 delegatov od 18 delegatskih mest Delegati iz zbora izvajalcev: 13 delegatov od 14 delegatskih mest S prisotnostjo 36 delegatov od 59 delegatskih mest je bila skupščina Občinske kulturne skupnosti Litija sklepčna. i K 2. SKLEP:- ,\- ':"V' ' 1 Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 10. seje skupščine OKS Litija z dhe 25. marca 1985 v predloženivsebini. f^l —oji:,',';!"'i Si^itav : :njiž.mreže , 1906 5,3 llotič, l£"es:.ico 1907 5,* Poliinil:, Sava 1900 5,4 Ribče, Kostrevnica 1909 5,5 tí tanga 199o 7 Jabloiica 2. Kinodejavnost V kinodejavnosti bo posebna skrb posvečena izbiri repertoarja. Skupaj z vzgojnovarstveno organizacijo Litija in osnovno šolo bo posebna skrb namenjena filmski vzgoji najmlajših. leto Število predstav otov. obiskovalcev Stav. zaposlenih 1906 1907. 1900 1909 199o 45o 45o 5oo 5oo 5oo 45-O0O 45.000 60.000 60.000 65.000 o,3o o,3o o,3o o,3o o,3o 3. Funkcioniranje gradu Bogenšperk Funkcioniranje in prezentacija gradu Bogenšperk čimširšemu slovenskemu prostoru bo v tem srednjeročnem obdobju ena od bistvenih nalog, saj s sanacijo grad dobiva vedno bolj tisto podobo, ki jo tak zgodovinski objekt zasluži loto Stev. prireditev Stov. obiskovalcev štev. zaposlenih 1986 9 t.loo o,3o 1907 9 5.000 o,5o 1930 lo 6.000 o,5o 1909 12 7.ooo o,5o 199o 12 >'•" 8.000 o,5o 4. Informiranje občanov, ri] Glasilo občanov bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izhajalo v enakem obsegu kot doslej, povečala naj bi se le dopisniška mreža. Predvidena je vsakoletna izdaja 11 številk Glasila, zaposlenost pa 0,70 delavca kot doslej. 5. Organizacija kulturnih prireditev Za organizacijo kulturnih prireditev bo skrbel tajnik ZKO Litija leto Stov.prireditev Stev.obiskovale, štev.zaposl. 1906 5o ' U.ooo o,to 1907 5o 13.000 o,4o 1900 5o 13.000 1 o.to 1909 5o 13.000 o,to 199o 5o 13.000 o,to 6. Amaterska kulturna dejavnost Na področju amaterske kulturne dejavnosti bomo zagotovili osnovne pogoje ljubiteljskega delovanja. To so: prostori, tehnično opremo in strokovne kadre. Postopno bomo pokrivali stroške amortizacije objektov in opreme. Srednja etaža (štirje prostori, v katerih je delovala knjižnica) Farbarjevega gradu bo namenjena kulturi. Urejeni bosta spominski sobi Petru Jerebu in Miri Pregljevi ter prostor za izvajanje kultur, dejav. — razstave, vaje amaterskih skupin. 7. Varstvo naravne in kulturne dediščine Na področju varstva naravne in kulturne dediščine se bodo nadaljevala dela na gradu Bogenšperk (prezentacija posameznih delov gradu, realizacija ureditvenega načrta okolice) 8. Dejavnost zgodovinskega arhiva Zgodovinski arhiv Ljubljana bo v celoti opravljal dejavnost v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini in na podlagi normativov in standardov za arhivsko dejavnost za našo občino. Sistematično bo začel zbirati gradivo, ki ni družbena last. 5. člen II. SPREMLJAJOČA DEJAVNOST Udeleženci sporazuma bodo sredstva namenjali za vzdrževanje in odkritje novih spomenikov NOB na podlagi Družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov NOB in socialistične revolucije na območju občine Litija in za funkcioniranje muzeja NOB na Bogenšperku. Odkrita bo spominska plošča Miri Pregljevi in doprsni kip Petru Jerebu. Delno kritje stroškov za redno vzdrževanje kulturnih dvoran v občini bo stalna naloga Občinske kulturne skupnosti Litija. Monografija NOB bo v letu 1986 izšla, zato bo sofinanciranje zbornika prenehalo. , 6. člen Udeleženci bodo zagotovili redno delo Občinske kulturne skupnosti Litija in njenih organov, delovanje delegatskega sistema in informacijskega sistema skupnosti ter opravljanje potreb strokovnih planskih in analitičnih, finančnih in dokumentacijskih del. 7. člen V okviru možnosti bodo zagotovili opravljanje kulturne dejavnosti raznim društvom v Sloveniji in OK ZSMS Litija ter zagotavljali sredstva za stroške SDK in Uprave za družbene prihodke Litija. Udeleženci bodo podpirali dejavnost posameznih kulturnih delavcev. Naloge in sredstva bo OKS opredelila z letnimi plani. 8. člen Udeleženci sporazuma bodo zagotovili sredstva za investicijska vlaganja gradu Bogenšperk, Projekta Vače 81 in investicijsko vzdrževanje kulturnih dvoran na Dolah, Štangi, Kostrevnici, Savi in Polšniku. V tem planskem obdobju udeleženci predvidevajo naslednje nove naloge: — dokončna ureditev kinogledališke dvorane na Stavbah — pridobitev kadrov in prostorov za dejavnost knjižnice — nabava instrumentov za SPO 10. člen Za izvedbo vseh programov in nalog opredeljenih s tem sporazumom bodo udeleženci zbrali po občinski prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov naslednja sredstva: v tisočih ItaloBo 1905 1906 1907 190C 1909 199o Skupaj 1. Redna dejav. ■1C.572 2o.t3t 2o622 21239 21072 22535 1o6.7o2 2. Spreta.dejav. 642 640 5o9 516 522 529 2.724 3. Organiz.nal. 1.063 1.914 1967 2o22 2o79 2136 lo.llO t. Invost.vlaG- l-56o 2.624 2730 2874 3401 3720 15.349 5. ]>UGO 1.449 353 353 333 333 333 1.665 Skupaj 24.o06 25.953, 26161 26984 28207 29253 136.5S8 6. Nove naloec 2.499 153o lo6o lo9o 299o 9.169 Skupaj 24.o06 28.452 27691 28044 29297 32243 145.727 Pri novih nalogah niso vključena sredstva za zagotovitev potrebnih prostorov za dejavnost knjižnice in arhiviranja, ki so planirana vključno pri gradnji poslovno-stanovanjskega objekta v občini. Način zbiranja sredstev se bo opredelil s posebnim sporazumom glede financiranja in gradnje poslovno-stanovanjskega objekta. 11. člen Sredstva za programe tega samoupravnega sporazuma bodo vsako leto povečana za procent, ki bo opredeljen v letni Resoluciji o uresničevanju plana občine Litija za obdobje 1986—1990. 12. člen Na temelju tega sporazuma bo skupščina Občinske kulturne skupnosti Litija sprejela plan OKS Litija za obdobje 1986—1990 in letne programe za posamezno leto planskega obdobja. 13. člen Skupščina Občinske kulturne skupnosti Litija bo redno.spremlja-la in ocenjevala uresničevanje tega samoupravnega sporazuma za obdobje 1986—1990 ter sprejemala ustrezne sklepe. 14. člen Morebitne spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma bo Občinska kulturna skupnost Litija sprejemala po enakem postopku in na način, kot to velja za sprejem tega samoupravnega sporazuma. 15. člen Samoupravni sporazum prične veljati, ko ga podpišeta več kot dve tretjini podpisnikov. Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma sprejme in objavi v Uradni list SRS skupščina Občinske kulturne skupnosti Litija, uporablja pa se od 1. 1. 1986. Po sklenitvi tega samoupravnega sporazuma lahko k njemu naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki s tem, da veljajo zanje vse obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma od dneva njegove veljavnosti. 16. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja skupščina Občinske kulturne skupnosti Litija in odbor za samoupravni nadzor. Obrazložitev: Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1986—1990 opredeljuje naloge za predviden razvoj kulturne dejavnosti v občini ter potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog. Pri redni dejavnosti je vključena dejavnost Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija (knjižničarstvo, služba Zveze kulturnih organizacij in dvorana na Stavbah, funkcioniranje gradu Gobenšperk. Glasilo občanov in kinodejavnost). Ijubitejska kultura, zgodovinski arhiv ter varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri knjižnici so predvideni povečani materialni stroški že v letu 1986 zaradi pridobitve dodatnih prostorov, povečan obseg dela pri funkcioniranju gradu Bogenšperk pokrivanje stroškov amortizacije pri kulturnoumetniških društvih v občini in stroški ureditve Farbarjevega gradu (srednja etaža — pleskanje, razstavni panoji). Spremljajoča dejavnost obsega vzdrževanje in odkritje novih spomenikov NOB, redno vzdrževanje kulturnih dvoran, odkritje spominskih obeležij in sofinanciranje Monografije NOB. ki bo predvidoma izšla v letu 1986. Povečana sredstva so predvidena za redno vzdrževanje kulturnih dvoran. Pri organizacijskih nalogah (skupna strokovna služba OSIS, delovanje organov, objava gradiv) in drugih stroških (sofinanciranje društev. SDK storitve in storitve Uprave za družbene prihodke, kulturne prireditve) ne bo povečanja sredstev. Investicijska vlaganja so predvidena v obnovo gradu Bogenšperk, Projekt Vače 81 in investicijsko vzdrževanje kulturnih dvoran. Kulturna skupnost Slovenije ima v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986-1990 navedene tudi kulturne spomenike širšega pomena, katerih obnovo bo sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije. Med nje spada tudi grad Bogenšperk. S strani Kulturne skupnosti Slovenije je predvideno še za leto 1986 1.800.000 din sredstev. Sredstva bodo nakazana pod pogojem, da prav toliko sredstev nameni Občinska kulturna skupnost Lilija. Zato bo tu precejšnje povečanje sredstev (v letu 1985 je bilo nakazano 760.000 din sredstev, v letu 1986 je predvideno 1.800.000 din). Pri novih nalogah je za knjižnico upoštevana zaposlitev dwih delavcev (prvi leta 1986, drugi leta 1990). ureditev dvorane na Stavbah (balkon v letu 1986, dvorana pa leta 1990), ter v letu 1986 in 1987 nabava instrumentov za Sindikalni pihalni orkester Litija. Za izvedbo vseh programov in nalog opredeljenih s tem sporazumom bodo morali v srednjeročnem obdobju 1986— / 990 udeleženci zbrati po občinski prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov več sredstev kot doslej. Osnova za izračun sredstev po 10. členu samoupravnega sporazuma je sprejet finančni načrt Občinske kulturne skupnosti Litija p6 drugi uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985. menjen predvsem šolski mladini, ki bi v času počitnic našla zabavo tudi v kinu. V sedmih tednih smo predstavili 14 mladinskih filmov. Obisk je bil odmeven, vse predstave so bile dobro obiskane. Za ta spored smo znižali cene vstopnic. Sredi avgusta smo uvedli jesenski program, namenjen vsej populaciji občanov. Filme smo predvajali vsak dan. Distributerji Vesna film, Inex, Croatia so nam z razumevanjem omogočili, da smo predstavili dobre filme. Obisk seje še povečal. Poprečno si je film ogledalo 400 obiskovalcev (130 na predstavo). Z jesenskim sporedom nadaljujemo in bo trajal do srede oktobra. Pozimi bomo zaradi velikih stroškov ogrevanja dvorane morali zmanjšati število filmov ih predstav. Uvedli pa bomo novo obliko, t. i. filmsko gledališče z dvanajstimi filmi, kulturne in estetske vrednosti, ki naj bi pritegnili še več obiskovalcev. Število obiskovalcev v prvem polletju kaže, da so bile presežene vse napovedi. V tem času (od 22. februarja do 30. junija) se je v dvorani zvrstilo 12.874 gledalcev. V primerjavi z istim obdobjem lani (v šmarskem kinu 6.326 gledalcev) predstavlja to 103% porast. Če bi primerjali inkaso v prvem polletju z lanskim celoletnim v Šmartnem, bi lahko ugotovili, da je znatno presežen. (Letos do polletja znaša 524.600.-. lani celoletno 320.625.-). Lani je KS Litija financirala kino v višini 778.000, kar predstavlja na 1 obiskovalca 88,50 din, letos so ta sredstva večja. V polletju znašajo (716.500 din) glede na število vseh obiskovalcev pa predstavlja to 55,65 na 1 obiskovalca. Brez dvoma je to zadosten dokaz, da je kulturni dinar smoterneje uporabljen, predvsem pa namenjen širšemu krogu uporabnikov. In naši načrti za v bodoče? Predvsem želimo čimpreje dokupiti še drugi projektor, za kar nam je IO III. samoprispevka kot začasno posojilo namenil 1,500.000.-. Seveda bo to zadostovalo le za star projektor. Nabavili bi radi še nekaj reklamnih omaric, napravo za predvajanje diasov, napis in še nekaj drugih nujno potrebnih pripomočkov. Načrti in volja so. Želimo le, da bi litijski kino zaživel svojo polno življenje, na veliko veselje vseh obiskovalcev. točka 7 POROČILO o delu Kina Litija za prvo polletje 1985 Dolgoletna želja Litijanov je bila, da bi po 7 letih zopet dobili v Litijo kino. Število obiskovalcev v kinu Šmartno seje iz leta v leto manjšalo, saj je k temu veliko pripomogla oddaljenost, pa tudi sama dvorana s svojim izgledom. Na pobudo ZIK ob finančni pomoči KS Litija, skupščine III. občinskega samoprispevka in litijskih delovnih organizacij smo preuredili sindikalno dvorano na Stavbah tudi za prikazovanje fdmov. Sezidana je bila kinooperaterska kabina, s posebnim sistemom so se pritrdili stoli, montirano pa je bilo tudi rolo filmsko platno. Stari šmarski kinoprojektor smo preselili v Litijo in predstave so stekle. Slavnostna otvoritev kina v Litiji je bila 22. 2. 1985 s filmom Nobeno sonce. Prenovljena, povsem polna dvorana, je dala že na začetku slutiti, da bo del občanov, predvsem mlajših, dobil novo obliko zabave, razvedrila in vzgoje. Tem oblikam zabave smo tudi priredili začetni filmski spored. V prvih mesecih smo predvajali en film tedensko s po tremi predstavami. Ko so se razvrstili različni žanri filmov, smo ugotovili, daje obisk dokaj različen. Nekatere filme (komercialne) sije ogledalo tudi 500 obiskovalcev, druge (drame, jugoslovanske filme) pa le okoli 100. Ugotovili smo, da je obisk odvisen od vrste filma. Med obiskovalci je bilo največ mladih, predvsem šolske mladine, zatem srednješolcev, zelo redki pa so bili starejši občani. Tem ugotovitvam je primeren tudi obisk po času. Dobro obiskane so popoldanske predstave, slabo pa večerne. Dosedanji obisk je pokazal, daje litijski kino 100% bolje obiskan kot je bil šmarski. To nas je vzpodbudilo k razširitvi dejavnosti. Z julijem smo uvedli t. i. poletni spored, na* OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Na podlagi 10. člena POSLOVNIKA skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija sklicujem 13. skupno sejo zborov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, ki bo v PETEK, 18. OKTOBRA 1985 OB 12. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 12. seje skupščine OSSS Litija, 3. Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za osem mesecev 1985, 4. Spremembe finančnega načrta OSSS Litija za leto 1985, a) Informacija o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Informacija o uskladitvi socialnoskrbstvenih pomoči in cen storitev v Domu »TIŠJE« Šmartno, c) Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost OSSV Litija in spremembe finančnega načrta za leto 1985, 5. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 6. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSSS Litija za obdobje 1986—1990, 7. Predlog samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990, 8. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in usklajevanju programov za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju od 1986 do 1990, 9. Soglasje k Statutu Centra za socialno delo Litija, 10. Obravnava gradiva in izvolitev delegatov za seje skupščine OSSV Litija in SSS SR Slovenije, 11. Delegatska vprašanja. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Irena Hostnik IZVLEČEK iz zapisnika 12. seje SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA LITIJA, ki je bila dne, 19. marca 1985 ob 12. uri, v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. Na seji je bilo prisotnih 30 delegatov od 52 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: Eva KOVIC — predsedstvo SO Litija, Irena HOSTNIK — predsednica skupščine OSSS, Anton JOZELJ — namestnik predsednika zbora uporabnikov, Mari MERZEL — vodja strokovne službe OSIS. ODSOTNI: Zbor uporabnikov: Delegati iz OZD: KZ Gabrovka — Dole, Mizarstvo Gabrovka, OŠ Gabrovka, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, TOZD Pletilja Litija, TOZD Transportne naprave Dole, Mizarstvo Litija, Obrtno združenje Litija, Poslovalnica Integral, ZG, ZGSVP, PTT. Delegati iz KS: Dole, Hotič, Jablanica, Kostrevnica, Polšnik, Primskovo, Sava, Vače, Štangarske poljane, Velika Štanga. Zbor izvajalcev: Občinski odbor RK Litija (1 delegat), Društvo za pomoč duševno prizadetim Litija. Predsednica skupščine Irena Hostnik je pozdravila vse prisotne ter predlagala dopolnitev dnevnega reda pri tretji točki, in sicer se doda: »Poročilo odbora za samoupravno delavsko kontrolo OSSS Litija«. Vodenje seje je nadaljevala po sledečem sprejetem DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 11. seje skupščine OSSS Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OSSS Litija za leto 1984, — poročilo odbora za samoupravno delavsko kontrolo pri OSSS, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, c) Poročila o delu izvajalcev OSSS Litija za leto 1984, 4. Einančni načrt Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985, - a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, h) Pogodba o povračilu sredstev za delo Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, c) Sklep o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1985, č) Sklep o uskladitvi rejnin v letu 1985, d) Sklep o uskladitvi denarnega dodatka (žepnin) oskrbovancem v socialnih zavodih v letu 1985, e) Informacija o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1985, f) Aneks št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981—1985 Doma TIŠJE Šmartno za leto 1985, g) Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dejavnost Občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985, 5. Obravnava gradiva in izvolitev, delegatov za seje skupščin OSSV Litija in SSS SR Slovenije, 6. Kadrovske zadeve, 7. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi: Blaža Novak — predsednica, Majda Zagorc — član in Sonja Kolar — član. 2. Za zapisnikarja se imenuje Marino Krnel, za overitelja zapisnika pa Sadik Gerzič in Heda Jere. 3. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih 25 delegatov zbora uporabnikov od 45 delegatskih mest (17 delegatov iz OZD od 27 delegatskih mest in 8 delegatov iz KS in 18 del. mest) in 5 delegatov zbora izvajalcev od 7 delegatskih mest. S prisotnostjo 30 delegatov od 52 delegatskih mest je skupščina OSSS Litija sklepčna! K 2. SKLEP: Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 11. seje skupščine, z dne 5/12-1984. K 3- SKLEPI: 1. Poročilo Odbora za samoupravno delavsko kontrolo OSSS Litija se sprejme v predloženi vsebini. 2. Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta — zaključni račun OSSS Litija za leto 1984, ki izkazuje: — SKUPNE PRIHODKE 30.874.981,20 din — SKUPNE ODHODKE 30.742.124,55 din — RAZLIKO MED PRIHODKI IN ODHODKI 132.856,65 din. Razlika med prihodki in odhodki v višini 132.856,65 din se vključi v finančni načrt OSSS Litija za leto 1985. K 3.a SKLEP: Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984 se sprejme na znanje. K 3.b SKLEP: Poročilo o poslovanju Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OS IS Litija za leto 1984 se sprejme v predloženi vsebini. K 3.c SKLEPI: 1. Poročilo o delu Doma TIŠJE Šmartno za leto 1984 se sprejme v predloženi vsebini. 2. Poročilo o delu Centra za socialno delo Litija v letu 1984 se sprejme v predloženi vsebini. Center za socialno delo se opozori, da se mora čimpreje povezati s Krajevno skupnostjo Kresnice, zaradi ureditve zadev socialno ogroženih občanov v tej krajevni skupnosti. 3. Poročilo o izvedbi programa Občinskega odbora RK Litija v letu 1984 se sprejme v predloženi vsebini. K 4. SKLEP: Sprejme se finančni načrt OSSS Litija za leto 1985, ki izkazuje skupaj 49.000.000 din prihodkov in odhodkov. Po prvi uskladitvi sredstev dovoljene porabe za leto 1985 znašajo sredstva izvirnih prihodkov 45.600.000 din, prispevna stopnja iz BOD po domicilnem principu pa 0,96%. Skupščina pooblašča Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela za sklenitev samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci v okviru dogovorjenih sredstev po finančnem načrtu in planu za I. 1985 ter za sprejem morebitne uskladitve skupne porabe in prispevnih stopenj med letom. Skupščina pooblašča odbor tudi za medletne uskladitve cen v splošnem socialnem zavodu in socialnovarstvenih pomoči v letu 1985, s tem da o teh uskladitvah poroča na seji skupščine. K 4.a SKLEP: Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. Konferenci delegacije Lesne industrije Litija, kije posredovala delegatske pripombe v zvezi z višino prispevnih stopenj, bo obrazložitev oz. odgovore posredoval Koordinacijski odbor za spremljanje skupne porabe pri Izvršnem svetu SO Litija. K 4.b SKLEP: Pogodba o povračilu sredstev za delo Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OS IS Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 4.c SKLEP: Sklep o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 4.č SKLEP: Sklep o uskladitvi rejnin v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 4.d SKLEP: Sklep o uskladitvi denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih v SRS v letu 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 4.e SKLEPI: 1. Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. I. SRS št. 15/76) se preživnine določene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 valorizirane, poviša v letu 1985 za odstotek, ki predstavlja sredino med uradno ugotovljenim odstotkom povišanja življenjskih stroškov v Sloveniji v letu 1984 v odnosu na leto 1983 in odstotkom povišanja osebnih dohodkov v Sloveniji v letu 1984 napram letu 1983. Preživnine, ki so bile določene in sicer: preživnine določene v mesecu januarju 1984 se poveča s celim količnikom, pri preživninah določenih v naslednjih mesecih pa se odšteje za vsak mesec 1/12, tako da se preživnine določene v decembru 1984 poveča za 1/12 celotnega količnika. 2. Skupščina pooblašča Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela, da na podlagi dane usmeritve in uradnih podatkov o rasti življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v Sloveniji v letu 1984, v odnosu na leto 1983 ugotovi konkretni valorizacijski količnik za leto 1985 in ga objavi v uradnem glasilu. Pooblastilo velja od 1/1-1985 dalje. K 4.f SKLEPI: 1. Aneks št. 2 za leo 1985 k Samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1981— 1985, vključno s priloženo kalkulacijo cene se sprejme v predloženi vsebini. Cena oskrbnega dne Doma TIŠJE znaša od 1/4-1985 dalje 698,00 din (osnovna oskrba), sladkorna dieta 50,00 din, ostale diete 40,00 din in rezervacija 474,00 din. 2. OSSS Litija bo v letu 1985 (od 1/4-1985 dalje) financirala tudi rezervacijo ene postelje v Domu TIŠJE za eventuelne nujne primere. 3. Osmi konferenci delegacij, ki je posredovala delegatsko vprašanje oz. pripombe v zvezi s ceno storitev v Domu TIŠJE in vlaganjih v osnovna sredstva (graditev sončnih kolektorjev) bo pisni odgovor oz. obrazložitev posredoval Dom TIŠJE. K4.g SKLEP: Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za delo Občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini, vključno s finančnim načrtom OSSV Litija za leto 1985. K 5. SKLEPI: 1. Pooblasti se predsedstvo OSSS Litija za obravnavo gradiva za sejo skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Za sejo skupščine SSS SR Slovenije se imenujeta naslednja delegata: Mira Prašnikar iz zbora uporabnikov in delegat Doma TIŠJE iz zbora izvajalcev. 35 2. Za sejo skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija se ____._____________________»__" 000 . imenujejo naslednji delegati: Marija Borštnar, Marija Andrejčič in g* besedilo puna ^^^^ *«» Vlasta Popelar iz zbora uporabnikov ter delegat Doma TIŠJE, —--------.........--------------—-------'- Centra za socialno delo in OO RK Litija iz zbora izvajalcev. »• storitve sdkpraz.u 2 99 150 151 - provizijo 33 40 121 K ,6. skupaj (1-26): 23.384 50.700 179 SKLEPI: 1. V svet za varstvo družine se namesto Bože Šarbek imenuje Eli Komotar iz Osnovne šole Litija. 2. V svet Centra za socialno delo Litija se za naslednje mandatno obodbje imenuje Sadik Gerzič. K 7. Delegatskih vprašanj in pripomb ni bilo. točka 3 Glej skupno gradivo na str. 2 točka 4 SPREMEMBE FINANČNEGA NAČRTA Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 v 000 5y- BESEDILO st. SPRGEJBA PLAiIA 1904 SPaE,J3BE PLAHA PO III.USXL.85 INDEKS I. PRIHODKI: 1. Prispevki iz OD dr.in zda.aek. 2. Proaevitl pret.leta 28.090 430 54.100 187 SKUPAJ DOVOLJENA PORABA: 29.320 54.100 184 3. Neporabljena sred.pret.leta 4. Izredni prihodki (oc' obe.) 248 1.532 133 3.267 54 213 SKUPAJ PRIHODKI (1-4): 31.100 57.500 185 II. 0 D H 0 D K I : I. 0BČr.--SKI PROOTlAi..: A. Stalne dru£b.6en.pomoči 7.640 13.500 177 1. Stal.den.pom.-ec:ini vir 3.770 6.500 172 2. Stal.cJen.pan.-dopol.vir 3.370 7.000 181 B. Oskrbnine ln rejnine 12.700 23.000 181 3. Oskrbnina v splcx.soe.zav. 7.200 13.000 131 4. Oskrbnine v poseo.soc.zav. S50 1.500 , 150 5. Oskrenine v zavod.za uap. 1.600 3.100 194 9. Oskrbnine v vzgoj.zavod. 550 1.100 169 7. Rojnlne 2.300 4.300 187 C. Sofin.6oJov.orEan.ln auit. J.094 12.000 179 8. Center za socialno celo 4.700 3.553 132 9. Skupne strok.si.OSIS 1.153 2.085 101 10. Občin.skup.soc.varstva 100 101 131 - sofin.enot.ovicence - 19S 11. Občin.odbor RK Litij«. 500 075 175 - nanensko za sklar; lis 12. Hunanit.organizacije 76 130 171 Č. Druga dejavnost 1.350 2.200 163 13. Začasne Oin.pomoči 230 400 174 14. Enkratne cen. pomoč i 150 300 200 15. Stroiki prod.svet. 90 120 133 16. Prevont.mec'..runabll. 125 210 168 17. Razvrščanje otrok 90 90 100 18. Stroakl za begnvco 10 10 100 19. Postpenalne pojoči 40 150 375 20. Pogrebni stroakl 200 300 ISO 21. Stroekl LO in DS 5 5 100 22. Stor.tve Upi-.za er.prib. /'5 65 144 23. Nagrado funkcionerjor.) 'ao 100 167 24. Potni stroški del.OESS 6 10 167 25. Objave gradiv v Dol.obv. 150 250 167 - objave y Urad.l.SKS 17 - - II. SKUPNOST SOCIAUIEGA SKRBSTVA SLOVENIJE 1. Skupne naloge 334 600 180 2. Nove naloge-n&d.za lnv. 2.382 6.200 260 Skupaj II (1-2): 2.716 6.300 "i Skupaj I + II: 31.100 57.500 185 Obrazložitev: V spremembah finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985je na podlagi lil. uskladitve skupne porabe SIS družbenih dejavnosti, predvideno višje združevanje sredstev po isti (0,96% za OSSS) prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov po domi-cilnem principu (zaradi nove ocene mase bruto osebnih dohodkov). Predvidena dovoljena poraba za leto 1985 znaša 54.100 tisoč din, kar je za 84% več, napram letu 1984. Ostali prihodki pa se ne spremenijo. Tako znašajo predvideni skupni prihodki 57.500 tisoč din in so za 85% večji od preteklega leta. Pri odhodkih so v teh spremembah finančnega ncUrta predvidena povečana sredstva po novih kazalcih rasti, dogovorjenih s lil. uskladitvijo skupne porabe. Uskladitev družbenih denarnih pomoči za 30% od 1/9-85 pomeni tudi predvideno višjo porabo sredstev za te pomoči, ki znaša 13.500 tisoč din, kar je za 77% več kot v preteklem letu. Pri oskrbninah je prav tako pričakovati zelo velik porast stroškov, zaradi izrednega povečanja cen storitev v posameznih zavodih, ki ga dovoljujejo novi kazalci rasti, po katerih se cene storitev v socialnih zavodih lahko povečajo za 75% in v zavodih za usposabljanje za 73%, z veljavnostjo od 1/1-85 (razen za samoplačnike, katerim stroškov za nazaj ni možno poračunavati). Skladno s cenami storitev v socialnih zavodih pa seje povečal tudi denarni dodatek (žepnina) oskrbovancem. S 1/9-85 je bilo potrebno uskladiti tudi višine rejnin, ki so se v povprečju povečale za 78%, glede na decembra 1984 veljavne višine rejnin. Tako so sredstva za oskrbnine in rejnine predvidena v višini 23.000 tisoč din, kar je za 81% več od planiranih v letu 1984. Sredstva za sofinanciranje izvajalcev Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija se povečajo na podlagi lil. uskladitve skupne porabe in novih kazalcev rasti, tako da se jim zagotovi rast materialnih stroškov za 80% in. osebnih dohodkov za 70% v primerjavi s preteklim letom. Za sofinanciranje izvajalcev so predvidena sredstva v višini 12.000 tisoč din, kar je za 79% več kot v letu 1984. Za drugo dejavnost socialnega skrbstva so predvidena večja sredstva glede na oceno stroškov do konca leta 1985 in znašajo 2.200 din. Povečanje sredstev je predvideno predvsem za začasne in enkratne denarne pomoči, ker bližajoča se zima in čas za nabavo ozimnice prinašalo tudi večje potrebe socialnoogroženih občanov do enkratnih in začasnih denarnih pomoči. Prav tako se na podlagi novih kazalcev rasti povečajo tudi sredstva za skupne naloge v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in znašajo 600 tisoč din. Sredstva za nadomestila za invalidnost, ki se združujejo pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se povečajo v skladu s ponovno (tretjo) oceno mase BOD v občini, tako da pomeni 0,11% združevanje sredstev predivdoma 6.200 tisoč din, kar je za 260% več kot v letu 1984. Skupni odhodki v spremembah finančnega načrta za leto 1985 znašajo 57.500 tisoč din in so usklajeni s prihodki. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela je na svoji 22. seji dne 16/9-85 obravnaval spremembe finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 in jih v predloženi vsebini predlaga skupščini Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija v obravnavo in sprejem. točka 4a Glej skupno gradivo na str. 2 točka 4b INFORMACIJA o uskladitvi socialnoskrbstvenih pomoči in cen storitev v Domu TIŠJE Šmartno v letu 1985 Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na svoji 12. seji, dne 19/3-1985, pooblastila Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela za sprejem morebitne uskladitveskupnepo-rabe in prispevnih stopenj med letom ter za medletne uskladitve socialnoskrbstvneih pomoči in cene storitev v splošnem socialnem zavodu Domu Tišje Šmartno. Na podlagi navedenega pooblastila, je odbor v obdobju med 12. in 13. sejo skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija obravnaval in sprejel II. in III. uskladitev skupne porabe, spremembe finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 po teh uskladitvah ter povečanja cen storitev v Domu Tišje in socialnoskrbstvenih pomoči. V II. uskladitvi skupne porabe, ki jo je odbor obravnaval na svoji 19. seji, 26. aprila 1985, je bila izvršena uskladitev OD izvajalskih organizacij za leto 1984 v višini 6,8% na osnovo iz leta 1983, tako da je bila- zagotovljena rast sredstev za OD za leto 1984 59,8%, glede na leto 1983, kar je upoštevano tudi kot osnova za izračun sredstev v letu 1985. Po tej uskladitvi seje v cene storitev izvajalskih organizacij za leto 1985 upoštevala 48% rast sredstev za OD (po I. uskladitvi 42%). Pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija so se povečala sredstva dovoljene porabe za 1.090 tisoč din (in sicer 280 tisoč din — 1984, 810 tisoč din —.1985) in so znašala skupaj po II. uksladi-tvi 46.690 tisoč din, s tem, da se prispevna stopnja za socialno skrbstvo ni spremenila (0,96%). Spremembe finančnega načrta po tej uskladitvi so bile izvršene pri sredstvih za oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter pri izvajalskih organizacijah (Center za socialno delo, Strok. si. OSIS, OO RK), kar je odbor sprejel na svoji 21. seji, dne 16/7-1985. Na podlagi te uskladitve in izrednega povečanja materialnih stroškov v Domu Tišje je odbor na svoji 20. seji, dne 30/5-1985, sprejel povečanje cen storitev v tem zavodu. Tako so v Domu Tišje od 1/6-1985 veljale naslednje cene storitev na oskrbni dan. Osnovna oskrba 830.00 din, dodatna oskrba I. 178,00 din, dodatna oskrba II — 280,50 din (dodatne oskrbe se zaračunavajo po določilih SPIZ), sladkorna dieta — 60,00 din, ostale diete 50,00 din in rezervacija 560,00 din. Cena osnovne oskrbe je bila po tej uskladitvi za 19% večja od cene, ki je veljala od 1/4-85 (698,00 din). Na podlagi informacije o ponovni uskladitvi sredstev skupne porabe v občinah in republiki in novih dogovorjenih kazalcev rasti je odbor na svoji 21.. seji, 16/7-1985, obravnaval ponovno uskladitev cene storitev v Domu Tišje in uskladitve socialnoskrbstvenih pomoči. V ponovni uskladitvi skupne porabe so bili dogovorjeni naslednji kazalci rasti: povečanje materialnih stroškov z indeksom 180, osebnih dohodkov z indeksom 170, vseh drugih elementov cene (AM, SSP itd.) z indeksom 170. Tako je bilo dogovorjeno povečanje cene v socialnih zavodih za 75%, organizacijah za usposabljanje 73% in 71 % povečanje sredstev za delo Centra za socialno delo, glede na leto 1984. Nova cena osnovne oskrbe v Domu Tišje znaša po dogovorjenih kazalcih rasti 835,00 din na oskrbni dan za celo leto 1985. Glede na to, da je bila cena osnovne oskrbe v posameznih obdobjih preteklega polletja različna (od 1/1-31/3-85 629 din, od 1/4-31/5-85 693 din in od 1/6-30/6-85 830 din) je bilo potrebno v izračun cen za obdobje od 1/7-85 dalje vključiti tudi izpad sredstev iz preteklega polletja 1985, kajti navedena cena za celo leto ne more veljati od 1/1-85 ker ni mogoče izvesti poračunov za nazaj. Tako znaša nova cena osnovne oskrbe na dan v Domu Tišje od 1/7-85 dalje 985,00 din, kar je za 19% več od prej veljavne cene (830 din), ostale cene storitev pa se ne spremenijo, razen rezervacije, ki znaša po novem 600,00 din na dan. Mesečna oskrba (31 dni) za oskrbovanca samo z osnovno oskrbo znaša 30.535 din (985 x 31 dni), za oskrbovanca z dodatno oskrbo I. 36.053 din (985 + 178 x 31), za oskrbovanca z dodatno oskrbo II 39.230,50 din (985 + 280,50 x 31), za oskrbovanca z osnovno oskrbo in sladkorno dieto 32.395 din (985 + 60 x 31), za oskrbovance z osnovno oskrbo in ostalo dieto 32.085 din (985 + 50 x 31). Odbor je bil seznanjen tudi s cenami osnovne oskrbe v nekaterih socialnih zavodih v Sloveniji in sicer Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Škofja Loka 983,10 din na oskrbni dan z veljavnostjo od 1/1-85, Zavod za živčno in duševno bolne Hrastovec Trate 1.180,30 din na oskrbni dan od 1/1-85, Dom starejših občanov Celje 1.092,00 din. Dom starejših občanov Lj.—Moste—Polje, 995,20 din, Dom starejših občanov Domžale 983,50 din z veljavnostjo od 1/1-85. Družbene denarne pomoči v socialnem skrbstvu so se povečale za 30% s 1. septembrom 1985, glede na višino pomoči, kije veljala od 1/5-1985. Tako se je upravičencu, ki prejema družbeno denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje mesečni znesek 11.938,00 din povečal na 15.500,00 din, upravičencu, ki prejema družbeno-denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje pa seje mesečni znesek 5.969,00 din povečal na 7.750,00 din. Rejnine za mladoletne so se zvišale od 1. septembra 1985, tako da so se elementi materialnih stroškov v rejnini povečali za 80%, nagrade rejnikom pa za 70%., na višino, veljavno decembra 1984. Tako so se višine rejnin od 1/9-85 povečale za zdrave rejence: — od 0 — 2 let starosti od 13.100 din na 15.700 din mesečno, — od 2 — 6 let starosti od 12.930 din na 15.500 din mesečno, — od 6 — 14 let starosti od 14.160 din na 17.000 din mesečno, — nad 14 let starosti od 14.160 din na 17.000 din mesečno. Rejnina za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju se poveča od 1/9-85 od 14.850,00 din na 17.500 din mesečno. Za rejence, ki se šolajo in preživljajo v rejniških družinah le soboto in nedeljo pa se krije rejnina v višini 5.800 din (do sedaj 4.450 din). Denarni dodatek (žepnina) oskrbovancev v socialnih zavodih v SRS se je povečal od 1/7-85 iz 1.050 din na 1.250,00 din mesečno. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela je na svoji 22. seji, dne 16/9-1985 obravnaval III. uskladitev skupne porabe in spremembe finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 po tej uskladitvi. V teh spremembah finančnega načrta so predvidena vsa povečana sredstva po novih kazalcih rasti. . .v'- -. ;/■ tj/! točka 4c Gradivo je objavljeno pri skupnosti socialnega varstva na str. 50 w točka 5 Glej skupno gradivo na str. 3 * točka 6 Predlog september 1985 Na podlagi 115. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80) ter 25. in 29. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. I. SRS, št. 35/79) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1986 — 1990 I. SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, organizirani kot uporabniki in izvajalci v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) določamo s tem samoupravnim sporazumom cilje, usmeritve in naloge razvoja socialnega skrbstva ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 2. člen Upoštevaje možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše občine in vse republike v obdobju 1986—1990 ter potrebe po storitvah, programih in dejavnosti socialnega skrbstva določamo udeleženci sporazuma naslednje cilje: — nadaljni razvoj delegatskih odnosov in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela; — nadaljnji razverj organiziranosti socialnega dela, ki naj bi se razvijalo v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo ter aktivnejše vključevanje prebivalstva v preprečevanje nastajanja socialnih problemov; — povečevanje obsega in učinkovitosti preventivnega socialnega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva; — vključevanje socialnega skrbstva v proces celovitega obravnavanja socialne varnosti občanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ravni socialne varnosti z doslednim uresničevanjem in dograjevanjem samoupravnega sporazuma o socialnovarstve-nih pravicah; — izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v organizacijah socialnega skrbstva, predvsem v splošnem socialnem zavodu Domu TIŠJE; — zaposlovanje potrebnih strokovnih in drugih delavcev v Centru za socialno delo in zavodu Domu Tišje, s težnjo, da se z ustrezno kadrovsko strukturo in zadostnim številom delavcev v celoti zagotovi primerna raven socialno-skrbstvenih storitev; — usposobitev in pridobitev zmogljivosti v zavodu Domu TIŠJE z izvedbo vseh izboljšav, ki bi pripomogle k racionalnejšemu poslovanju zavoda in zagotavljanju ustreznih pogojev bivanja in 'zadovoljevanju najosnovnejših potreb starostnikov; — okrepitev službe nege na domu in sosedske pomoči s prostovoljno aktivnostjo članov rdečega križa in s strokovno pomočjo zdravstvene službe; — ugotovitev možnosti za ustanovitev delavnice za delo pod posebnimi pogoji 3. člen Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo udeleženci sporazuma dali prednost: — preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu; — prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva; — celoviti družbeni skrbi za starejše občane; — celoviti družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe; — urejanju varstva otrok in mladostnikov, motenih v telesnem in duševnem razvoju; — ustrezni pomoči posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti; — ostalim nalogam v zvezi z varstvom družine, otrok in mladine ter drugim nalogam, kijih določajo zakoni in samoupravni akti; — urejanju zadev v zvezi s posvojitvami otrok, rejništvom in skrbništvom; — nadaljnjemu razvoju organiziranosti socialnega dela, ki naj se razširi na vsa okolja, kjer ljudje živijo in delajo ter nadaljnjemu usposabljanju strokovnih kadrov; — krepitvi odgovornosti in aktivnosti za uresničevanje socialno-skrbstvene dejavnosti v vseh organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in družbenih dejavnostih, ki se vključujejo v zagotavljanje socialne varnosti občanov; — vključevanju socialnega skrbstva v procesu celovitega obravnavanja socialne varnosti in uresničevanju samoupravnega sporazuma o socialnih pravicah; — vsebinskim in organiziranim oblikam svobodne menjave dela. 4. člen Cilje, usmeritve in naloge iz 2. in 3. člena tega spora/uma bomo uresničevali udeleženci z naslednjimi programi: — zagotovljeni program in program solidarnosti; — program vzajemnosti in skupnih nalog v SR Sloveniji ter — občinski program. Za izvedbo teh programov določamo udeleženci s tem sporazumom tudi: — obseg posameznega programa ter osnove in merila za določanje vrednosti elementov posameznega programa; — osnove in merila za oblikovanje cen storitev; — osnove in merila za združevanje sredstev; —• druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju posameznih nalog. 5. člen ... Uporabniki bomo sklenili petletne samoupravne sporazume z izvajalci (Centrom za socialno delo Litija. Domom TISJEŠmartno in OO RK Litija) na območju naše občine ter v njih določili konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti pa naslednje: — naloge, ki jih opravlja posamezna izvajalska organizacija; — obseg, vrsta in kakovost storitev: — merila za vrednotenje opravljenega dela oz. za oblikovanje cen storitev; — materialne in druge obveznosti, udeležencev, ki rrišo urejene z. drugimi samoupravnimi akti. 6. člen Ceno oziroma povračilo za izvajanje programov izvajalcev ugotavljamo udeleženci z naslednjimi merili: — materialne stroške skladno z dogovorjenimi normativi in standardi ter,dogovorjenim obsegom storitev in gibanjem cen na tržišču; — osebne dohodke skladno / normativi in dogovorjenim številom delavcev v višini, da se njihova raven najpozneje .do let:} 1988 izenači z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu; — amortizacijo 50% od zakonsko predpisane, od leta 1988 dalje pa 100%: , , — zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene pbveznosti v zakonsko oz. samoupravno dogovorjeni višini; — sredstva skupne porabe v višini, da se najpozneje do leta 1988 izenači z višino teh sredstev, ki si jih zagotavljajo delavci v gospodarstvu: — sredstva rezerve Vskladu z zakonom. Normative in standarde bomo določili udeleženci v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela za obdobje 1986—1990, II. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE 7. člen Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstve-nih pravic zagotavljali vsem .upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči: — denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje; — denarno pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje; — plačilo oz. doplačilo v splošnem in posebnem socialnem zavodu. Število upravičencev edinega vira preživljanja bo predvidoma znašalo v posameznem letu planskega obdobja 49, dopolnilnega vira preživljanja 99, za. celotno plačilo oskrbnih stroškov 36 in za delno plačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu 29 občanov. 8. člen ' Obseg sredstev za zagotovljeni program je v občinski skupnosti socialnega skrbstva naslednji: P h O G H A H 1965 Denarna pomoč edini vi-r preživljanja 6.192 1982___1986__1989___122C:____3325:20 ,766 1 5.593 5.42? 5.26"1 ?7.?qo Bena-na ponoč --dopolnilni vi.- pT-ež. 6.255 6.380 6.508 6.638 6.771 6. Plačilo ofik-^hnih Ht"on'T.v v so>..".av. 4.549 . ».«40 ".733 4.828 4.925- 5. r,tro:"':Vv »oe.zav. 1.831 . '1.868. 1.905 1.943 1 .082' ?. Sredstva za zagotovljeni program bomo združevali udeleženci solidarno z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani na območju vse SR Slovenije, in sicer po enotni poprečni prispevni stopnji iz osebnega dohodka. Višina prispevne stopnje bo znašala za 1986. leto 0,271%, za vsako naslednje leto pa jo ugotovi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 10. člen Solidarnostna sredstva oblikujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva v katerih udeleženci združijo po enotni poprečni prispevni stopnji, dogovorjeni v SR Sloveniji več sredstev kot je potrebno za izvedbo njihovega zagotovljenega programa. Občinske skupnosti socialnega skrbstva združujejo solidarnostna sredstva pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po enotni poprečni prispevni stopnji od osebnih dohodkov na podlagi podatkov za 9 mesecev (september minulega leta — september tekočega leta). Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti socialnega skrbstva v katerih udeleženci po enotni povprečni prispevni stopnji združijo manj sredstev kot znaša vrednost njihovega zagotovljenega programa. oseb, ki potrebujejo tujo nego in pomoč pri opravljanju .vseh osnovnih življenjskih potreb v višini 20% osnove; — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij, v višini 10% osnove; — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti socialnega skrbstva, v višini 10% osnove. Osnova za določitev višine nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena je povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Število upravičencev, ki so upravičeni do nadomestila za invalidnost bo predvidoma znašalo v posameznem letu planskega obdobja 35, število upravičencev do dodatka za tujo nego in pomoč pa 25. 15. člen Za izvedbo nalog iz 14. člena tega sporazuma bomo združili udeleženci v obdobju 1986—1990 tale sredstva: _______________________________________________________________y,_2CC_ --1255_______12?6___12?____i288____1985_____1990______5,i^l'ii__1986-20_ 5-502 5.612 5-724 5.838 5-955 6.07* 29.203 11. čjen Ne glede na določbo 10. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost socialnega skrbstva če: — družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80% povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je podatek uradno objavljen; — solidarnostna sredstva predstavljajo do 5% njenega zagotovljenega programa. 12. člen Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti socialnega skrbstva, če izpolnjujejo še tele pogoje: — da prevzamejo za uresničevanje zagotovoljenega programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva prispevajo; — da program, ki se zagotavlja s solidarnostnimi sredstvi ne presega višin družbenih pomoči, dogovorjenih v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 13. člen Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo vsako leto ugotovila obveznosti in pravice solidarnosti. V ta namen bomo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije predložili vsako leto poročilo o številu upravičencev do denarnih pomoči in oskrbnih stroškov oskrbovancev v splošnih in posebnih socialnih zavodih, ki so upravičeni do plačila oz. doplačila teh stroškov. Za ugotavljanje zneskov obveznosti in pravic do solidarnosti bo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije poleg kazalcev iz prejšnjega odstavka upoštevala tudi dosežene osebne dohodke po občinah po stanju september tekočega leta — september minulega leta, ki jih predloži Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Znesek solidarnostnih sredstev, ugotovljen s finančnim načrtom predstavlja dokončni znesek obveznosti in pravic v posameznem letu planskega obdobja. Iz sredstev solidarnosti pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 prejemali: v oceni con11985 v CC0 }0P9 19°8 5.956 6.07ri Udeleženci bomo združevali sredstva za ta program po enotni povprečni prispevni stopnji iz osebnih dohodkov na osnovi osebnih dohodkov, ki bo v letu 1986 znašala 0,11%, za vsako naslednje leto planskega obdobja pa jo bo določila skupščina Skupnosti socialnega .skrbstva Slovenije. IV. OBČINSKI PROGRAM 16. člen Uporabniki in izvajalci bomo v okviru občinskega programa uresničevali v obdobju 1986—1990 zlasti naslednje naloge: —' zagotavljanje oskrbe in varstva otrok in mladostnikov ter njihovo usposabljanje v organizacijah za usposabljanje in vzgojnih zavodih, — skrb za boljši razvoj in socialno stanje rejencev v rejniških družinah in zagotavljanje rejnin, — storitve Centra za socialno delo Litija, — dejavnost OO RK Litija in ostalih humanitarnih organizacij in društev, — dejavnost skupnosti socialnega varstva in izvajanje enotne skupne evidence, i — storitve strokovne službe SIS, — začasne, enkratne in druge pomoči, — preventivna medicinska rehabilitacija, — naloge LO in DS — delovanje skupnosti socialnega skrbstva in * — druge naloge. 17. člen Za izvedbo programa iz 16. člena tega sporazuma bomo združili udeleženci v letih 1986—1990 tale sredstva: v oceni con .1.985 000 ?-5JLS_5_*JL__iŽ8.2___12§§__12§Z___12§§___12§2_ Oskrbnine v sa- 12?0 vodih in T-ejni- 7.150 7.*56 7.733 8.042 8.364 8.699 3r,r Dejavnost o-pgi-nizacij in društev . 10.181 10.548 10.928 3.1.521 11.729 12.151 Droga dejavnost 1.680 1.747 1.817 1.890 1.966 2.045 1986-90 40.274 56.6?^ ".46? III. PROGRAM VZAJEMNOSTI V SR SLOVENIJI 14. člen Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 uresničevali po načelu vzajemnosti v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tele naloge: — nadomestilo za invalidnost duševno in telesno prizadetih oseb, v višini 35% osnove; — dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetih 3 K U PA J: 19.011 19.731 20.478 21.253 22.C59 22,895 106.416 Prispevne stopnje za ta program bo za vsako leto določila skupščina Občinske skupšnosti socialnega skrbstva Litija. V. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVE- Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 združevali v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu vzajemnosti sredstva za izvedbo naslednjih skupnih nalog: 1. Zagotavljanje sredstev za financiranje oskrbe oseb z neznanim bivališčem, , 2. Sofinanciranje programov Romov. 3. Financiranje prevozov slepih in njihovih spremljevalcev. 4. Sofinanciranje mladinskih sprejemališč. 5. Raziskovalne naloge skupnega, pomena za socialno skrbstvo. 6. Plačila storitev, ki jih opravljajo družbene organizacije in društva. 7. Sofinanciranje mladinskih delovnih akcij. 8. Publikaciji Naš delavec in Naša žena. 9. Delo Skupnosti socialnega varstva Slovenije. 10. Storitve Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. 11. Storitve Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana. 12. Sredstva za nujne nepredvidene naloge. , 13. Delo samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 14. Delo strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije. 15. Gradnja Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine na Igu. 19. člen Za uresničitev programa skupnih nalog iz prejšnjega člena bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 združili sredstva: 22£5____ ISgÉ___!28.2____i288____i9sg____122°.- ~hr~ 542 553 56'+ 57 5 586 v 000 5!?iESl_i2§ë:25.. 2.820 t 20. člen Za izvedbo vseh programov, navedenih v tem samoupravnem sporazumu bomo združili udeleženci v letih 1986—1990 naslednja sredstva: .• '■ -.•!>;; ■ ^. ^. . * v oceni con 1985 _____________._________________________- p"»"o"g"h k"k " lisi"" 1986 " 1987 1988 1989 1990 19b6-90 - Zagotovljeni prodan 18.82? 18.832 18.912 19.002 19.10? 19.214 95. p6j . jemnosti -v SRB 5.502 5.612 5.72* 5.838 5.955 6.0^4 2".203 - Občinski pKoft-am 19.011 19.731 '20.478 27.253 22.059 22.895 106.41* - Procam skupnih nalos v SRB 531 542 ,553 564_ 575 586 2.P20 8 K V 1 A J 43.871 44.717 45.66? 46.657 47.692 43.769 233.50'' 21. člen • :■':!< ' '■' ' ■ ■ Sredstva za uresničevanje programov iz. 20. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost z osebnim delom in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oz. drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom jz osebnega dohodka na osnovi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča, 22. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da prenakazuje v breme vplačilnega računa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija in prenaša na račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ustrezni delež sredstev, zbranih s prispevkom po prispevni stopnji iz osebnega dohodka v skladu z določili 13., 15. in 19. člen tega sporazuma. 23. člen Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v ocenjenih cenah leta 1985. Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako1 leto takole: — zneske družbenih pomoči in zneske za nadomestila invalidnim osebam bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu; — zneske, ki jih oblikujemo v odnosih svobodne menjave dela bomo valorizirali del, ki odpade na materialne stroške skladno z. gibanjem cen na drobno, del ki odpade na osebne dohodke pa skladno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Litija v minulem letu; — sredstva programa skupnih nalog bomo preračunali skladno z določili dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. VI. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA 24. člen Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega sporazuma. V zvezi s tem pooblaščamo občinsko skupnost socialnega skrbstva in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence. Če skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence, občinsko skupnost socialnega varstva in skupščino občine. 25. člen Če skupščina občinske skupnosti ugotovi presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih programov, se za presežek sredstev prispevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje leto oz. naslednje mesece tekočega leta. Če skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva ugotovi, da z združevanjem sredstev ni bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izvajanje sprejetih programov v dogovorjeni višini ali če vseh oz. nekaterih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oz. preprečiti motenj pri uresničevanju programov, skupščina skupnosti socialnega skrbstva obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo oz. dopolnitev tega sporazuma. 26. člen Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo občinske skupnosti socialnega skrbstva na temelju statuta občinske skupnosti. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin udeležencev tega sporazuma. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija in jo objavi v Ur. 1. SRS. 28. člen Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1/1-1986. leta. Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum preneha veljati Samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985. Obrazložitev: Samoupravni sporazum o teme/jih plana OSSS Litija za obdobje 1986—1990 je sestavljen v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 in temelji na skupno dogovorjenih ciljih, usmeritvah in osnovah ob upoštevanju planskih predvidevanj občine Litija. Samoupravni sporazum o temeljih plana OSSS Litija določa obseg in vsebino posameznih programov, osnove in meri/a združevanja sredstev, kriterije za obveznosti združevanja solidarnostnih sredstev oz. kriterije upravičenosti do solidarnostnih sredstev ter druga razmerja, ki zadevajo uresničevanje načrtovanih nalog. Cilji, usmeritve in naloge iz tega sporazuma se bodo uresničevali z zagotovljenim programom in programom solidarnosti, programom vzajemnosti in skupnih nalog v SRS ter občinskim programom. V zagotovljen program dogovorjen v republiškem merilc, so v tem srednjeročnem obdobju na novo vključeni oskrbni stroški občanov v socialnih zavodih, in sicer za tiste oskrbovance, ki bi bili sicer v svoji domači oskrbi upravičeni do pomoči kot edinega oz. dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. -s Sprememba v zagotovljenem programu pa je tudi v tem, da vanj niso več vključeni osebni dohodki delavcev v centrih za socialno delo. Število upravičencev, ki sodijo-v "zagotovljen program je načrtovano v skladu z republiškimi podatki. Pri stalnih družbenih denarnih pomočeh kot edini vir sredstev za preživljanje je načrtovano postopno zmanjševanje števila upravičencev v tem srednjeročnem obdobju. Kar zadeva višino denarnih pomoči, so upoštevane osnove in merila Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, zato jih sporazum ne navaja. Novost v sporazumu so tudi nove osnove in merila solidarnostnega združevanja sredstev oz. prejemanja sredstev. Po teh osnovah in merilih bo v naslednjem srednjeročnem obdobju Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija prejemala solidarnostna sredstva, ker bo po enotni povprečni prispevni stopnji iz osebnih dohodkov predvidoma združenih manj sredstev kot znaša vrednost zagotovljenega programa. V programu vzajemnosti so vključene naloge, ki zadevajo varstvo invalidnih oseb po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, in pri katerih ni sprememb v primerjavi s sedanjo ureditvijo, tako da ostanejo pri združevanju teh sredstev tudi v bodoče v veljavi dosedanja načela. Program skupnih nalog v SRS opredeljuje naloge, ki pomenijo nadaljevanje in uresničevanje nalog iz sedanjega srednjeročnega obdobja in imajo podlago v zakonih, družbenih dogovorih in sprejetih samoupravnih sporazumih. Občinski program prav tako vsebuje tiste naloge, ki pomenijo nadaljevanje in uresničevanje nalog iz sedanjega srednjeročnega obdobja. Nove naloge se v občinskem programu ne predvidevajo in bo ostal obseg le-teh do leta ¡990 na ravni leta ¡985. Sporazum prinaša novost pri združevanju sredstev za vse programe na republiški ravni. Tako naj bi na enoten način združevali sredstva za izvedbo, programa vzajemnosti, solidarnosti in skupnega programa. Potrebna sredstva, ki jih vsako leto določi s finančnim načrtom skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, naj bi Služba družbenega knjigovodstva razporejala na račun SSS Slovenije. Predlagana rešitev pomeni bistveno poenostavitev postopka zbiranja sredstev, Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije pa omogoča pravočasno izpolnjevanje obveznosti. Vrednost programov v tem sporazumu je izračunana v ocenah cen ¡985. Pri ovrednotenju posameznih programov, dogovorjenih na ravni republike, so upoštevani republiški izračuni v cenah ¡984, povečani z indeksom 150 na izračun ocene cen ¡985. Osnova za vrednotenje občinskega programa pa so spremembe finančnega načrta OSSS Litija po II. uskladitvi skupne porabe. Samoupravni sporazum o temeljih plana OSSS Litija je obravnaval Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela in predlaga skupščini OSSS Litija, da imenuje posebno komisijo za usklajevanje sporazuma o temeljih plana OSSS Litija s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov SSS Slovenije za obdobje 1986—1990. točka 7 Predlog SAMOUPRAVNI SPORAZUM O usklajevanju planov skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 Predlog Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji za obdobje 1986 — 1990 pripravlja odbor za razvojne in splošne zadeve pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave o osnutku sporazuma, ki je bila že zaključena. Osnutek sporazuma je posredovala Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija v javno'razpravo vsem delegacijam v mesecu juniju 1985. Pripomb na osnutek sporazuma iz delegatske baze v občini Litija ni bilo. OSNUTEK sporazuma je bil objavljen v Delegatskem poročevalcu Skupnosti socialnega varstva. Skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti otroškega varstva Slovenije št. 17, z dne 19/4-1985 in v POROČEVALCU SKUPŠČINESR SLOVENIJEšt. 25,z dne 19/7-1985. Na podlagi določil tega samoupravnega sporazuma bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije usklajevale srednjeročne planske dokumente, ki temeljijo na skupno dogovorjenih ciljih, usmeritvah in osnovah ter zagotavljale njihovo uresničevanje. Predlog sporazuma bo objavljen v Delegatskem poročevalcu Skupnosti socialnega varstva, Skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti otroškega varstva Slovenije št. 18, ki bo izšel predvidoma 10. oktobra 1985 in ga bodo prejeli vsi vodje delegacij. točka 8 Gradivo bo objavljeno v Poročevacu skupnosti OV, SSS in SSV SRS št. 18, oktober 1985 točka 9 SOGLASJE k statutu centra za socialno delo Litija Statut Centra za socialno delo Litija ima v posameznih poglavjih opredeljene temeljne določbe, statusne določbe, dejavrtost (naloge) Centra, organiziranost dela, planiranje dela, samoupravljanje, delegacije delavcev Centra, samoupravno delavsko kontrolo, odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij in delovnih nalog, individualni poslovodni organ (direktor) Centra, obveščanje delavcev, varovanje poslovne in poklicne tajnosti, pravice in obveznosti sindikata, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, samoupravni splošni akti, zaključne in končne določbe. Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija je ustanoviteljica Centra za socialno delo Litija. Sporazum o ustanovitvi Centra za socialno delo Litija je OSS Litija sprejela na seji skupščine 8/12-1981. Center pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela, na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki ga sklene z OSSS Litija. Dejavnost (naloge) Centra so v celoti v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti OSSS Litija. Letni programi dela Centra morajo biti usklajeni s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana OSSS Litija in ga mora le-ta obravnavati tudi na seji skupščine ter z njim soglašati. Center mora tudi najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini OSSS Litija, vkoiikor organi skupnosti to zahtevajo, pa tudi večkrat. Organ upravljanja Centra je svet Centra, ki ga sestavljajo poleg delavcev Centra še delegati družbene skupnosti, ki jih delegirajo: občinska skupnost socialnega skrbstva 1 delegata, občinska skupnost socialnega varstva 1 delegata in OK SZDL 1 delegata. Delavci Centra imajo status izvajalca socialnoskrbstvene dejavnosti v OSSS Litija. Statut Centra za socialno delo Litija stopi v veljavo, ko ga delavci sprejmejo na referendumu, ko da nanj soglasje skupščina OSSS Litija in ga potrdi Izvršni svet SO Litija. Izvršni svet SO Litija je ta statut obravnaval na 85. redni seji dne, 30/5-1985 in z njim v celoti soglašal. Odbor za normativno dejavnost pri OSSS Litija je Statut Centra za socialno delo Litija obravnaval na svoji seji in ni imel pripomb. Odbor predlaga skupščini OSSS Litija, da ta statut obravnava in sprejme naslednji SKLEP: Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija daje soglasje k Statutu Centra za socialno delo Litija. OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST Na podlagi 10. člena POSLOVNIKA skupščine OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI LITIJA SKLICUJEM 11. skupno sejo zborov skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Litija, ki bo v TOREK, 22. OKTOBRA 1985 OB 12. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. Za sejo predlagam naslednji - DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 10. seje skupščine OTKS Litija, 3. Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za osem mesecev 1985, 4. Spremembe finančnega načrta Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985, a) Informacija o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, 5. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 6. Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za obdobje 1986—1990, 7. Sklep o razdelitvi sredstev amortizacije nepremičnin za leto 1984, 8. Delegatska vprašanja. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Anton Primožič točka 2 IZVLEČEK iz zapisnika 10. seje skupščine OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI LITIJA, ki je bila 21. marca 1985 ob 12.00 uri v prostorih velike sejne sobe Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14, Litija. Na seji je bilo prisotnih 28 delegatov od 57 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: 1. Eva Kovic — član predsedstva SO Litija, 2. Avgust Špat — predsednik komisije za priznanja pri OTKS Litija, 3. Pajer Veno — Bloudkov nagrajenec, 4. Derenčin Rudi — Bloudkov nagrajene, 5. Otrin Vinko — Bloudkov nagrajenec 6. Zupan Martin — Bloudkov nagrajenec 7. Dobrovolen Mirko — Bloudkov nagrajenec 8. Vehovec Zlato — Bloudkov nagrajenec 9. Kirm Ferdo — Bloudkov nagrajenec 10. Savšek Janez — Bloudkov nagrajenec 11. Mari Merezel — Skup. strok. si. OSIS Litija, 12. Marinka Juvan — Skup. strok. si. OSIS Litija. ODSOTNI: Zbor uporabnikov: a) Delegati iz OZD: IUV TOZD Usnjarna Šmartno, IA Kresnice, KZ Litija, KZ Gabrovka — Dole, Mizarstvo Gabrovka, Gostinsko podjetje Litija, Kovina Šmartno, Gozdni obrat Litija, Pletilja Litija, TOZD transportne naprave Dole, Blagovnica Centromerkur, Posloval. Integral... b) Delegati iz KS: Dole, Hotič, Jablanica, Kostrevnica, Polšnik, Primskovo, Sava, Vače, Ribče, Štangarske poljane, Velika Štanga. Sejo je vodil predsednik skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Litija Anton Primožič po naslednjem sprejetem DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 9. seje skupščine OTKS Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OTKS Litija za leto 1984, a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, 4. Finančni načrt OTKS Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Delegatska vprašanja, 6. Podelitev Bloudkovih značk za leto 1984. K 1. SKLEPA: 1. Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavi: — predsednik Dragica Volk — -član Igor Medved — član Andreja Kuder Za zapisnikarja je bila imenovana Marinka Juvan, za overitelja zapisnika pa Miro Vidic in Tatjana Zaje. 2. Skupščina je sprejela poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: Zbor uporabnikov: 19 delegatov od 42 delegatskih mest — delegati iz OZD: 12 delegatov od 24 delegatskih mest — delegati iz KS: 7 delegatov od 18 delegatskih mest Zbor izvajalcev: 9 delegatov od 15 delegatskih mest S prisotnostjo 28 delegatov od 57 delegatskih mest skupščina ni bila sklepčna. Vsem neprisotnim delegatom se pošljejo v podpis izjave o so-glašanju s sprejetimi sklepi in stališči 10. seje skupščine OTKS Litija, z dne 21. marca 1985. K 2. SKLEP: Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 9. seje skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Litija z dne 12. decembra 1984. K 3. SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in Finančnega načrta zaključni račun Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1984, ki izkazuje: — skupne prihodke 10.859.084,10 din — skupne odhodke 10.808.834,50 din — razlika med prihodki in odhodki 50.249,60 din ; Neporabljena sredstva se prenesejo v finančni načrt Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985. K 3a) SKLEP: Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS Litija za leto 1984 se sprejme na znanje v predloženi vsebini. K 3b) SKLEP: Sprejme se poročilo o poslovanju delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984 v predloženi vsebini. K 4. SKLEPA: 1. Sprejme se finančni načrt Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985, ki izkazuje skupaj 16.230.000 din prihodkov in odhodkov. Po prvi uskladitvi sredstev dovoljene porabe za leto 1985 znašajo sredstva izvirnih prihodkov skupaj 16.000.000 din, prispevna stopnja iz BOD po domicilnem principu za Občinsko telesnokulturno skupnost Litija je od 1/1 do 31/3—1985 0,32% od 1. aprila 1984 dalje pa 0,34%. 2. Skupščina pooblasti komisijo za plansko-fmančne zadeve pri OTKS Litija za, — sprejem analitičnega finančnega načrta v okviru dogovorjenih sredstev in sprejetem planu ter finančnem načrtu za leto 1985, — sprejem uskladitev sredstev skupne porabe in prispevnih stopenj med letom K 4a) SKLEP: Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 4b) SKLEP: Sprejme se pogodba o povračilu sredstev za delo delovne skupnosti za leto 1985 v predloženi vsebini. Občinska telesnokulturna skupnost zagotovi v svojem finančnem načrtu za leto 1985 1.407.000 din. K 5. Delegatskih vprašanj ni bilo. K 6. Na podlagi sklepa o kriterijih za podeljevanje Bloudkovih značk, sprejetega na skupščini TKS SRS in sklepa komisije za kadrovske zadeve, priznanja in nagrade pri OTKS Litija ter mnenja predsedstva so delegati skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Litija sprejeli sklep, da se Bloudkove značke za večletno uspešno delo na telesnokulturnem področju za leto 1984 podeli naslednjim posameznikom: a) Bronaste značke: Otrin Vinko, RK Usnjar Šmartno Kirm Ferdo, RK Usnjar Šmartno Savšek Janez, Planinsko društvo Litija b) Srebrne značke: v Zupan Martin, Strelska družina Šmartno—Litija, Dobrovolen Mirko, RK Usnjar Šmartno, Vehovec Zlato, NK »Apnar« Kresnice c) Zlate značke: Pjer Veno, RK Usnjar Šmartno, Jug Franc, Strelska družina Šmartno,' Derenčin Rudolf, Strelska družina Šmartno Predsednik skupščine je nato prešel na slavnostno podelitev Bloudkovih značk. Seja je bila zaključena ob 15. uri. Številka: 2/85—MJu/JM—100 Datum: 25/4—1985 točka 3 Glej skupno graidvo na str. 2 točka 4 SPREMEMBE FINANČNEGA NAČRTA občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1985 v din Zao. , BESEDILO SPn&!.■ 'MM —-—*V-- _■■; ■- m i ; : r1 j-uùi .liii<-; l,^'.n¡ril;-t ,ltijA»liCj|i >,? /iti! ": •' !•! .. . • Na podlagi 10. člena POSLOVNIKA skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija SKLICUJEM 11. sejo skupščine občinske skupnosti ■ socialnega varstva Litija, ki bo v.SREDO,30. OKTOBRA 1985 OB 12. URI v mali sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: ... 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 10. seje skupščine OSSV Litija, 3. Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS za osem mesecev 1985, 4. Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost OSS.V Litija in spremembe finančnega načrta za leto 1985, a) Informacija o tretji uskladitvi skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 19.85, 5. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, 6. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in usklajevanju programov za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju od 1986 do 1990, 7. Obravnava gradiva in izvolitev delegata za sejo skupščine SSV SR Slovenije, 8..Delegatska vprašanja. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada Jovanovič OBRAZLOŽITEV: Samoupravni sporazum o temeljih plan Občinske raziskovalne skupnosti Litija za obdobje 1986—1990 predvideva obravnavanje raziskovalnih potreb, popularizacijo raziskovalne dejavnosti ter naloge raziskav posameznih področij pomembnih za občino. Konkreten program raziskav bo opredeljen s planom in letnimi programi po predhodnih predlogih OZD in uskladitvi v ustreznih organih. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in izvedbo programa je predvideno združevanje sredstev v obdobju 1986—90 skupaj 17.217.000 din. Povprečna stopnja rasti znaša 3,5. Pri izračunu sredstev je izhodišče združevanje sredstev'po drugi uskladitvi sredstev skupne porabe za leto 1985. Tudi v tem obdobju je predvideno združevanje sredstev iz dohodka po osnovi dohodka in predvidoma v okviru veljavne prispevne stopnje 0.05%. Navedeno oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa v občinski raziskovalni skupnosti Litija za obdobje 1986—1990 je obravnaval in sprejel Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela ORS na podlagi ocene razvojnih možnosti in smernic za družbeni plan občine. točka 2 , i IZVLEČEK iz zapisnika 10. seje SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA LITIJA, kije bila dne, 28. marca 1985 ob 12. uri v mali sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14. Na seji.je bilo prisotnih 19 delegatov od 30 delegatskih mest. OSTALI PRISOTNI: Hiida BOLE — predsedstvo SO Litija. Nada JOVANOVIČ — predsednica skupščine OSSV Litija, Mari MERZEL — vodja DS Skupne strokovne službe OSIS Litija in Marina KRNEL — strokovna služba OSIS. ODSOTNI: 1 delegat Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, 5 delegatov Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija, 3 delegati Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — zbor delegatov Litija in 2 delegata Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lifcija. Sejo je vodila predsednica skupščine Nada Jovanovič po sledečem sprejetem DNEVNEM REDU: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, 2. Pregled realizacije sklepov in potrditev zapisnika 9. seje skupščine OSSV Litija, 3. Poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta OSSV Litija za leto 1984 a) Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, b) Poročilo o poslovanju Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984, 4. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dejavnost Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1985 in finančni načrt OSSV Litija za leto 1985, a) Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985, b) Pogodba o povračilu sredstev za delo Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985, 5. Podatki o poprečnih mesečnih osebnih dohodkih delavcev v letu 1984, 6. Obravnava gradiva in določitev delegata za sejo skupščine SSV Slovenije, 7. Delegatska vprašanja. K 1. SKLEPI: 1. Imenuje se verifikacijska komisija v sestavi: Martina Potokar. predsednica, Joži Kirm — član in Branko Simončič — član. 2. Za zapisnikarja se imenuje Marino Krnel, za overitelja zapisnika pa Joži Dariš in Joži Sevljak. 3. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih 19 delegatov od 30 delegatskih mest, in sicer 5 delegatov OSSS Litija, 6 delegatov OSOV Litija, 4 delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, 1 delegat Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija in 3 delegati SPIZ — zbor delegatov občine Litija. S prisotnostjo 19 delegatov je skupščina OSSV Litija sklepčna. K 2. SKLEP: Sprejme se informacija o realizaciji sklepov in potrdi zapisnik 9. seje skupščine OSSV Litija, z dne 19/12-1984. K 3. SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta — zaključni račun OSSV Litija za leto 1984, ki izkazuje: ' — SKUPNE PRIHODKE 462.647,60 din — SKUPNE ODHODKE 461.844,50 din — RAZLIKO MED PRIHODKI IN ODHODKI 803,10 din. Razlika med prihodki in odhodki v višini 803,10 din se vključi v finančni načrt OSSV Litija za leto 1985. K 3.a SKLEP: Informacija o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 se sprejme na znanje. K 3.b SKLEP: Poročilo o poslovanju Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1984 se sprejme v predloženi vsebini. SKLEPI: 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dejavnost Občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985, vključno s finančnim načrtom skupnosti za leto 1985, ki izkazuje 1.366.503 din prihodkov in odhodkov, se sprejme v predloženi vsebini. 2. Na podlagi poročila o realizaciji finančnega načrta OSSV Litija za prvo polletje 1985 se izvrši poračun in predlaga spremembe finančnega načrta skupnosti za leto 1985, zaradi kasnejšega pričetka izvajanja enotne skupne evidence, kot je bilo predvideno. 3. Pooblasti se komisijo za usklajevanje programov socialnega varstva za redno spremljanje realizacije finančnega načrta skupnosti za leto 1985 in za izvajanje oz. spremljanje odločitev v zvezi s finančnimi zadevami skupnosti, o čemer redno seznanja skupščino. K 4.a SKLEP: Prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1985 se sprejme na znanje. K 4.b SKLEP: Pogodba o povračilu sredstev za delo Delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija za leto 1985 se sprejme v predloženi vsebini. K 5. SKLEP: Informacija o izvajanju Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in podatki o povprečnih mesečnih osebnih dohodkih delavcev v letu 1984 v SR Sloveniji se sprejme na znanje. K 6. SKLEP: Za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije se imenuje delegata Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija (Dom TIŠJE). K 7. Delegatskih vprašanj ni bilo. točka 3 — Glej skupno gradivo na str. 2 točka 4 Na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Litija in samoupravnega sporazuma o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini Litija sprejmejo Občinska skupnost socialnega varstva Litija, Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Občinska skupnost otroškega varstva Litija, Samoupravna skupnost za zaposlovanje občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Občinska zdravstvena skupnost Litija in Občinska izobraževalna skupnost Litija (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združevanju sredstev za dejavnost občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 1. člen Med udeleženke Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost Občinske skupnosti socialnega varstva Litija (v nadaljnjem besedilu: sporazum) se vključi tudi Občinska izobraževalna skupnost-Litija. 2. člen Spremeni se besedilo 1. člena sporazuma, tako da se na novo glasi: »Udeleženke sporazuma zagotavljajo Občinski skupnosti socialnega varstva Litija s tem sporazumom finančna sredstva za stroške delovanja skupnosti ter izvajanje nalog po programu in spremembah finančnega načrta skupnosti za leto 1985, ki so priloga teh sprememb. Predložene spremembe finančnega načrta za leto 1985 zajemajo stroške za redno dejavnost skupnosti po III. uskladitvi skupne porabe. Kot novo dejavnost za leto 1985 zajema stroške za izvajanje enotne skupne evidence od 1/4-1985, vključno s postopki ugotavljanja pravic do družbenih pomoči otrokom, oprostitve plačevanja zdravstvenih storitev in oprostitve plačevanja IV. občinskega samoprispevka od 1/7-1985. Te naloge izvaja Center za socialno delo Litija, na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki ga sklene Občinska skupnost socialnega varstva Litija v imenu vseh udeleženk s Centrom za socialno delo Litija,« t 3. člen Spremeni se 2. člen sporazuma, tako da se na novo glasi: »Udeleženke bodo prispevale sredstva za dejavnost skupnosti socialnega varstva po dogovorjenih deležih. Za delovanje skupnosti socialnega varstva (redna dejavnost) bodo prispevale sredstva v enakem deležu naslednje udeleženke: Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Občinska skupnost otroškega varstva Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija in Samoupravna skupnost za zaposlovanje občine Litija. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bo prispevala sredstva po posebnem sporazumu, zaradi česar v ta sporazum ni vključena. Za izvajanje enotne evidence (brez postopkov) bodo udeleženci prispevali sredstva po naslednjih deležih: Občinska skupnost socialnega skrbstva — 22%, Občinska skupnost otroškega varstva — 40%, Občinska zdravstvena skupnost — 13%, Samoupravna skupnost" za zaposlovanje — 17% in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija .-— 8%. Za izvajanje postopkov v enotni evidenci bodo udeleženci prispevali sredstva po naslednjih deležih: Občinska skupnost otroškega varstva — 80%, Občinska zdravstvena skupnost — 10% in Občinska izobraževalna skupnost — 10%. Višine sredstev po dogovorjenih deležih so razvidne iz priloženih sprememb finančnega načrta. 4. člen Spremeni se 3. člen sporazuma, tako da se na novo glasi: »Udeleženke bodo svoje letne obveznosti iz tega sporazuma poravnavale periodično po četrtinah, poračun na podlagi sprememb finančnega načrta Občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 pa se izvrši takoj po njegovem sprejemu. Udeleženci nakazujejo svoj delež na žiro račun 'Občinske skupnosti socialnega varstva Litija številka: 50150-649-9451.« 5. člen Spremeni se 1. odstavek 4. člena sporazuma, tako da se na novo glasi: »Občinska skupnost socialnega varstva Litija bo dvakrat letno poročala udeležencem o izpolnjevanju letnega delovnega in finančnega načrta. Redno bo spremljala izvajanje dogovorjenih nalog enotne skupne evidence, vključno s postopki ter izvedla postopke za sprejem sprememb irulopolnitcv aktov, ki opredeljujejo in določajo naloge .v zvezi z enotno skupno evidenco, zaradi dodatne vključitve izvajanja postopkov navedenih socialnovarstvenih pomoči. Sodelovala bo s Centrom za socialno delo Litija in redno obveščala udeleženke o izvajanju enotne skupne evidence ter se v imenu Udeleženk dogovarjala s centrom o dodatnih nalogah, na podlagi predhodnega soglasja udeleženk.« 6. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma, so sprejete, ko jih sprejmejo vse udeleženke, ugotovitev o sprejemu pa sprejme Občinska skupnost socialnega varstva Litija na seji skupščine. SPREMEMBE FINANČNEGA NAČRTA občinske skupnosti socialnega varstva Litija za leto 1985 Zao. BESEDILO Gt. SPFEMEMBE ?um 34 v 000 P1A"A 05 WJ 1 d. 05 2OT.EV. v čin PUi;l 35 postopki v čin OPREK.plam 1985 SKUPAJ v Gin I. PRIHODKI: 1. Občin.3kip.social.skrb. 100 161 101 190.000 357.000 2. Občin.skup.otroL.var. 100 161 161 357.000 654.000 1.172.000 3. Sem.skup.za zaposlovcnjv . 100 107 137 152.000 - 339.000 4. San.stanov.skupnost 100 161 101 71.000 232.000 5. Skup.poK.ln inval.zav. 120 BO 75 90.000 6. Občinska zcrav.skup. - 110.000 32.000 190.000 7. ois Litijo ___■ - 02.000 82.000 0. Prenesena sroc.pnjt.l. SKUPAJ PRIHODKI: ___2__ 522 __1_ 751 318.000 2.470.000 - _ 1.000 313.000 2.471.000 II. 0 D II 0 D K I : 1. Enotna skupna ,'Vlc'.-.pošto). - - mat.str.in rjnort. - osebni čohoclkt prisp.na osn.00(27,75«) - SBP-SplOiJTi čel - prlsp.na osn.čoh.(4.03M) • nanvnsko zi- ocnov.sroc. 2. 5ofln&nc.Skup.stro';.sl. 330 3. Nagmie funkcionarjwn 22 4. Objavo £raclv v 00 73 5. Potni atroGkl c'ol.0SSV ' 5 o. Storitve- SO.; 1 7. Drugo: - obvez.Co 0300 23 - objava axtov v Ur.l. 59 - nerazporo iem. srfao. __1__ SKUPAJ 0.100.0.: 522 392.000 174.900 410.700 111.S0C 17.400 27.400 150.000 130.500 45.0.900 122.500 29.000 29.100 '.».000 90 5 2 100 102 123 100 20O 013.000 1.713.000 3U.400 061.500 234.100 46.400 50.500 200.000 610.000 40.000 90.000 5.000 2.000 -__14.000 olO.OOO 2.471.000 Obrazložitev: Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost OSSV Litija za leto 1985 so predlagane, zaradi dopolnitve izvajanja enotne skupne evidence, z vključitvijo postopkov ugotavljanja pravic do družbenih pomoči otrokom, oprostitve plačevanja zdravstvenih storitev in oprostitve plačevanja IV. občinskega samo prispevka. Pri izvajanju Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic je bilo ugotovljeno, daje dosledno in racionalno uresničevanje tega sporazuma možno le s postopnim prenosom postopkov ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih pomoči. Tako je bil izvršen prenos del in nalog ugotavljanja pravic do družbenih pomoči otrokom in oprostitve plačevanja zdravstvenih storitev iz De/ovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija na Center za socialno delo Litija, kjer se je že izvajala enotna evidenca. Prenos navedenih del in nalog, vključno z delavcem, je bil izvršen s 1/7-1985. S prenosom del in delavca pa je bilo v Delovni skupnosti Skupne strokovne službe potrebno med obstoječe delavce razporedili 50% del. kijih je prej opravljal ta delavec (cenzura bolniške nege, spremstva, potnih stroškov, pogrebnin, posmrtnin ter obračun bolniške za zasebnike, cenzura nadomestil za porodniške dopuste in obračun za zasebnike). S sprejemom' navodila o načinu uveljavljanja oprostitev plačila občinskega samoprispevka je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Litija na 13. seji dne. 26/6-85. pooblastila Center za socialno de/o Lilija — enotno skupno evidenco za izvajanje postopka ugotavljanja in izdajo ugotovitev o upravičenosti do oprostitve plačila občinskega samoprispevka, zaradi česar je potrebno med udeleženke tega spgjazuma vključiti tudi Občinsko izobraževalno skupnost Litija. Ta dela in naloge je na Centru prevzel delavec, ki vodi postopek ugotavljanja pravic do družbenih pomoči otrokom. Tako je bil. na podlagi ocenjenega obsega posameznih del in nalog izračunan delež za zagotavljanje sredstev, ki ga bodo morale prispevati skupnosti udeleženke enotne evidence. Ocenjeni deleži za izvajanje enotne skupne evidence (brez postopkov) se ne spremenijo, glede na prvotni plan. Ocenjeni deleži za izvajanje nalog prej navedenih postopkov v enotni evidenci pa so naslednji: za Občinsko skupnost otroškega varstva Litija — 80%. za Občinsko zdravstveno skupnost Litija — 10%. Večji delež delavca pri izvajanju postopka za družbeno pomoč otrokom je nastal, zaradi povečanja obsega teh del po novem samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. V spremembah finančnega načrta OS S V Litija so ocenjeni stroški za enotno skupno evidenco, na podlagi polletne realizacije (le-ta zajema stroške od 1/4-1985) in znašajo za leto 1985 892.000 din. kar je za 152.300 din več kol je bilo prvotno planirano, kljub temu da se enot na evidenca izvaja šele od 1/4-1985. Do povečanja teh stroškov je prišlo zaradi upoštevanja III. uskladitve skupne porabe, ki dovoljuje 7(P/c tast OD in 80% rast MS ter zaradi zagotavljanja namenskih sredstev za nabavo osnovnih sredstev za enotno evidenco v Centru za socialno delo Litija v višini 150.000 din. Center za socialno delo mora dostaviti tudi poročilo o namenski porabi teh sredstev. Za navedene nove naloge pri enotni evidenci (postopki) pa bodo potrebna sredstva v višini 818.000 din (planirana od 1/7-1985). Tako znašajo skupni stroški za enotno skupno evidenco 1.710.000 din. Za redno dejavnost skupnosti socialnega varstva se povečajo sredstva na podlagi III. uskladitve skupne porabe, v povečana nerazporejena sredstva pa so vključeni stroški, ki so nastali s pripravo na uvedbo enotne skupne evidence oz. s pričet kom izvajanja Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (tiskanje navodil, obrazcev, stroški sejne dvorane). Skupni odhodki v spremembah IN za leto 1985 znašajo 2.471.000 din. Prihodki so povečani v skladu s prej navedenimi spremembami in ocenjenimi stroški ter znašajo skupaj 2.471.000 din. Navedena sredst va bodo združevale udeleženke sporazuma po dogovorjenih deležih, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa po posebnem sporazumu. Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva je na svoji seji dne, 18/9-1985 obravnavala spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dejavnost O S SV Litija in finančni načrt skupnosti za leto 1985 ter jih v predloženi vsebini predlaga udeleženkam in skupščini OSSV Litija v obravnavo in sprejem. točka 4a Glej skupno gradivo na str. 2 točka 5 Citej skupno gradivo na str. 3 točka 6 Predlog Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in usklajevanju programov za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1986 — 1990 Predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in usklajevanju programov za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1986 — 1990 pripravlja komisija za usklajevanje programov socialnega varstva pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije, na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave o osnutku sporazuma, ki je bila že zaključena. Osnutek tega sporazuma je objavljen v POROČEVALCU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE št. 25, z. dne 19.7. 1985. S tem sporazumom bodo občinske skupnosti socialnega varstva ter Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, Zdravstvena skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije v Skupnosti socialnega varstva Slovenije: — usklajevale socialnovarstvene programe, ki so skupnega pomena za vse delavce, druge delovne ljudi in občane v SR Sloveniji ter usklajevale osnove in merila za njihovo uresničevanje, — določale prednostne naloge socialnega varstva, — sprejemale skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih. Skupnosti bodo s svojimi programi prispevale k izboljšanju pogojev za kvaliteto življenja in dela človeka ter soustvarjale pogoje za zdrav telesni in duševni razvoj in enake možnosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladine. Predlog sporazuma bo objavljen v Delegatskem poročevalcu Skupnosti socialnega varstva, Skupnosti socialnega skrbstva in v«^ Skupnosti otroškega varstva Slovenije št. 18, ki bo izšel predvidoma 10. oktobra 1985 in ga bodo prejeli vsi vodje delegacij. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LITIJA Gradivo za delegate skupščine skupnosti za zaposlovanje Litija. Seja skupščine bo sklicana naknadno. Delavci v združenem delu, delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinski skupnosti za zaposlovanje Litija sklenemo na podlagi določb 43. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS, št. 8/78), 115. čl. Zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. list SRS, št. 17/79) ter na podlagi predhodne uskladitve elementov na 12. seji skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 3/85) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje Litija za obdobje 1986 — 1990 I. SPLOŠNI CILJI IN USMERITVE 1. člen Udeleženci sporazuma se bomo z upoštevanjem dosežene stopnje razvoja na področju zaposlovanja, predvidenih kadrovskih možnosti in v skladu s sprejetimi usmeritvami ekonomskega razvoja republike, zavzemali za naslednnje temeljne cilje: — dosledno uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja, — za takšno poklicno usmerjanje mladine in že zaposlenih delavcev v izobraževalne programe, ki bo zagotavljalo načrtovano prestrukturiranje kadrovskih potencialov, skladno s srednjeročno in dolgoročno opredeljenimi cilji družbenega razvoja, — izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, zlasti z ustreznim razreševanjem zaposlovanja pripravnikov in s prilagajanjem izobrazbene strukture zaposlenih razvojnim in novim tehnološkim zahtevam. 2. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo v svojih letnih in srednjeročnih kadrovskih planih sledili usmeritvam iz 1. člena ter jih medsebojno usklajevali v občinski skupnosti za zaposlovanje, upoštevanje, pri tem določila in kriterije iz dogovorov o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občine Litija za obdobje 1986—1990. V ta namen bomo sklenili posebne samoupravne sporazume o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za to srednjeročno obdobje. Po projekciji globalnih okvirov gospodarskega in družbenega razvoja za obdobje 1986—1990 se v občinskih planskih dokumentih predvideva naslednja rast temeljnih dejavnikov razvoja. Predvidevamo, da bo realni družbeni proizvod rasel po povprečni letni stopnji 4% dohodek pa 3,8%. Pri razporejanju dohodka bomo zagotavljali hitrejšo rast sredstev za akumulacijo tako, da bodo sredstva za skupno porabo rastla po povprečni letni stopnji 3,6%, sredstva za osebne dohodke v masi pa po stopnji 3,8%, enako tudi sredstva za splošno porabo. Število zaposlenih se bo povečalo po stopnji 1%. ,' Pri zaposlovanju v proizvodnji in storitveni dejavnosti bo temeljni kriterij povečana rast dohodka glede na nove zaposlitve, medtem ko bo na področju negospodarstva osnovni cilj izboljšati kvalifikacijsko strukturo in optimalno izkoriščenost delovnega časa zaposlenih delavcev. 4. člen Na obseg zaposlovanja bodo vplivali predvsem naslednji dejavniki: — spremembe v gospodarskem razvoju s povdarkom na razvojno intenzivnih dejavnostih, manj pa na delovno intenzivnost — načrtno oblikovanje ustreznih izobrazbenih profilov glede na potrebe družbenega razvoja — hiter razvoj malega gospodarstva in osebnega dela. Temeljni cilji na področju zaposlovanja in kadrovske politike bo polna zaposlenost ob produktivnem zaposlovanju in polni izkoriščenosti kadrovskega potenciala. Možnosti za doseganje tega cilja ter aktivnosti pri tem so predvsem naslednje: — razvijanje družbenega planiranja ekonomskega razvoja v povezavi s kadrovskimi možnostmi, — produktivno zaposlovanje, ki bo omogočalo vsem zaposlenim zadovoljivo življenjsko raven, — oblikovanje take politike osebnih dohodkov, ki bo spodbujala ustvarjalno in proizvodno delo, še zlasti v deficitarnih dejavnostih in poklicih, — prestrukturiranje gospodarstva ter usmerjanje delovno intenzivno proizvodnih programov na druga področja SRSinSFRJ v smislu združevanja dela in sredstev, — spodbujanje razvoja terciarnega sektorja, predvsem z razvijanjem možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, tako družbenega kot zasebnega sektorja v smislu dopolnjevanja z »velikim gospodarstvom« in zadovoljevanjem potreb po storitvah, — podaljševanje obratovalnega časa, delo v več izmenah, oz. podaljševanje obratovalnega delovnega časa tam, kjer so za to ustrezni pogoji (povečanje proizvodnje za izvoz, izkoriščanje domačih surovin) z namenom boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, — uvajanje prožnejših oblik zaposlovanja (npr. zaposlovanje nekaj ur dnevno, občasne zaposlitve, skrajšanje delovnega tedna), — stimuliranje razpoložljivega kadrovskega priliva za zaposlovanje v OZD, ki so izvozno usmerjene posebno za konvertibilno področje ter razvojno raziskovalno delo v gospodarstvu in strokovnih institucijah, — razvijanje znanstveno raziskovalnih dejavnosti ter vgrajevanje dosežkov za vsa področja dela, kar bo prispevalo k dviganju produktivnosti dela in povečanju narodnega dohodka, — vključevanje v mednarodno delitev dela in izvajanje investicijskih del v tujini (npr. inženiring, gradbenega dela), — izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih ob sočasnem razvijanju tehnologije, OZD se bodo vključevale v izvajanje sistema usmerjenega izobraževanja ter zaposlovale in uvajale v delo pripravnike skladno s svojimi razvojnimi potrebami, — usklajevanje šolskega in izobraževalnega sistema s potrebami združenega dela in motiviranjem delavcev za izobraževanje ob delu, k uresničitvi tega cilja bo prispeval ustrezen sistem poklicnega usmerjanja mladine in odraslih, — uveljavljanje kadrovskega štipendiranja v združenem delu kot elementu dolgoročnega kadrovskega planiranja, ob izvajanju te usmeritve se bodo zmanjševale potrebe po štipendistih iz združe- . nih sredstev, '** — razvijanje oblik in metod dela za razporejanje delavcev med OZD, prekvalifikacije in dokvalifikacije, zlasti v primeru ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev, ter ustvarjanje pogojev za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. — usmerjanje neizogibne fluktuacije delavcev iz neproizvodnih v proizvodne dejavnosti, v okviru družbenih dejavnosti pa v tiste organizacije, ki neposredno vplivajo na družbeno produktivnost dela (zdravstvo, znanost, izobraževanje in otroško varstvo), ■ — skrajševanje delovnega časa na delih,in nalogah*1 kjerso pogoji dela posebno težavni in je zaradi tega. prisvotoa.že vrsto let izrazita deficitarnost, . \\\ ■: — prednostno zaposlovanjeiskalcev zaposlitve, zlasti mladine kije po kriterijih skupnosti za zaposlovanje dejansko brezposelna, — prilagajanje zakonodaje s področja.zaposlovanja razen mednarodno sprejetim obveznostim tudi dohodkovnim možnostim celotne družbe. II. PROGRAMSKE NALOGE 5. člen. 4\ iv* »V.-w . Letne srednjeročne plane zaposlovanja ■''bodo občinske skupnosti za zaposlovanje uresničevale"-V 'okviru svojega temeljnega programa ter programom skupnih halog na ravni Zveze skupnosti za zaposlovanje. • ■ •«•- 6. člen Temeljni program občinske skupnosti za zaposlovanje bo obsegal predvsem naslednje naloge: — ugotavljanje in zadovoljevanje potreb po delavcih organizacij združenega dela in posredovanje dela ter nudenje strokovne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, — varovanje pravic, vzdrževanje stikov'iri informiranje delavčev, ki so na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini, — zaposlovanje invalidnih oseb ter organizacija njihovega usposabljanja v skladu s-potrebami« organizacij združenega dela oz. drugimi možnostmi njihovega vključevanja v delo, — organizacija usposabljanja in, izobraževanja oseb, ki uh ni. mogoče zaposliti brez predhodne priprave za Za^cnsliteVte/Orga-nizacija preusmerjanja in preusposabljanja presežkov delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnih procesov in dejavnosti oz. prenehanja dela posameznih TOZD, .......... — organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojn-oizobraževalnem sistemu m "OZD ter poklicno informiranje in svetovanje, — strokovno delo za štipendiranje iz združenih sredstev in Titovega sklada, '• .»V »;» *»*"*«••" R — proučevanje in spremljanje elementov kadrovske politike ter uresničevanje planiranih usmeritev v OZD, krajevnih skupnostih, občin in republik z vidika kadrov in zaposlovanja, — izdelovanje in posredovanje ahalitično-planskega in informativnega gradiva za pripravo planskih aktov drugih nosilcev planiranja, — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — organiziranje in priprava gradiva za seje samoupravnih organov skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje. ■;7.člen?;?^{'^;jAj^ • Skupnost bo zagotavljala nas-lednj&ttriihP pfrogAdt« /'a območje medobčinske skupnosti za zaposlovanje,«k)orjsega zlasti naslednje, dejavnosti: , , ., 1. usklajevanje planov zaposlovahja'med"občd'hi, 2. spremljanje 'uresničevanja družbenega dogovora in samoti-^ pravnega sporazuma s "področja zaposlovanja, minimalnih standardov in kadrovske*politike, 3. usklajevanje planov občinskih skupnosti in usklajevanje finančnih načrtov, 4. koordiniranje aktivnosti s področja medrepubliškega zaposlovanja, zaposlovanja invalidov in zaposlovanja delavcev, ki. so na začasnem delu v tujini, ter zagotavljanje enotnih pristopov na področju informativne in analitično statistične dejavnosti, 5. koordiniranje dejavnosti poklicnega usmerjanja v zvezi s problematiko poteka vpisa v usmerjeno izobraževanje ter zagotavljanje enotnih statističnih in analitičnih podatkov za potrebe ažurnega, informiranja in svetovanja. 8. člen Program skupnih nalog, ki jih bomo udeleženci uresničevali na ravni Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, bo obsegal: S3 — samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje pri usklajevanju planov in združevanju sredstev solidarnosti in vzajemnosti med . občinskimi skupnostmi za zaposlovanje ter o enotnih izhodiščih, .merilih in standardih, pomembnih za politiko zaposlovanja v SR Sloveli,;. v., — ,izde,la.va . anali/, informativnih pregledov in podatkov o uresničevanju planov in sklenjenih SaS ter metodologije strokovnega delaza.nji^pvo spremljanje, — izdelovanje, zasnov, predlogov in enotnih modelov dejavnosti skupnosti za zaposlovanje pri planiranju potreb po kadrih in razvoju'kadrov in zaposlovanja, pri usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja na ravni občine in republike in socialni varnosti brezposelnih, usposabljanju invalidov in drugih pod.očij dela skupnosti za zaposlovanje, — izvajanje dogovorjenega skupnega programa raziskovalnih nalog, — računalniška obdelava podatkov in evidenc, ki jih vodijo in potrebujejo občinske skupnosti za zaposlovanje za ugotavljanje o izpolnjevanju planov o gibanju zaposlovanja, zaposlenosti in brezposelnosti, usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, in poklicnem,,usmerjanju mladine in odraslih, — izdelovanje,nomenklature in profilov poklicev, priprava navodila za izdelavo novih in revidiranih predlogov nomenklatur in profilov poklicev in njihovo publiciranje, — izdelava skupnih informacij in strokovnih osnov za razvoj poklicnega usmerjanja ter za njegovo prilagajanje usmerjenemu izobraževanju, — publiciranje skupnih informativnih aktov, strokovnih analiz, elaboratov in informacij, pomembnih za vse občinske skupnosti oz. republiko kot celoto. ,,■.,„.„',:.". 9. člen Temeljni program občinske skupnosti za zaposlovanje in program skupnih nalogna ravni republike bo v planu občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1986—1990 opredeljen in vrednoten po naslednjih elementih in kazalcih: tabu.a n,.JMJNTI in KAZALCI cenah 84 rJLJliNT/kazalc:: 199 '• letno 1986-1P90 vrednoat v J°ongin 1985 1986 1986-199o 1, U.flkla;1. načrtov 7,ap * i _5___i_2§°_22£_ i°7° 6) - iti gaata i i t lit. individualnih »vet. obravnar. 28o 28o - St. Stipendlstor iz združenih sred., kadrovski Hip. in 5Up. Titovega sklada?15 215 215 3. Posredovanje zapoal. in izvajanje aktivnih oblik pri Širjenju možnosti zap, ter Varovanju zaposlitev - it» potreb po delavcih 4oo 45o 45o - St. iskalcev s' sufic. poklici, katerih brezposelnost traja dlje kot 6 mesecev 25 55 4-J ' »t. Inr.llinih IZ-T5~l5-15" 1175 1217 Uo8 - Xt. delavcev na začas- nem delu v tujini 26o 26o 26o Racionalizacija in po-velanje učinkovitosti informacijskega sistema - St* enot zajetih v evidencah in informacijskem sistemu 79» 79o 433 449 483 79o 5» Secialn« varnost in..... . _____ pravica do'priprave za zap, in drugih gmotnih pravic brezposelnih oseb - St. upravipenoev do DN 15 15 - St. upravičencev"To DP lo lo - st." upravičencev do potnih in selitvenih stroškov - St. upravic" lilo 1254- 1311 1451 00 priprave za zaposlitev _12 15 It,- obravnavanih 10 15 15 m: - St. 10 vključenih v strokovno usoos. _9 6. Organizacija priprave gradiv in sej samoupravnih organov skup. za zap. po njihovih letnih programih - št. sej samoup. orpanov 25 25 25 521 321 ?21. 7) 7. Obveznosti po že sprejetih SaS trajnega značaja ter SHS, ki jih bodo skupnosti za zap. sprejele v tem srednjeročnem obdobju v te namene - sredstva predvidena po posameznih samoup. sporazumi))! 196 2oJ 218 10. člen Sredstva potrebna za zagotavljanje dejavnosti in dajatev, opredeljenih v elementu št. 5, so opredeljena z zakonom o zavarovanju za primer brezposelnosti in predstavljajo izvirne gmotne pravice brezposelnih oseb ter jih v okviru svobodne menjave ni mogoče omejevati. Zato je za izvajanje teh dejavnosti in za zagotavljanje teh pravic sprejet v okviru vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji poseben samoupravni sporazum o solidarnostnem zagotavljanju sredstev v te namene. Po določilih tega samoupravnega sporazuma bodo občinske skupnosti po posameznih letih srednjeročnega obdobja: vrednost v ooo din v cenah 1984 1986 1987 1988 1989 199» - iz solidarnostnih sred. prejela skupaj 54 5* 5* za pripravo za zap. za usposabljanje in zaposlitev invalidnih oseb 5* 5* 5* 54 .5* v solidarnostna sred. prispevala skupaj ) za sccialno varnost lo49 b) za pripravo za zap. c; za usposabljanje in zaposlitev invalidnih oseb_ lo__ lo45 "To*? 11. člen Upoštevaje člene od 9. do 10. bomo udeleženci v okviru občinske skupnosti za zaposlovanje združevali po posameznih letih naslednja sredstva: Vrednost v 000 iln v cenah 1984 program republ. regij. mestna imha ostali potreb. občinske solid. »<>}«.■ solld. prihod.zdruz. skupnosti daje dobi daje dobi daje dobi • (zrn) sred. ■ v občini 2*3-4+ 5-6+7 ______... _ _-8+9»lo lo JO- m- 95T -56TT T■;. ' !j>;->" i>" 'jU Vi/v'':' ^ ' '' SKLEP: 1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema predlog prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj v letu 1985 in 1986. 2. S sprejemom te prednostne liste preneha veljati do sedaj veljavna prednostna lista. 3. Marini Julijam, Graška cesta 65 in Žagar Tomažu, Ustje 88 iz prejšnje prednostne liste pa se stanovanjsko vprašanje reši z dodeli« tvijo primernega stanovanja. 4. Sprejeta prednostna lista upravičencev do solidarnostnih stanovanj se predloži vsem, ki so se prijavili na natečaj in zdruzevalcem sredstev. 5. Zbor uporabnikov ugotavlja, da naslednji prijavljeni občani ne izpolnjujejo pogojev pravilnika: — Marjan Žlahtič, Frtica 10 — Branko Škrbec, Brodarska 14 — Lado Jereb, Šmartno n.h. — Irena Černe, Gozd Reka 1 ker presegajo kriterij višine osebnega dohodka na člana družine oz. gospodinjstva. Zaradi navedenega zbor uporabnikov njihove prijave zavrača. Vloge se zavrnejo tudi občanom, ki so se prijavili na razpis, niso pa svojih vlog dopolnili in sicer: — Anda Perkovič, Cesta komandanta Staneta I* — Gabrijela Končar, Konjščica 16 — Goran Kvas, Cesta komandanta Staneta 7. Predlagani sklep je zbor uporabnikov soglasno sprejel. AD. 8) a) Predlog sklepa o dodelitvi posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu Kovini Šmartno so dele- gati prejeli skupaj s predlogom za razširitev dnevnega reda po poŠti. Obrazložitev predloga je na seji podal tov. Praunseis. Pripomb ni bilo, zato je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP: Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema predlog sklepa o dodelitvi posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu Kovini Šmartno. Predlog sklepa je zbor uporabnikov soglasno sprejel. b) Predlog dodelitve posojil za individualno stanovanjsko gradnjo iz združenih sredstev vzajemnosti je bil objavljen v delegatskem obveščevalcu štev. 4. Uvod v razpravo je na seji podala tov. Malenšek, dodatno pa je predlog obrazložil tov. Tomažič. Na predlog razdelitve posojil je dala pisno pripombo komisija za stanovanjska vprašanja Predilnice Litija in Šmid Marija. V razpravi so sodelovali Še tov. Kaplja in tov. Praunseis. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP: 1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti dodeluje posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjski skupnosti za gradnjo stanovanjske hiše naslednim prosilcem: občine Litija za obdobje 1981-1985 za gradnjo individualne stanovanjske hiše naslednjim prosilcem: v višini din 1. riarko Godec, Jevnica c.fa. 15o.ooo 2. Vida Jesenovec, Ponoviče 9 12o.ooo 5. tt-lena Lamovšek, Izlake loo.ooo 4. Marjan Pajer, Litija 2oo.ooo 5. Pranoi Verbe, Sp, Log 17 l5o.ooo 6. Stane Krhlikar, črni potok la loo.ooo 7. Zanka Brilej, Litija 2oo.ooo Zbor uporabnikov je predlagani sklep soglasno sprejel. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednica zbora uporabnikov je sejo zaključila ob 13,30 uri. Zapisnikar: Marija Resnik Overitelja: Fele Julijana Šmuc Anton Predsednica zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Olga Malenšek II 15. 16. iv. 1.. ¿1. 1. iiosnik Iiilan ■• Avuelj Antonija l. Kobai Janoz »ateiiir.oc Petor ¿. Grošelj tfrane C). . ¿o t !• Valenčič Marjan 52. Kaotelic Marinka ;*>■ Hribar Olga ÍE4, Kozlevčar Jože 55- Sragar Janoz 56. Sešok Viktor 37» Kot ar Dragica rj¿. Martinčič íülene ;9. Benčič Darko 40. Prijatelj Aliaira 41. Vozelj Staniclav 42. SoboČan Anton ftj« Povše Marija 44. Klanenik Milan 45. Potočnik Metka zaposlen v OZD, ftS TOZD Gradmetal Litija Predilnica Litija Osnovna šola Litija TOZD Gradmetal Litija TOZD Gradmetal lAtija Go-t. oodj. Litija Predilnica Litija Gojtia. podj. Litija Uprava §0 Litija Kovana .anortno U.:rava SO Litija DŠ SCKSS Litija Predilnica Litija U-rava SO Litija Osnovna. Šola Litija Kovina Šmartno Predilnica Litija v višini din 22o.ooo IVo.ooo 150.000 loo.000 loo.ooo 60.000 loo.ooo 120.000 120.000 120.000 loo.ooo 120.000 120.000 loo.ooo 12o.ooo 120.000 120.000 TGOZD Zgr. varst. Litija 22o.ooo Kovina Šmartno 4oo.ooo DS SCKSS loo.ooo Lesna ind. Litija 2oo.ooo Osnovna šola Litija Joo.ooo WG Litja -+00.000 0;novna šola Litija 15o.ooo Uprava SO Litija 4oo.ooo Uprava SO Litija 4oo.ooo VVO Litija 2oo.ooo Uprava $0 Litija 2oo.ooo Kovina Šmartno 4oo.ooo ZIK Litija 4oo.ooo KZ Gabrovka-Dole 2oo.ooo KZ Litija Joo.ooo KZ Litija 4oo.ooo TOZD Gradmetal Litija 2oo.ooo Predilnica Litija 52o.ooo TOZD Gradmetal Litija loo.ooo TOZD Zdrav, varstvo Lit. 4oo.ooo KZ Gabrovka-Dole KZ Litija Osnovna Šola Gabrovka TOZD Gradmetal.Litija TOZD Ucnjarna Šmartno KZ Gabrovka-Dole Lesna ind. Litija Osnovna Š0I9 Gabrovka 46. Atlija -Paternóster Dani Kovina Šmartno 47. Pelko Olga 4C. Kovic Drago 49. StritOJT Ana 50. Doblekar Stanislav 51. Mrva Ciril 52. Kadunc Helena 5% poblokar Justin 54. Zlabrovec Zlato 55« Doblekar Marta 56. Zupančič Hada 57. Grošelj Klemen 5o. Grabnar Marija TOZD Usnjama Šmartno Predilnica Litija Kovina Šmartnov TOZD Usnjarna Šmartno Lesna ind. Litija 200.000 25o.ooo 170.000 400.000 4O0.0OO 400.000 250.000 200.000 200.000 250.000 250.000 250.000 150.000 150.000 Mesarija Litija loo.ooo TCZD Zurav. var. L^t. '15o.ooo Predilnica Litija loo.ooo TOZD Usnjarna Saartno loo.ooo Don Tišje loo.ooo UPrava 80 Litija loo.ooo Osnovna šola Litija loo.ooo Zbor uporabnikovskupščine stanovanjske skupnosti zaradi neizpolnjevanja pogoja - dveletnega namenskega varčevanja zavrača prijave naslednjih prosilcev: - Mehle Darinko, Zagonca lo - Kokalj Jožeta, Breg - Godec Alojza, Vel. Kostrevnica 41 - Hesnik Anice, Gabrovka 60. Predlagani sklep je zbor uporabnikov soglasno sprejel. c) Predlog dodelitve posojil obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem iz združenih sredstev, katerega je izdelala komisija za reševanje stanovanjskih vorašanj obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev so delegati prejeli pred pričetkom seje na klop. Obrazložitev predloga je na seji podal tov. Praunseis. Delegati niso imeli pripomb, zato je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP: Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti dodeljuje posojilo iz združenih sredstev po 3. členu aneksa Št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti točka 3 Predlog 19. 9, 1985 Na podlagi 2., 113. in 120. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije (Ur. I. SRS.št. 1/80), 17. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS,št. 3/81) in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 30/82) sklepamo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in stanovalci v Skupnostih stanovalcev, naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986 do 1990 I. OSNOVE SPORAZUMEVANJA 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom določamo skupno uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega,gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986-1990 na naslednjih področjih: a) Stanovanjska gradnja — obseg stanovanjske gradnje, vrsta in kvaliteta stanovanj, — prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo — potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo, zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove porabe, — pogoji in načini združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo in namen porabe sredstev b) Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini — vzdrževanje — gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami, — stanarine in najemnine ter poraba teh sredstev. c) Pogoji in merila za reševanje stanovanjskih vprašanj d) Naloge in ukrepi s področja SLO in DS e) Toplotna zaščita zgrajenih stanovanjskih objektov f) Organiziranost in naloge izvajalcev g) Izvajanje nalog stanovanjske skupnosti in način združevanja sredstev h) Naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije 2. STANOVANJSKA GRADNJA 2.1. Obseg in struktura stanovanjske gradnje 2. člen V obdobju 1986-1990 bomo izvajali družbeno stanovanjsko gradnjo na' naslednjih lokacijah: I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - DESNI BREG 1. Maistrova ulica 6 ln 8 v Litiji (sprejet zazidalni načrt) 2. Litija, Maistrova ulica - nasproti samopostrežne trgovine, dva vhoda (sprejet zazidalni načrt) 3. Litija, ob Zasavski cesti - od bencinske črpalke Petrol do Ulice Mire Pregljeve, en vhod (sprejet zazidalni načrt) I, Cesta Komandanta Staneta 7 in 9 -nadzidava in nadomestitev ravne strehe s streho dvokapnico II, KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - LEVI BREG 1. Parmova ulica, sodelovanje pri gradnji poslovrio-stanovanjskega objekta 10%stanovanjakih enot 2. Ponoviška c. 7, 9 in 11 - nadzidava in prenova strehe 3. Trg na Stavbah 14 in 15 - nadzidava in nadomestitev ravne strehe 3 streho dvokapnico 10 stanovanjskih enot 28 stanovanjskih enot 17 stanovanjskih enot t stanovanjske enote III. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA t. Objekt Zadružni dom Jevnlca št. 29 -preureditev neizkoriščenih prostorov v stanovanja IV. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE 1. VaČe - sodelovanje pri gradnji poslovno- stanovanjskega objekta V. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO 1. Grmače 10 stanovanjskih enot k stanovanjske enote 5 stanovanjskih enot 3 stanovanjske enote 1 stanovanjske enote SKUPAJ I + II + III + IV 125 stanovanjski h enot 3. člen V obdobju 1986 — 1990 bomo izvajali individualno stanovanjsko gradnjo na naslednjih lokacijah: 1. Predvidevamo, da bo ob kjancu leta 1985 na različnih lbka- ■ ,: cijah v gradnji (nedokončano) cca 150 individualnih stano- vanjskih hiš, ki pa bodo dokončane in vseljene v srednjeročnem obdobju-1986-1990. 2. Litija, PrapreŠče (sprejet zazidalni načrt) , Ho stanovanjskih hiš 3. Kresnice (sprejet zazidalni načrt) 20 stanovanjskih hiš 1. Ostalo KS (po lokacijski dokumentaciji ) «0 stanovanjskih hiš SKUPAJ 1 +2*3+1 250 atanovanJsk: ih hiš Planiran obseg družbene stanovanjske gradnje je skupna obveznost vseh udeležencev tega samoupravnega sporazuma, konkretne obveznosti posameznih OZD, TOZD in delovnih skupnosti pa so razvidne iz tabele 1), ki je priloga tega samoupravnega sporazuma. Na osnovi usklajenega programa stanovanjske graditve bomo udeleženci v obdobju 1986-1990 realizirali program izgradnje po naslednji strukturi: Elensnt Število stanovanj 1966 - 199o % I, STANOVANJSKA crtADNJA 1, Družbena gradnja 125 - družbeno najemna 55 11 - solidarnostna 60 16 - kndrovaka \'V v;', j .;. 7' 5 , ir - etažna it 2. Individualna gradnja 250 - zadružna - - individualna 250 (00 SKUTA.! 375 100 % Razmerje med družbeno in individualno gradnjo bo v srednjeročnem obdobju predvidoma 35 — 65 v korist individualne gradnje. 5. člen Udeleženci ugotavljamo, da bo potrebno za gradnjo družbenih stanovanj na lokaciji ob Zasavski cesti porušiti tri stanovanjske hiše in zagotoyiti v okviru planirane stanovanjske gradnje tri dvosobna nadomestna stanovanja. 6. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo po stanovanjskih objektih zgradili tudi poslovne prostore za namene uslužnostne obrti skladno s politiko razvoja malega gospodarstva v občini in finančnimi možnostmi. 2.2. Prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo 7. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo usmerjali stanovanjsko gradnjo na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. 8. člen Udeleženci bomo skrbeli, da bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določali in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. 9. člen Udeleženci bomo sodelovali s skladom stavbnih zemljišč, komunalna skupnostjo in občinsko skupščino z namenom, da bi bila ustrezna zemljišča pravočasno pridobljena in komunalno opremljena za izgradnjo planiranega števila stanovanj na lokacijah iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma. 10. Člen Udeleženci ugotavljamo, daje priprava in izdelava temeljne urbanistične dokumentacije, pogoj za vse posege v prostor kakor tudi gradnjo stanovanj. Udeleženci soglašamo, da lahko stanovanjska skupnost iz združenih sredstev sofinancira izdelavo temeljne urbanistične dokumentacije. Višino sredstev za ta namen bomo določili po programu.j. vsakoletnim finančnim načrtom stanovanjske skupnosti. 2.3. Pogrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo in zagotavljanje virov za financiranje in namen njihove porabe 11. člen ' * Potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo izhajajo iz obsega gradnje ter cen določenih z upoštevanjem veljavnega družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji. 12. člen Osnova za oblikovanje planske cene graditvedružbenih stanovanj je povprečna končna polna cena 1 m1 stanovanjske površine v letu 1985, ki znaša 85.000,00, kar je tudi osnova za izračun potrebnih finančnih sredstev za stanovanjsko gradnjo v obdobju 1986—1990. Cena za gradbena, instalacijska in zaključna dela znaša 70r( v strukturi končne cene, ostalo pa so naslednji stroški: — urejanje stavbnega zemljišča 3% — investicijsko tehnična dokumentacija 1% — prispevek za priključitev objekta na komunalne vode in naprave 3% — investitorski stroški 1% — stroški izgradnje kotlarne !%■ — stroški zunanje ureditve 9% — stroški dodatne izolacije 2% — ostali stroški 3% * 13. člen Udeleženci načrtujemo, da bo potrebno za planirano stanovanjsko gradnjo nameniti v obdobju 1986—1990 777,850.000,00 din stanovanjskih sredstev. Namen porabe teh sredstev je naslednji: v tisoč din 1. DRUŽBENA GRADITEV 1.1. družbena najemna stanovanja OZD, DS (55 1 io i') 233.750 1.2. solidarnostna stanovanja (5o i 50 n1] , 212.5oo 1.3. kadrovska stanovanja (5 h 56 ma) 23.8oo 1. 't. stanovanja trajno namenjena za upokojence (lo i «0 m«) - , 3«.ooo 1.5. etažna stanovanja (5 a 56 m" ) 23.8oo 2. INDIVIDUALNA GRADNJA 23o.ooo SKUPAJ 1+2 .!'- * 7T7,05o Udeleženci se sporazumemo, cta bomo 23|>,^nirani obseg graditve zagotavljali sredstva: za fazo priprave na stanovanjsko graditev najmanj 1 leto pred planiranim pričetkom, za fazo graditve pa ob pričet-kij graditve v skladu z veljavnimi predpisi za zagotavljanje sredstev fza financiranje stanovanjske graditve. 1 14. člen k Udeleženci se sporazumemo, da bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali planirani obseg sredstev po naslednjih virih: 1. iz čistega dohodka 41% 2. iz dohodka 18% 3. iz sredstev SP1Z SRS 7% 4. iz sredstev občanov , , 20% 5. iz sredstev bank (posojilna vezana sred.) 13% •6. iz amortizacije \ . — 7. denarna sredstva delovnih ljudi,'ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov 1% SKUPAJ 100% 2.3. Pogoji in način združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo in namen porabe 15. člen ' Udeleženci se sporazumemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju združevali sredstva za vzajemno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru TOZD, DO in DS, nadalje za vzajemno reševanje v okviru stanovanjske skupnosti, vzajemno reševanje na ravni Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov v okviru stanovanjske skupnosti in stanovanjskih vprašanj na ravni Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije iž dohodka in čistega dohodka. Sredstva bomo združevali za naslednje hsamene: 1. Za namene družbene pomoči j V stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali nepovratna 'sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 1,1% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD. Zd-. ružena sredstva bomo namenjali za: — gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi in občane z nižjimi dohodki ter za tiste občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi reševali svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in sicer za invalide, borce NOV, kmete borce NOV, starejše občane in za delo nesposobne občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in stanovanj v lasti občanov, ki izpolnjujejo s splošnim aktom stanovanjske skupnosti dogovorjene pogoje, — vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega iz sredstev solidarnosti, — vračilo namenskih kreditnih sredstev bankam, ki so bila dana za namene solidarnosti. Z- Za namene vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevale povratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,2% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Sredstva bodo združena v stanovanjski skupnosti za dobo 20 let in 4% obrestno mero. Združena sredstva bomo namenjali za kreditiranje planiranega obsega stanovanjske gradnje tis(irn OZD in DS, katere začasno ne bi ustvarjale dovolj čistega dohodka, da bi oblikovale potrebna sredstva v sklad skupne porabe za dogovorjen obseg stanovanjske gradnje in tistim manjšim OZD in DS katere objektivno" ne bodo ustvarile kljub uspešnemu poslovanju dovolj čistega dohodka za nakup ali gradnjo stanovanj. Skupščina stanovanjske skupnosti lahkos sklepom deloma ali v celoti začasno odloži obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v primeru: — ko zavezanec za plačilo prispevka zaide v finančne težave, — ko skupščina stanovanjske skupnosti ugotovi, da je priliv sredstev večji od tekoče porabe (n. pr. če se ne izvaja družbena gradnja zaradi nepravočasno pridobljenih zemljišč, zaradi komunalne neurejenosti zemljišč itd). Udeleženci se sporazumemo, da se pri poslovanju z združenimi sredstvi vzajemnosti uveljavlja dohodkovna načela lastnega pokrivanja odhodkov s prihodki s tem, da aktivna obrestna mera pokriva pasivno obrestno mero in stroške v zvezi z opravljanjem poslov v banki in stanovanjski skupnosti. 3. Za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,18% iz čistega dohodka, osnova za obračun je BOD. Združena sredstva bomo skladno s sprejetim samoupravnim splošnim aktom stanovanjske skupnosti namenjali za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov. 4. Za prenovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,5% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Združena sredstva bomo porabljali po letnih planih, katere sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. 5. Za sanacije, adaptacije oz, dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bodo združevale nepovratna sredstva po stopnji 0,132% iz dohodka po programu, ki ga sprejme Izobraževalna skupnost Slovenije. Osnova za obračun je BOD. , 6. Za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,003% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD. 7. Sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih bodo združevale nepovratna sredstva po stopnji 0,02% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. 8. Za reševanje lastnih stanovanjskih vprašanj delavcev (vzajemnost v TOZD in DS) bodo združevale sredstva iz čistega dohodka v lastne sklade skupne porabe — stanovanjski del po stopnji, katero bodo sprejele z lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. Stopnja za tako združevanje sredstev bo odvisna od dejanskih potreb ter finančnih možnosti, kakbr tudi od ugotovljene uspešnosti poslovanja. 17. člen Udeleženci se sporazumemo, da se v stanovanjski skupnosti nepovratno združujejo tudi sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, ki se oblikujejo v SPIZ SR Slovenije po stopnji 4% od izplačanih pokojnin in izplačanega varstvenega dodatka upokojencem in občanom na območju občine Litija. Ta sredstva bo stanovanjska skupnost namenila: — za gradnjo in prenovo družbenih stanovanj za trajno uporabo upokojencev, — za kreditiranje prenove stanovanj, ki so v lasti upokojencev. Za isti namen bomo uporabili tudi sredstva vrnjenih anuitet za dana posojila. Udeleženci se sporazumemo, da se bodo združena sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki se oblikujejo v stanovanjski skupnosti, zbirala pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana. Medsebojne pravice in obveznosti pri združevanju teh sredstev bodo določene s samoupravnim sporazumom med banko in stanovanjsko skupnostjo. 19. člen Udeleženci se sporazumemo, da se bodo stopnje združevanja sredstev za vzajemnost in solidarnost na ravni republike vsako leto določile z letnim planom, ki ga sprejme Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, glede na dejanske potrebe. 3. GOSPODARJENJE S STANOVANJI IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTNINI 3.1. Gospodarjenje, stanarine in najemnine 20. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo osnovne usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini naslednje: — urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, — v obdobju 1986—1990 bomo skrbeli za tako rast stanarin, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, — zagotavljali tako vzdrževanje in prenovo stanovanj, da bodo doseženi minimalni tehnični in drugi normativi in standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in merila za vzdrževanje in prenovo stanovanj, za zamenjavo in obnovo dotrajanih gradbenih konstrukcij, instalacij in naprav ter gospodarjenje stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala nezmanjšano uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni-lastnini. 21. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo s postopnim prehodom na stanarine, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo dosegli do leta 1990 letno stopnjo stanarine v višini 3,50% od revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada. Tako bomo zagotovili materialno osnovo za ohranjanje nezmanjšane uporabne vrednosti družbenega stanovanjskega sklada. Udeleženci se, sporazumemo, da bomo pri oblikovanju stanarin upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. r 22. člen V obdobju 1986—1990 bo notranja delitev stanarine imela okvirno strukturo: L Amortizacija......................-............... 44% 2. Sredstva za vzajemno združevanje v okviru stanovanjske skupnosti ........................................... 19% 3. Sredstva za vzdrževanje v okviru skupnosti stanovalcev 23% 4. Funkcionalni stroški ter stroški nakupa in vzdrževanja opreme za civilno zaščito 4% 5. Stroški gospodarjenja (upravljanja) 10% 23. člen Udeleženci smo sporazumni, da bomo nadaljevali z v letu 1983 sprejeto politiko najemnih, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov in omogočajo tudi del razširjene reprodukcije. Do leta 1990 bomo zagotovili tudi razširjeno reprodukcijo tega sklada, kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin tako, da bo dosežena povprečna stopnja 5% od revalorizirane vrednosti. Realno vrednost najemnin bomo vsako leto usklajevali s porastom cen stanovanjske graditve. Notranja delitev najemnine bo imela okvirno strukturo: 1. Amortizacija , 48% 2. Sredstva za vzajemno vzdrževanje v okviru stanovanjske skupnosti 11% 3. Razširjena reprodukcija 13% 4. Sredstva za vzdrževanje v okviru skupnosti stanovalcev 13% 5. Funkcionalni stroški ter stroški nakupa in vzdrževanja opreme za civilno zaščito 4% 6. Stroški gospodarjenja (upravljanja) 11% 0 24. člen Z vsakoletnim načrtom gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini, ki ga sprejme Skupščina stanovanjske skupnosti se določi konkretno strukturo delitve stanarine in najemnine. 25. člen Udeleženci se sporazumemo, da se vsa amortizacija od družbeno najemnih stanovajskih hiš in poslovnih prostorov, kateri niso starejši kot 100 let, združuje v stanovanjski skupnosti. Amortizacijo bomO porabljali za prenovo, obnovo toplotnih zaščit in dodatno toplotno zaščito, za plačilo obveznosti stanovanjske skupnosti do poslovnih bank in za nadomestitev dotrajanih stanovanj in kot delež lastnih sredstev pri najemanju posojil za že navedene namene. Z vsakoletnim načrtom porabe amortizacije Skupščina stanovanjske skupnosti določi, za katere namene bo porabljena amortizacija stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo pretežno namenjali za nakup ali gradnjo poslovnih prostorov zlasti v objektih z mešano strukturo (stanovanja in poslovni prostori). 26. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo etažni lastniki sodelovali pri pokrivanju sorazmernega dela stroškov gospodarjenja in skupnih funkcionalnih stroškov v okviru stanovanjske hiše skladno s sklenjenimi pogodbami o vzajemnih razmerjih in sprejetimi programi del v stanovanjski skupnosti in skupnostih stanovalcev. 3.2. Vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov 27. člen Udeleženci se sporazumemo, da bo obseg sredstev za vzdrževanje v stanovanjski hiši, s katerimi neposredno gospodarijo skupnosti stanovalcev, odvisna od stanja stanovanj in stanovanjske hiše oz. od potrebnega obsega izvajanja vzdrževalnih del. Odstotki sredstev za vzdrževanje v stanovanjski hiši bodo zato prilagojeni stanju hiše in bodo v srednjeročnem obdobju za hiše različni, odvisno od starosti stanovanjske hiše in v skladu z normativi na doseženo stopnjo stanarine. Hišni sveti oz. skupnosti stanovalcev bodo lahko pridobivali dodatna sredstva za vzdrževanje, če se bodo tako dogovorili z drugimi hišnimi sveti, v obliki brezobrestnih posojil iz neporabljenih sredstev drugih hišnih svetov oz. skupnosti stanovalcev, vendar le v skladu s sprejetim letnim planom skupnosti stanovalcev. 28. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo združena sredstva za vzajemno združevanje v stanovanjski skupnosti namenjena za izvajanje večjih vzdrževalnih del in skupnih programov v okviru stanovanjske skupnosti, za katere se zahteva gradbeno dovoljenje ali priglasitev del. Višina sredstev in namen porabe bo za vsako leto določen z letnim programom stanovanjske skupnosti. Udeleženci se sporazumemo, da lahko sredstva iz prejšnjega odstavka brez predhodnega sklepa skupščine stanovanjske skupnosti za primere potrebe nujne odprave nepredvidenih večjih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. 4. POGOJI IN MERILA ZA RAZREŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ 29. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevali z družbenim dogovorom sprejete normative površin stanovanj glede na število družinskih članov. Udeleženci se sporazumemo, da bomo dodeljevali družinam stanovanja in stanovanjske kredite po enotnih pogojih in merilih: — oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi delavec in njegova družina, — socialni in materialni položaj delavca in njegove družine, — delovni prispevek, — skupno in posebno delovno dobo delavca, — zdravstveno stanje delavca in njegove družine, — udeležbo v NOV Spodbujali bomo skupno reševanje vprašanj družinskih članov, ki so zaposleni v različnih organizacijah in skupnostih. Spodbujali bomo namensko varčevanje mladih delavcev in mladih družin za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. / Udeleženci soglašamo, da bodo organizacije in skupnosti dodeljevale družbena stanovanja izven določenih pogojev in meril, kadar bodo dodeljevali kadrovska stanovanja, za katera bodo s planom predvidevali v ta namen potrebna sredstva. 31. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo upoštevali v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter stanovanjski skupnosti vsebino družbenega dogovora pri določanju plačila obveze lastne udeležbe ter pri tem zlasti upoštevali: — vrednost stanovanja,' — socialno ekonomski položaj delavca in njegove družine, — zdravstveno stanje delavca in njegove družine. 32. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in stanovanjski skupnosti uveljavili lastno udeležbo: — pred vselitvijo oziroma preselitvijo, — po vselitvi z odlogom največ za dve leti za občane in družine, ki živijo v težkem gmotnem položaju in za mlade družine, ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje, s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri poslovni banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek: v teh primerih bomo višino lastne udeležbe določili po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj plačila lastne udeležbe. V posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, bomo pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobili mnenje Centra za socialno delo; na njihov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev plačila lastne udeležbe v izredno težkih socialnih razmerah (na primer: upravičenec do stalne družbene pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev). 33. člen za določitev višine lastne udeležbe bomo udeleženci uporabili naslednjo lestvico: skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega % udeležbe delavca na člana, Izražen v % na poprečni mesečni osebni vrednost stanovanja, ugo- dohodek na zaposlenega v SRS v preteKlem letu tovljena po pravilniku o merilih in načinu za ugot. ———————^—————— vrednosti stanovanj in , za samske delavce za delavce z dvema ali stan. hiš ter sistem to- več družinskimi člani čkovanja (ur.1.srs 25/81) do 55 do 50 0,5 nad 55 do 6o nad 5o do 55 1 nad 6o do 65 nad 55 do 6o 'V * • * nad 65 do 7o nad 6o do 65 nad 7o do 75 nad 65 do 7o h nad 75 do 8o nad 7o do 75 5 nad 8o do 65 nad 75 do 8o 6 nad 85 do 90 nad 8o do 85 7 nad 9o do 95 nad 85 do 9o 8 nad 95 do loo nad 9o do 95 9 nad loo do lo5 nad 95 do loo 10 nad lo5 do llo nad loo do lo5 11 nad llo do 115 nad lo5 do llo 12 nad 115 do 12o nad llo do 115 1« nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 12o do 125 . 18 nad 13o nad 125 20 Lastna sredstva pri nakupu ali prenovi etažnega stanovanja ter gradnji stanovanjskih hiš bo taka, da bo znašala maksimalna vsota posojil: — največ do 80% pri nakupu etažnega stanovanja, — največ do 75% pri zadružni stanovanjski gradnji, — največ do 60% pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti od predračunske vrednosti oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti, vendar največ do 90 m2. 34. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili naslednje osnove in merila stanovanjskega kreditiranja: — najdaljša doba vračanja posojila 20 let, — najnižja obrestna mera 6%, — najkrajša doba namenskega varčevanja 2 leti, — vračilo posojila z rastočimi anuitetami. 6. NALOGE IN UKREPI S PODROČJA SLO IN DS 35. člen Udeleženci bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali navodila za vključevanje ukrepov in nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obrambne in druge načrte v stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem bomo upoštevali usmeritve za planiranje splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite, ki jih je sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 36. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo: — za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč, opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito namenjali del sredstev stanarin in najemnin in sicer ca 2%, — za vzdrževanje zaklonišč in opremljanje že zgrajenih zaklonišč namenjali del sredstev stanarine in najemnine in sicer cca 4%, — za akcijsko usposobitev izvajalcev za primere izrednih razmer namenjali tudi del investicijskih sredstev stanovanjske skupnosti in sicer cca 5%. 37. člen Udeleženci ugotavljamo, da je stanovanjska skupnost dolžna že v tem srednjeročnem obdobju pričeti z aktivnostmi za izpolnitev določil 297. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. I. SRS, št. 35/82), ki določa, da mora tudi stanovanjska skupnost v roku 15 let v obstoječih objektih na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva, zgraditi ustrezna zaklonišča oz. da se za ta namen prilagodijo in uporabijo kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, če je pri tem možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. Za izvajanje teh aktivnosti bomo z letnimi plani stanovanjske skupnosti določali vire in višino sredstev. 7. TOPLOTNA ZAŠČITA ZGRAJENIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV 38. člen Udeleženci — stanodajalci še sporazumemo, da bomo glede na splošne družbene usmeritve o varčevanju, racionalni rabi energije in preusmeritve na domače vire energije, že v začetku srednjeročnega obdobja skupaj s stanovanjsko skupnostjo, pristopili k izvajanju dodatne toplotne zaščite zgrajenih stanovanjskih objektov. Izvedli bomo tudi obnovitev toplotne zaščite vročevodnih razvodov v kinetah. Za izvedbo teh del bomo udeleženci, ki smo tudi stanodajalci v zgrajenih stanovanjskih objektih prispevali nepovratna lastna stanovanjska sredstva. Za izračun prispevka posameznemu stanodajalcu bomo upoštevali površino stanovanj v stanovanjskem objektu. Udeleženci — stanodajalci se sporazumemo, da bomo za dodatno toplotno zaščito zgrajenih stanovanjskih objektov uporabili tudi amortizacijo stanovanjskega sklada. Pri izvajanju dodatne toplotne zaščite bodo imeli prednost stanovanjski objekti, ki so ogrevani iz. skupnih kotlovnic na kurilno olje. 8. ORGANIZIRANOST IN NALOGE IZVAJALCEV 40. člen Udeleženci se sporazumemo, daje investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini Litija Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost), po kateri uresničujemo skupne naloge na področju prenove in graditve stanovanj. Stanovanjska skupnost lahko za strokovne posle planiranja, programiranja, združevanja interesentov v investitorstvo, organizacijo investicijskih priprav, finančno poslovanje, koordinacija graditve, nadzor nad gradnjo pooblasti svojo delovno skupnost ali ustrezno organizacijo združenega dela. Pooblaščena organizacija bo zadeve skupnega pomena za potrebe stanovanjskega gospodarstva opravljala po principu svobodne menjave dela. Opravila, ki pa jih opravlja kot inženirinsko svetovalno dejavnost v graditvi in prenovi pa na enakih osnovah kot ostali inži-niringi v graditvi in prenovi. V organizaciji graditve stanovanj bo pooblaščena organizacija vzpostavila take medsebojne odnose, da bodo omogočali uveljavljanje pravic in odgovornosti soinvestitorjev v odnosu na vse izvajalce (pooblaščena organizacija, graditelji, projektanti). 41. člen Delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti bo opravljala administrativna — tehnična opravila za delegatski sistem, finančna in strokovna opravila s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami in za področje solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu ter druga pomožna in tem podobna opravila. Udeleženci pooblaščamo odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno informiranje udeležencev samoupravnega sporazuma. 43. člen Udeleženci sporazuma — izvajalci (v nadaljevanju: izvajalci), bomo: — zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj, vzdrževanja stanovanjskega fonda, dodatne toplotne zaščite stanovanjskega fonda — ustvarili pogoje za tako organizacijo vzdrževalne službe, da bomo Skupnostim stanovalcev postali hiter servis za odpravljanje nastalih napak, — hitro odpravljali ugotovljene pomanjkljivosti pri gradnji stanovanj, — pri gradnji stanovanj dosegli tako kvaliteto, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja, — pri projektiranju novogradnje, prenove, obnove toplotne zaščite in pri sami gradnji, upoštevali ukrepe varčevanja z energijo, — oblikovali take cene stanovanjske gradnje in prenove, ki bodo v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji in metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi. Udeleženci, ki bomo na podlagi tega samoupravnega sporazuma in letnih planov vstopali v sporazum oz. pogodbe o graditvi konkretnih objektov, bomo dosledno upoštevali skupno postavljene planirane roke in prevzemali materialno odgovornost za zamude (pogodbene kazni). Udeleženci bomo jamčili kvaliteto graditve in prenove v jamstvenem roku z varščino v višini 5% pogodbenevrednosti za odpravo manjših napak v jamstvenih rpkih. 44. člen Izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve upoštevali sprejete ukrepe za varstvo okolja in naloge in ukrepe s področja SLO in DS. 45. člen Izvajalci bomo skrbeli za izvajanje določil družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje. 9. IZVAJANJE NALOG STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV 46. člen Za izvedbo skupnih nalog, ki izhajajo iz tega samoupravnega sporazuma (planiranje in usklajevanje planov, graditev stanovanj, prenova stanovanj, solidarnost in vzajemnost, gospodarjenje, razvojne naloge in informacijski sistem) kakor tudi za vsa administrativna, strokovno-tehnična, finančna in tem podobna opravila, bo skrbela in jih opravljala delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti. Delovna skupnost se bo za izvedbo skupnih nalog povezovala s projektantskimi in izvajalskimi organizacijami, zato, da bodo za odločitve v delegatski skupščini izdelane čim bolj strokovne podloge za vsa področja dela stanovanjske skupnosti. 47. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti, za delegatski sistem, za delovno skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti iz sredstev po posameznih področjih, pri čemer se.upoštevajo načela zakona o svobodni menjavi dela. Na teh osnovah se upošteva združevanje sredstev iz. področja graditve, prenove, solidarnosti, vzajemnosti in gospodarjenja. Razmerja delitve stroškov se bodo določala z letnimi plani glede na dejanski obseg in vsebino ter pomembnost dogovorjenih nalog. 10. NALOGE, KI JIH URESNIČUJEMO V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 48. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije in se aktivno vključevali v izvajanje nalog organiziranih v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki se nanašajo na: —• solidarnost in vzajemnost na ravni republike, — izvedbo posebnih nalog Zvez« 49. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo skrbeli pri izvajanju programa raziskav Zveze stanovanjskih' skupnosti Slovenije, da bo: — v čimvečji možni meri usklajen s potrebami razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, — izsledke rezultatov raziskav koristno vključevali in uporabljali v stanovanjskem gospodarstvu. 11. KONČNE DOLOČBE 50. člen Udeleženci se sporazumemo, da lahko stanovanjska skupnost začasno prosta in nerazporejena sredstva vzajemnosti uporablja za premostitveno in kratkoročno kreditiranje investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Pogoje takega kreditiranja določi Skupščina stanovanjske skupnosti. 51. člen Udeleženci se sporazumemo, da lahko stanovanjska skupnost začasno prosta sredstva posodi organizaciji združenega dela pooblaščeni za izvajanje ogrevanja v stanovanjskih soseskah za nabavo kurilnega olja. Pogoje določi Skupščina stanovanjske skupnosti. 52. člen Udeleženci bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo plana stanovanjske graditve, opredeljene tudi v družbenem pravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih planih in planu občine. . drugih samoupravnih splošnih aktih. 53. člen Udeleženci soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega samoupravnega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 54. člen Udeleženci bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samou- 55. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka— 010-2/84-1 Datum: UDELEŽENCI: PRILOGA 1 1- zap. it. OZD, TOZD, DS, SIS 1986 1987 1988 1989 199o SKUPAJ 1 1,5 2 3 1 1,5 2 3 1 1,5 2 3 1 1,5 2 3 1 1,5 2 3 1. PREDILNICA LITIJA 3 11- 3 11- 2 2 1- 3 2 1- 3 2 1- 27 2. IUV, TOZD USNJARNA 2 "- : 2 - " - .■ 2 - - - 2 . - - -2 - - 10 3. LESNA INDUSTRIJA LITIJA - ■ - ., - - - - 2 1 - 3 - - - - _ - 1 2 - - 9 1). KOVINA ŠMARTNO _ .... - 1 1 5. OSNOVNA ŠOLA LITIJA " " " " ■ ' - 1 - _" - - - - - - - 1 - - 2 6. KMETIJ. ZADRUGA LITIJA 3 7. GOSTINSKO PODJ. LITIJA - - - - 1 - - - - - - - - .- - - 1 8. DOM TIŠJE ŠMARTNO 1 ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE V" IN KULTURO - - 1 - 1 10. ŽG, ŽTO LJUBLJANA 1 2 12- 12- 1 2 - 12- 15 11. SSS LITIJA - SOLIDARNOST - KADROVSKA - UPOKOJENCI (SPIZ SRS) 6 - 6 4 1 2 2-- . .2 - -2 i 1 2 2-- 1 -2 - - - 1-2 1 -- - 1 -2 - - 12 1-- - 1 -2 - - - 37 5 8 12. ETAŽNI LASTNIKI 1 1 - ■ 1 - - - 1 - - - 1 - 5 SKUPAJ 11 1 12 5 6 8 11 - 5 lo 7 - 6 7 6 - 7 lo lo - 125 I s enosobno stanovanje 1,5 = enoinpolsobno stanovanje ! = dvosobno stanovanje j = trosobno stanovanje točka 4 Osnutek 19. 9. 1985 Na podlagi 118. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS, št. 1/80) in 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. I. SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84), je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 1985 sprejela naslednji SREDNJEROČNI PLAN samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986 — 1990 1. POVZETEK CILJEV STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA OBČINE LITIJA l.I. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE PLANSKIH CILJEV Osnove za oblikovanje plana razvoja stanovanjskega gospodars- tva občine Litija za obdobje 1986 — 1990 so: — cilji in potrebe na stanovanjskem področju v občini, — možnosti oblikovanja potrebnih finančnih sredstev za vsa področja stanovanjskega gospodarstva po posameznih virih in glede usklajevanja dinamike financiranja, — možnosti zagotavljanja ustreznih zemljišč za izvajanje planirane stanovanjske gradnje, — razvojne možnosti naše družbene skupnosti, —i temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mest in naselij v občini. — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in / delom pridobljenih vrednot, — racionalna raba energije in preusmeritev na domače vire energije, — obnova nekaterih najstarejših stanovanjskih hiš, — sanacija zamakanja ravnih streh z nadzidavo in zgraditvijo strehe dvokapnice in pridobitvijo novih stanovanjskih površin. — cilji in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 1.2. PLANSKI DOKUMENTI, KI SO PODLAGA ZA SESTAVO PLANA Dokumenti, v katerih so določene naloge, obveznosti in sredstva na področju razvoja stanovanjskega gospodarstva so: — samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, — samoupravni sporazum o temeljili plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986-/1990, — samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, — družbeni dogovor o temeljih plana občine Litija, — samoupravni sporazum o usklajevanju planov po 19. členu Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81), — družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — skupna izhodišča o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, — samoupravni sporazumi o temeljih plana poslovnih bank. Drugi dokumenti, ki so namenjeni določenim področjem stanovanjskega gospodarstva pa so: — metodologija za izdelavo in vrednotenje investicijskih programov, ' — normativi in standardi za projektiranje, graditev stanovanj in' opremljanje stanovanjskih naselij. 1.3. OSNOVNI CILJI STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Navedeni planski dokumenti usmerjajo razvoj stanovanjskega gospodarstva k naslednjim glavnim ciljem, kijih zajema tudi samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1986—1990: Predvidevamo, da bov obdobju 1986—1990 zgrajenih 388 novih stanovanj, od tega v družbeno usmerjeni blokovni gradnji 138 stanovanj in 250 individualnih stanovanjskih hiš. Na podlagi navedenega načrtujemo da bo v obdobju 1986—1990 dosežena struktura lastništva 65:35 v korist individualne gradnje. Predvidevamo, da bo prenova izvršena na 120 stanovanjskih objektih individualne lastnine in 30 stanovanjih v družbeni lastnini. Predvidevamo, da bo zgrajenih oz. preurejenih za poslovne namene 160 m2 poslovnih prostorov, ki bodo v gospodarjenju stanovanjske skupnosti in bodo namenjeni deficitarni obrti. Za financiranje stanovanjske gradnje in prenove so planirana naslednja sredstva po virih v tisoč din: Tabela 1.1: Oblikoviinjo sredstev po virih BIBKBHT.I 1986-199o Strukturo človekovega okolja in naloge ter ukrepi s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Cene stanovanjske gradnje bodo oblikovane v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske gradnje v SR Sloveniji. Poprečna cena 1 m2 stanovanjske površine iz leta 1985, ki znaša 85.000.- din, bo rastla po poprečni letni stopnji 50% do 60%. Do leta 1990 bo izvršen prehod na stanarine v poprečni višini 3,50% revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada in bodo omogočile enostavno reprodukejo družbenega stanovanjskega sklada. Stanarine bomo porabljali v skladu s programom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj. Najemnine bomo vsako leto poviševali tako, da bomo do leta 1990 dosegli poprečno stopnjo v višini 5% revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov. 2. PLANSKE NALOGE IN OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LITIJA 2.1. STANOVANJSKA GRADNJA 2.1.1. Obseg, struktura in lokacije stanovanjske gradnje Število stanovanj po lokacijah in dinamika gradnje je podana v naslednji tabeli 2.1: Planirano število stanovanj in dinamika po lokacijah 1. Sredstva skladov ckujmo poraba OZD in DS 8h lastne potrebo 2. Sredstva i/. clstoga dohodka G7.D in 113 za namene vzajemnosti v občini 3. Sredstva 1» dohodke, 0?.1> tu DS ca namene solidarnosti v obolni 69o.000 19 4. Sredstvo is čiste^v. delw4.it« 0ZB ln DS ko namene prenove starejLihsta-nuvanj ln stanovanjskih hit; v družbani lastnini 3oo.ooo 9 5. Denarna sredstva delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov 7.000 0,5 6. Denarna sredstva 0ZD iz sredstev za Investicije, namenjenih za stanovanja novo zaposlenim delavcem - - 7. Sredstva amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (vključno poslovni prostori) 25o.ooo 7 8. Del sredstev hranilnih vlog občanov v bankah (bančni krediti) 9. Sredstva SPIZ SR Slovenije (dotacije) 7o.ooo 2 10. Prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih 3kladov 7.ooo o,5 11. Sredstva odplačanih anuitet od kreditov za reševanje stanovanjskih vpraCanj borcev NOV 3.ooo SKUPAJ 3,4o7.ooo loo Družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo bomo v začetku srednjeročnega obdobja izvajali na lokacijah, določenih z. zazidalnim načrtom za Litijo — Desni breg ob Maistrovi ulici, v drugi polovici srednjeročnega obdobja pa na lokaciji ob Zasavski cesti. Lokacije za blokovno gradnjo stanovanj ob Maistrovi ulici so komunalno opremljene, lokacija ob Zasavski cesti pa je delno komunalno opremljena. Izvajalci so za potrebe planirane stanovanjske gradnje, prenove in popravil stanovanjskega fonda s svojimi planskimi akti zagotovili zmogljivosti za projektiranje in izgradnjo vseh planiranih stanovanj kakor tudi za prenovo in popravila stanovanjskega fonda. S tem je zagotovljena realizacija tega plana stanovanjskega gospodarstva. Izvajalci bodo skrbeli, da bodo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja, upoštevani ukrepi varčevanja z energijo, upoštevani sprejeti ukrepi za varstvo f TABELA 2.1.: PLANIRANO ŠTEVILO STANOVANJ IN DINAMIKA PO LOKACIJAH OBJEKT - LOKACIJA Stanje dokument. x DRUŽBENA GRADNJA družb. najem. solid-damost. etažna zasebna GRADNJA INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ skupaj SKUPAJ 1986 1. Maistrova 8 2. Maistrova 6 3. CKS 7 in 9 SKUPAJ 6 6 1 11 12 16 11 4 31 17 23 4 44 5o 94 1987 1. Ponoviška 7, 9, 11 2. Jevnica 29 3- Trg na Stavbah 14,15 LD LD 3 11 2 4 11 5 4 SKUPAJ 3 17 2o 5o 7o 1988 1. Maistrova i 2. Maistrova h 3. Vače 5 13 lo 5 8 3 1 1 19 19 3 SKUPAJ 23 16 2 41 5o 91 1939 1. Parmova ulica 5 6 4 lo SKUPAJ 6 4 lo 5o 6o 199o 1. Zasavska c. o 2. Grrnače 5 14 2 4 2 1 19 4 3'OJPAJ 16 6 1 23 5o 73 SKUPAJ 1986 - 199o 6o 74 4 138 25o 338 x 1. Urbanistični načrt izdelan nepotrjen 2. Urbanistični načrt izdelan in potrjen 3. Zazidalni program izdelan nepotrjen 4. Zazidalni program izdelan in potrjen 5. Zazidalni načrt izdelan in potrjen 6. Zazidalni in izvedbeni načrti 7. Gradnja 2.1.2. PLAN VRSTE STANOVANJ PO LETIH Plan vrste stanovanj po letih je odraz ugotovljenih potreb po stanovanjih določene vrste, kjer smo upoštevali stanje obstoječih stanovanj, možnosti ustreznejše zasedenosti stanovanj, politiko porabe sredstev za gradnjo solidarnostnih stanovanj in posledice prehoda na stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo. Iz naslednje tabele 2.2: PLAN VRSTE STANOVANJ PO LETIH je razvidna vrsta gradnje stanovanj. TABELA 2.2: PLAN VRSTE STANOVANJ PO LETIH VRSTA STANOVANJ .1986 1987 1933 1989 199o SKUPAJ št. m2 št. m*- st. št. m* i ?t. 1936-199o št. m2 A) DRUŽBENA GRADNJA garsonjere 1 '3* 7 26o - - - l-sobna 11 390 5 25o 8 352 3 lo8 4 176 1 1/2 sobna 11 ■ 592 1 52 18 864 9 432 2-sobna 9 641 5 323 12 66o lo 6oo lo 55o 3-sobna 12 852 2 137 SKUPAJ 44 2517 2o lo22 38 1876 13 7o8 23 1158 138 7281 ========================== ======= ========= ======= ====== ===== ===== ====== «.„... ============ B) INDIVIDUALNA GRADNJA 5o 4ooo 5o 4ooo 5o 4ooo 5o 4ooo 5o 4ooo 25o 2oooo .........a................. -....=.= ========= ====== S3 = ra ===== : sssa ====== ............ Obseg in struktura stanovanjske gradnje sta izdelani na osnovi potreb po novih stanovanjih in možnosti financiranja stanovanjske gradnje. Potrebe so bile navedene v elementih za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ugotovljene na osnovi: — obstoječega stanovanjskega primanjkljaja, — novih potreb, — nadomestna stanovanja. Tako ugotovljene potrebe so bile v času usklajevanja prilagojene možnostim in financiranju stanovanjske gradnje v obdobju 1986— 1990. 2.1,3. TERMINSKI PLAN STANOVANJSKE GRADNJE Terminski plan izgradnje stanovanj je usklajen s potrebami po novih stanovanjih, možnostmi zagotavljanja opremljenih stavbnih zemljišč, z. izvajanjem drugih pripravljalnih del, z možnostmi zagota- vljanja potrebnih sredstev za stanovanjsko gradnjo s proizvodnimi zmogljivostmi izvajalca. Terminski plan gradnjeje razviden že iz tabele 2.1. Konkretneje pa je prikazan v tabeli 2.3.: Terminski plan gradnje stanovanjskih objektov v družbeni lastnini TABELA 2.3.: TBRMNSKI PLAH GRADNJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV V DRUŽBENI GRADNJI 2.1.4. PLAN LASTNIŠTVA STANOVANJ PO OBJEKTIH Glede na to, da bo obseg stanovanjske gradnje različen in prilagojen potrebam in možnostim, je plan lastništva stanovanj tisli, ki predstavlja osnovo za izračun sredstev po virih, ki jih bodo kupci namenjali posamezna leta srednjeročnega planskega obdobja za financiranje stanovanjske gradnje. Ta plan oziroma pregled je podan v naslednjih tabelah po objektih: I3J2KT / KUPEC - ozd iitevilo VRSTA STANOVANJ shupna povrü. sten .si* vrednost tisoč din stano- rrr.rson 1-sob 1 1/2 sob 2-sob 3-sob. van j iit n* at mi it m'' 31 tr. ~ üt- IBJEXT; MAISTROVA ULICA 8 :E:IA Ira»: 1 2 5-0 0 0.-___KOVINA ŠMARTNO :UP2C - OZD: i 1 73 73 9.125 SOLIDARNOSTMA STANOVAHJA : 16 6 233 6 357 4 292 387 llo.g7;> STAZNA ZASEBNA' i SKUPAJ ■ 17 6 238 6 357 5 355 9So 12o.oco i )BJEXT : MAISTROVA ULICA 6 Î3MA ' 1 o*: 15o.ooo.-CUPEC - OZD : PREDILNICA LIT. 5 3 96 1 47 1 71 214 32.100 TUZLI USUdAKNA ŽG ŽTO LJUBLJ. SOLIDARNOSTNA STANOVANJA : ¿ ■ 4 11 1 34 O 64 ■¿ 2 92 92 S j > i 2 j 142 , f' 3 " " t\>\ ' 2 34 i j.OOO 35 -loo GAZITA ZASEBNA: 1 \ L * i ; ! --. . ______»____i_._LL :___________ SKUPAJ :______________|_23_____ 1 34 5 16o :---r--- i__J_____ L.t¿J..::;^Ji_:A_______Lm^i_______i 1BJEXT:nadzidava cks 7 in i !ena 1 ras. "o.ooo.-cupec - ozd: - ! ........J %- : solidarnostma staiîovahja: 4 276 276 35.88o 2TAŽNA za SEBI? a ' skupaj 4 276 . 276 35.88o )DjEv.T:P0K0VIŠKA 7,9 in 11 '(mansarda) jbiîa 1 raa: 150.000.-cupec - ozd: solidarnostna stanovanja : 11 6 228 4 212 I 75 515 77.25o :taZna zasebna: 3 x u p a j : 11 6 228 4 212 1 .75 515 11.25o zap. > stav. skupna TERMIHSKI PLAN St. 0 B J B K T stan. površina m2 začetek dokončanje 1. Maistrova ul. 8 Cv gradnji) 17 96o maj 1985 april 1986 2. Maistrova ulica 6 z dvonariKn3kijn zakloniščem 23 1281 oktober 1985 oktober 1986 3. Nadzidava 0X3 7 lil 0 (aU-ohtt dvokapnica) K 276 \ marec 1936 november 1986 Ponoviska 7, 9 in 11 (inansardna Btanovenja in streha) 11. 515 sopt. 1986 julij 1987 5. Jevnlca 29 - Zadružni dom • 5 .. 266 sept. 1986 april 1937 G. Nadr.idava Tre na Stavbah l't in 15 (ntreha dvo);apnica) 241 marec 1937 oktober 1937 7. Maistrova ul. ozna]:a i 19 938 Junij 1907 april 19C3 C. Maistrova ul. oznaka h 1? . 938 marec 1983 december IÇnO 9- Vače (ntanovanja v poslov.obj.) 3 ' lo8 ; naj 1S38 december 19C1". lo.Paraova ulica (stanovanj .-poulovn ) lo Gm oktober 1933 deccmb'.'r 19-0 11. Zasavska c. oznaka o 19 938 inareo 1989 februar 19^9 12.Grnact< h 22o ircroc 199o oktober 193-j IBJEJCT / KUPEC - OZD število VRSTA STAN07AMJ slrupna povrS. sten.a* vrednost tisoč din stano- r;r.rson 1-sob 1 1/2 sob 2-sob 3-sob. vanj St :aJ iit ra' 31 mJ| iit. M' IBJEKT; JEVHICA 29 JENA 1 m": 120.000.-CUPSC - OZD: t ŽG, ;(,T0 , TOZD ZA PROMET KMET. ZADRUGA LITIJA SOLIDARNOSTMA STANOVANJA r 2 1 2 1 32 1 38 1 1 62 62 1 ■ 72 134 62 7o 16.oSo 7.44o 3.4oo 3TAŽNA ZASESNA SKUPAJ • 5 1 32 1 38 2 124 1 72 265 31.92o )3jS'Cy.TRG NA STAVBAH 14 'in 15 JENA 1 m*: 16o.ooo .-CUPEC - OZD: - SOLIDARNOSTNA STANOVANJA: 4 1 52 2 124 , 1 65 241 38.56o 3TAŽKA ZASEBNA: SKUPAJ : 4 1 32 2 124 1 bb --iL^mm J8.5I56 1 JBJEKT: MAISTROVA i !ENA 1 m*i 24o.ooo,-PREDILNICA LIT CUPEC - OZD: TOZD USNJARNA 5 ? 3 132 1 ? 48 9* 1 55 235 96 56.4oo "*3 o'io LESNA INDUSTRIJA OSiJ. ČOLA LITIJA GOSTINSKO PODJST. ŽG ŽTO LJUBLJANA SOLIDARNOSTNA STANOVANJAi 3 1 1 1 1 44 2 ¿1 96 IC,? 1 1 1 1 55 55 55 55 151 55' 55 55 235 36.24o 13.2oo 13.2oo 13.2oo 55 6'io 3TAŽNA ZASEBNA-. i, 1 5^ 5q 13 2oo SKUPAJ • 19 4 _9___ .Jl. 33o __a3S____ 23s.i2n J3JEKT: MAISTROVA h JENA 1 raf: 27o.ooo.- . CUPEC - OZD: PREDILNICA LIT. 4' 2 88 2 96 184 49.680 TOZD USNJARNA LESNA INDUSTR. ŽG, ŽTO LJUBLJ. SOLIDARNOSTNA STANOVANJA: 2 3 1 8 2 83 2 3 1 1 95 144 48 43 ?7=> 96 144 48. 97=; 25.92o 33.880 12.95o 7'1 3TAŽITA ZASE3NA: 1 1 5^ «5«S 14.RV. SKUPAJ : ____ 4 176 _9 432 | 6 33o 938 253.260 JBJEKT: VACE JENA T m*: 27o.ooo.-CUPEC - OZD: i SOLIDARNOSTNA STANOVANJA: 3 3 I08 I08 29.16o 3TAŽNA ZASEBNA1 SKUPAJ ' 3 • j 3 I08 I08 yy.ibo ■■•■■■III. . IMMMl )BJEKT: PARMOVA ULICA JENA 1 ra*: 34o.ooo.-CUPEC - OZD PREDILNICA LITI A 6 6 36o * 36o 122.4oo SOLIDARNOSTNA STANOVANJA: 4 4 24o 3TAŽHA ZASEBNA: SKUPAJ : lo • lo 000 000 -J3 IBJSICT / KUPEC - OZD .število VRSTA STANOVANJ skupna vrednost " stano- GP.rson 1-sob 1 1/2 sob 2-sob 3-sob. povrS. tiso8 vali j p-fc n 2 "t.. 13 št m 2 m" fit. m stan.a* din JEJEKT. 0B ZASAVSKI CESTI i i 1 1 JENA 1 m2 i 37o'.ooo .- , j .J j :UPSC - OZD- PREDILNICA LIT . 7- 2 j 88 3 L44 | 2 llo 342 126.54o ------ TTOD USNJARKA'" ŽG ŽTO LJUBLJ. OSN. ŠOLA :liti lesna; iiidustri solidarnostna stanovanja: 2 2 , JA 1 J k 2' 4; 1 1 i 44! 44 2 1; 1 2 yb 43 48 96 j 1 i 1 1 55 55 55 96 lo3 55 92 195 J5.52o 33.iao 2o.35o 34.o4o 72.15o 3TAŽMA ZASEBNA-. T * i • ! 1 55 55 . 2o.35o S K U ? A J • 19 4 '! 176 91 432 • 6 33o 933 347.o5o 3BJ3KT: GRMAČE ! i JSHAt L ni* i 34o.ooo.- 2 CUPEC - OZD; KMETIJSKA ZADRUGA ' 2 llo llo 37.4oo SOLIDARNOSTNA STANOVANJA: 2. 2 llo ; llo 37.4oo 3TAŽNA ZASEBNA: l K U P A :J : 4 4 llo 22o 74.8oo Iz pregleda je razvidno katere objekte bomo v tem srednjeročnem obdobju zgradili in kupci stanovanj v teh objektih ter programirana končna cena stanovanj po kupcih. 2.1.5. PLAN CENE ZA m2 STANOVANJSKE POVRŠINE Cena 1. nj2 stanovanjske površine je v zadnjih treh letih srednjeročnega obdobja 1981 —1985 rastla.......%. Konec leta 1985 je znašala 10Q.000,00 dim Cena je odvisna od vrste različnih pogojev in je zato izrecno občutljiva na spremembe pri gradnji Stanovanjskega objekta v čjasu pred pričetkom gradnje in v času gradnje i(nova kotlovnica, novo zaklonišče, toplotna zaščita, obseg zunanje ureditve, višina prispevkov za priključke na komunalne vode in naprave, nosilnost tal — temeljenje, vključevanje v ceno tudi gradnjo spremljajočih objektov itd). Zagotavljanje in urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov ki so širšega pomena na področju cen, je;določenaz družbenim dogovorom ooblikovanjn cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. Zato bomo; v tem obdobju cene oblikovali v skladu s tem družbenim dogovorom in zakonom o cenah. Stanovanjska skupnost bo skrbela za čimboljše planiranje cen in spremljala gibanja cen v stanovanjski gradnji. Metodologijo za oblikovanje cen bomo uporabljali tudi v tem srednjeročnem obdobju s tem, da jo bomo našim prilikam dopolnjevali. Stanovanjska skupnost bo skrbela, da bodo za gradnjo objektov pridobljeni čimbolj racionalni projekti (ponovitve gradnje, ki so ugotovljene kot uspešne, ustrezna toplotna zaščita). 2.1.6. PLAN IZGRADNJE POSLOVNIH PROSTOROV Z višino najemnine zagotavljamo obračun amortizacije po predpisanih stopnjah in del razširjene reprodukcije. Planiramo, da bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 iz najemnine obračunana amortizacija in razširjena reprodukcija v višini 41,000.000.— din. Planiramo, da bomo zgradili oz. preuredili cca ¡160 m4 poslovnih površin in jih oddali v najem zasebnikom za opravljanje obrtne dejavnosti — deficitarne storitvene dejavnosti. Cjradnjo; poslovnih prostorov bomo praviloma zagotavljali skupaj z dradnjo stanovanjskih objektov ali preuredili — adaptirali starejša prostore. 2.1.7. PROSTORSKE REŠITVE, PRIDOBIVANJE IN OPREMLJANJE ZEMLJIŠČ V sodelovanju s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija in pristojnimi upravnimi organi uprave Skupščine občine Litija bo potrebno pravočasno zagotoviti komunalno opremljena, zemljišča za izgradnjo planiranega števila družbenih stanovanj. Stanovanjska skupnost je že v začetku leta predlagala pristojnemu upravnemu organu uprave Skupščine občine Litija pridobitev potrebnih zemljišč za gradnjo objektov Maistrova ulica z oznako i in h po zazidalnern načrtu in objektov ob Zasavski cesti z oznako 1, m, n, o in p po zazidalnem načrtu (cca 7000 m2). Postopki za pridobitev teh zemljišč so, predlagani na podlagi sprejete urbanistične dokumentacije inso v teku. Za nadaljno usmerjeno individualno gradnjo v Litiji bo potrebno pridobiti oca 16000 m2 zerrjljišč na Graški dobravi po sprejetem zazidalnem načrtu-Praprošče.j Družbeno usmerjena blokovna stanovanjska gradnja bo v objektih srednje zazi^ave K P 4 M brez dvigal, individualna gradnja pa bo v objektih nizkp zazida ve K P 1- Opremljanje sta vbnih zemljišč je odvisno od stopnje obstoječe komunalne Opremljenosti zetfiljišč, od česar so odvisna tudi vlaganja v opremljanje staVbnih zemljišč. Stavbna zemljišča ob Maistrovi ulici so skoraj v celoti komunalno urejena, zgraditi bo potrebno cestno povezavo Maistrova ulica jr- Grbinska cesta in priključke na komunalne vode ter kotlovnico na trda goriva. Stavbna zemljišča ob Zasavski cesti so delno komujialno urejena, zgraditi bo potrebno novo kanalizacijo, dostopno cesto, kotlovnico na trda goriva, transformatorsko postajo in drugo. Stavbna zemljišča za individualno gradnjo na Graški Dobravi so komunalno urejena. Po zazidalnem načrtu za Praprešče je: — ob meji s kmetijskimi zemljišči na manj pomembnih gozdnih površinah zagotovljenih 14 lokacij za individualno stanovanjsko gradnjo in 22 lokacij za individualno vrstno stanovanjsko gradnjo | — severovzhodno od naselja Praprešč pa je na manj pomembnih gozdnih površinah zagotovljenih 12 lokacij za individualno stanovanjsko gradnjo in 12 lokacij za individualno vrstno stanovanjsko gradnjo — na platoju zahodno od Praprešč je 6 lokacij za gradnjo individualnih stanovanjskih'hiš z obrtno dejavnostjo. K6munalna oprema teh zemljišč bo zelo zahtevna (izvedbeno in finančno). Ostala individualna gradnja bo izvajana po sprejeti urbanistični dokumentaciji po središčih krajevnih skupnosti (na primer Kresnice, J Vače, Sava, Šmartno, Gabrovka, Dole, Kostrevnica itd). Ta ze-l mljišča so v glavnem delno komunalno urejena (dostop, elektrika, voda). '2.1.8. PLAN SREDSTEV ZA FINANCIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE i Za financiranje izgradnje 138 družbenih stanovanj bo potrebnih cca J,630.000.000.— din, za financiranje oziroma kreditiranje 250 stanovanj v individualni gradnji pa cca 1,300.000.000.— din za odplačilo anuitet za najeta posojila za gradnjo stanovanj pa cca 477.000.000.— din. Stanovanjska gradnja bo v obdobju 1986—1990 financirana iz virov sredstev za stanovanjsko gradnjo sprejetih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. Pomemben delež pri financiranju stanovanjske gradnje bodo predstavljala sredstva lastne udeležbe pri pridobitvi družbeno najemnega stanovanja in lastna sredstva ter lastno delo pri gradnji individualne stanovanjske hiše. Ob sredstvih za investicije OZD in DS ne planirajo sredstva za gradnjo stanovanj. Kot dotacija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev bo iz sredstev, ki bodo združena pri SP1Z SR Slovenije za stanovanjsko gradnjo namenjenih cca 70.000.000.— din. Sredstva anuitet kreditov odpravljenih stanovanjskih skladov in druga namenska sredstva bodo namenjena za stanovanjsko gradnjo. Sredstva soinvestitorjev stanovanjske gradnje bodo združena v obsegu, ki bo odvisen od gradnje stanovanj. Dinamika združevanja sredstev soinvestitorjev pa bo naslednja: — 30% od programirane končne cene v 30 dneh od začetka gradnje, — 30% od^rjrogramirane končne cene v 90 dneh od pričetka gradnje, — 30% od programirane končne cene v 150 dneh od pričetka \ gradnje, — 10% od programirane končne cene v 210 dneh od pričetka gradnje, — razlika do potrjene končne cene pred predajo stanovanja soinvestitorju. V primeru, da kateri od soinvestitorjev ne bo uspel zagotoviti določeno dinamiko sredstev, bo stanovanjska skupnost skušala pridobiti pri poslovnih bankah posojila. Stroški posojila (obresti itd) bodo bremenili soinvestitorja. 2.1.9. PLAN PRENOVE DRUŽBENIH STANOVANJ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija bo v obdobju 1986—1990 izvajala zlasti dela na dodatnih toplotnih zaščitah fasad na stanovanjskih objektih, kateri bodo ogrevani na kurilno olje (stanovanjska soseska Rozmanov trg v Litiji). Za ta namen bodo porabljena sredstva amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini cca 150,000.000.— din in združena sredstva OZD in DS iz čistega dohodka cca 200.000.000.— din. 2.2. GOSPODARJENJE S STANOVANJI IN STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTNINI Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini obsega: — vzdrževanje, prenovo in nadomestitov stanovanj tako, da se zagotovi nezmanjšana uporabna vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — odločanje o oblikovanju in uporabi sredstev stanarin in o drugih sredstvih za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. V vseh novonaseljenih stanovanjskih hišah družbene lastnine bomo ustanovili skupnosti stanovalcev in jim prenesli v gospodarjenje stanovanja oziroma stanovanjsko hišo s tem, da se bomo dogovorili, katera dela pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo bodo opravljali sami, katera dela pa bodo prenesli na usposobljeno OZD ali DS. 2.2.1. STANARINE Stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo in s tem omogočile materialno osnovo za ohranjevanje nezmanjšane realne vrednosti družbenega stanovanja bomo uveljavili do leta 1990. Pri oblikovanju stanarin bomo med drugim upoštevali cene stanovanjske gradnje, potrebe za enostavno reprodukcijo in to v skladu s sprejetimi normativi in standardi za vzdrževanje in upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Ob prehodu na stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo, bodo upoštevani naslednji pogoji in elementi: a) Stanarina mora zagotavljati: — amortizacijo stanovanja oz. stanovanjske hiše po predpisani stopnji (zvezni zakon), — sredstva za vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, — sredstva za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav, ki so potrebna za uporabo stanovanj in stanovanjskih hiš. — sredstva za funkcionalne stroške stanovanj in stanovanjskih hiš, — sredstva za nakup in vzdrževanje ustrezne opreme. b) Določanje in evidentiranje stanarin bo usklajeno z enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Ur. 1..SRS, št. 25/81). c) Osnova za določanje stanarine bo nabavna vrednost oziroma revalorizirana vrednost stanovanja, ki jo bomo ugotavljali vsako leto z revalorizacijo stanovanjskega sklada! d) Stanarino bomo ponovno določili ob vsaki spremembi vrednosti stanovanja e) Letna stanarina znaša poprečno najmanj 3,5% od revaloziri-rane vrednosti stanovanjskega sklada 0 Prehod na stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo bo dosežen do31. 12. 1990 s poprečnim dvigom stanarine za 90% letno in bo za vsako leto določena posebej, ko bo znana stopnja inflacije oz. odstotek letnega povišanja cen stanovanjske gradnje v občini Litija, g) Stanarino bomo poviševali praviloma vsako leto s 1. januarjem. Etažni lastniki bodo sodelovali pri pokrivanju sorazmernega dela ; troškov gospodarjenja in skupnih funkcionalnih stroškov v okviru stanovanjske hiše. Obseg sredstev za pokrivanje teh namenov bo v vsaki stanovanjski hiši določen posebej za planiran program posegov in del. 2.2.2. NAJEMNINE Nadaljevali bomo z oblikovanjem takšnih najemnin, da bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov in omogočile tudi del razširjene reprodukcije. Do leta 1990 bomo zagotovili tudi razširjeno reprodukcijo sklada poslovnih prostorov kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin tako, da bo dosežena poprečna stopnja najemnine v višini 5% od revalorizirane vrednosti sklada poslovnih prostorov (tudi garaže). 2.2.3. PLAN VZDRŽEVANJA STANOVANJSKIH HIŠ DRUŽBENE LASTNINE 'Da bo čimbolj zagotovljena nezmanjšana uporabna vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini bodo izvedena naslednja dela: a) Vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev del ali gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. Prav tako spadajo v to grupo tudi večji skupni programi. Ta dela bodo financirana s sredstvi stanarine, ki jih skupnosti stanovalcev vzajemno združujejo v stanovanjski skupnosti (hiše, katere niso starejše od 30 let) in z delom sredstev, ki jih bodo združile OZD in DS iz čistega dohodka za prenovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš. Program teh del sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. Predvidevamo, da boža ta dela zagotovljenih cca 180.000.000.— din. b) Vzdrževalna dela stanovanjske hiše Ta dela se v glavnem nanašajo na zamenjave dotrajenih elementov, instalacij in opreme skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi in standardi. Programi del se bodo določali za vsako leto posebej in sprejemali na zboru stanovalcev. Višina sredstev, ki bo za ta dela namenjena iz stanarine je odvisna od skupine oz. kategorije v katero so stanovanja razvrščena glede na starost. Pri tako določenih skupinah stanovanj bi se za te namene porabljena stanarina gibala od 20% do 60% stanarine. V primerih, ko tako določena sredstva ne bi zadoščala za izvajanje potrebnih vzdrževalnih del, bodo lahko skupnosti stanovalcev najemale posojila iz neporabljenih sredstev drugih skupnosti stanovalcev. Tak način financiranja vzdrževalnih del bo potekal v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, kjer bo sprejet obseg sredstev za te namene in način njihove porabe. 2.2.4. UPRAVLJANJE Pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami uresničujejo stanovalci svoje pravice in dolžnosti v skupnostih stanovalcev in stanovanjski skupnosti. u Vrsta in vsebina nalog, ki jih bodo opravljali organi upravljanja v stanovanjskih hišah, v samoupravni stanovanjski skupnosti, pri upravljanju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bodo usklajene z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Skupnosti stanovalcev bodo upravljale s sredstvi stanarin. V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu pa bodo skupnosti stanovalcev v stanovanjski skupnosti združevale sredstva amortizacije stanovanjskega sklada, del sredstev stanarine za večja vzcj rževal-na dela, del sredstev za upravljanje in del sredstev za pokrivanje funkcionalnih izdatkov. Pristojni skupni organi skupščine stanovanjske skupnosti pa o oblikovanju in porabi sredstev stanarin stalno seznanja skupnosti stanovalcev in zbor uporabnikov skupščine stanovanjske sk upnosti. Do konca leta 1985 bo ustanovljenih 80 skupnosti stanovalcev, do konca leta 1990 pa bo ustanovljenih še 7 skupnosti stanovalcev. Del stanarin predstavljajo sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav, ki se uporabljajo: — za stroške zborov stanovalcev in hišnih svetov ter za delovanje delegatskega sistema, — za opravljanje administrativnih, finančnih, strokovnih in tem podobnih del in opravil pri upravljanju s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Stroške upravljanja bomo pokrivali z delom stanarin in delom najemnin. 2.2.5. PLAN SREDSTEV S KATERIMI GOSPODARIJO SKUPNOSTI STANOVALCEV Stanovalci gospodarijo s sredstvi stanarin v skupnosti stanovalcev, ki vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše s katerimi gospodari pregled o sredstvih stanarine in prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše. Poraba amortizacije in vzajemno združevanje sredstev za večja vzdrževalna dela bo usklajena s programom vzdrževanja. Stanovalci bodo gospodarili s sredstvi stanarin tako, da bodo odločali o obsegu in porabi sredstev stanarin, kijih borno namenjali za: — vzdrževalna dela in za pokrivanje stroškov upraviJanja ter funkcionalnih stroškov v skupnosti stanovalcev, — porabo amortizacije in združenih sredstev za večja vzdrževalna dela v okviru stanovanjske skupnosti, kadar pa jih uporabljajo za svoja vzdrževalna dela pa tudi v skupnosti stanovalcev. 2.3. POGOJI IN MERILA ZA RAZREŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ Pri dodeljevanju družbenih stanovanj in tudi v drugih primerih razreševanja stanovanjskih vprašanj, bomo v srednjeročnem obdobju 1987—1990 dosledneje uveljavljali sprejete normative površin stanovanj glede na število družinskih članov. Sklladno s tem bomo uveljavili plačilo lastne udeležbe^n dodeljevanje maksimalne vsote možnih stanovanjskih kreditov. Lastna udeležba pri pridobitvi družbenega stanovanja bo najmanj taka, kakor jo določa samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litijai. Kriterije, po katerih se določi višina lastne udeležbe in način njenega plačila pa bodo samoupravne organizacije in skupnosti določile v svojih samoupravnih aktih, upoštevajoč pri tem svoje specifičnosti in elemente razvojne ter socialne politike. Prav tako bomo spodbujali namensko varčevanje in uveljavili, da maksimalna vsota kreditov pri nakupu in prenovi etažnega stanovanja ter gradnji in prenovi stanovanjske hiše, ne bo višja, doba vračanja pa ne daljša, kot je to sprejeto s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. V tem srednjeročnem obdobju bomo zgradili informacijski sistem, ki bo omogočal učinkovitejše reševanje vprašanj družinskih članov, ki so zaposleni v razločnih organizacijah in skupnostih. Posebej bomo te elemente upoštevali pri planiranju stanovanjske gradnje in iskanju možnosti zamenjave stanovanj. Skladno s tem bodo samoupravne organizacije in skupnosti v svoje samoupravne akte vgradile določila, s katerimi bodo pospeševale skupno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev — zakoncev, zaposlenih v različnih organizacijah in skupnostih. 2.4. VZAJEMNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Delavci OZD in DS bodo po načelu vzajemnosti v stanovanjski skupnosti zagotavljali reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev tis- tih OZD in DS, ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj čistega dohodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovali tudi sredstva za planiran obseg stanovanjske gradnje, določen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Vzajemnostno združena sredstva bodo namenjen? za: — gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebni - stanovanj in stanovanjskih hiš, — gradnjo stanovanj, namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj kmetov kooperantov in združenih kmetov. Vzajemnostno se bodo združevala sredstva v okviru OZD in delovnih skupnosti, v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in na ravni republike. S tem planom načrtujemo združevanje sredstev za vzajemn >st iz čistega dohodka OZD in DS v obsegu: — poprečna 0,2% na BOD za vzajemnost v okviru samoupr.ivne stanovanjske skupnosti, — 0,02% na BOD na ravni republike nepovratno za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih. > Pogoji pridobivanja kreditov in njihovega vračila, kakor tudi kriterijev, kdaj so OZD in DS oproščene združevanja sredstev, se konkretneje določa s posebnim pravilnikom in tudi z odgovarjajočimi plani stanovanjske skupnosti. Pri tem pa se upoštevajo osnovna določila, sprejeta v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. ' te 2.5. SOLIDARNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija bodo v obdobju 1986—1990 OZD, DS ter drugi zavezanci združevali nepovratno 1,262% na bruto osebne dohodke za namene solidarnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti in na ravni republike. V okviru samoupravne stanovanjske skupnosti se bodo v obdobju 1986—1990 zbirala sredstva v višini 1,1% BOD in bo skupaj zbranih din solidarnostnih sredstev. Za namene solidarnosti na ravni republike se bodo sredstva zbirala v višini % na BOD in sicer za: — sanacije, adaptacije oziroma dograditve zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov t motnjami v telesnem in duševnem razvoju 0,132% BOD — bivalne pogoje MDA 0,003% na BOD iz dohodka. Konkretneje bomo planirali oblikovanje in porabo sredstev v letnih planih. Način in kriteriji za oblikovanje in porabo teh sredstev bodo na osnovi opredeljenih izhodišč v samoupravnem sporazumu, o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, opredeljeni v posebnem pravilniku stanovanjske skupnosti. 2.6. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri uresničevanju plana stanovanjskega gospodarstva bomo upoštevali navodila, usmeritve in ukrepe, ki jih je sprejel Izvršni svet skupščine SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Skladno s tem bomo iz sredstev stanarin namenili za nakup in vzdrževanje požarne opreme, opreme za prvo pomoč in druge opreme za reševanje ter za kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito dim 2.7. PLAN PRIHODKOV IN ODHODKOV DELOVNE SKUPNOSTI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LITIJA Obseg del delavcev delovne skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti je odvisen od vrste in obsega aktivnosti, kijih bodo izvajali v obdobju 1986—1990. V tem obdobju načrtujemo v delovni skupnosti naslednje število zaposlenih: luto 1906 1907 1900 1909 199o >»trv.!..iponl očju občine Litija v leta 198» 3. Poročilo o izvajanju dejavnosti steVftcvanja to varstva cest na območju občine Lilija za prvo policije I9M 4. Samoupravni spornzant o temetjik plana Saaioopravae skupnosti za ceste tn območje »Mtat Lilija za 1986—1990 5. Razno Vse predsednike detavskin svetov ta svetov skupnosti ter vodje konferenc delegacij prosta«, da zagotovijo udeležbo delegatov na seji skapietae. Delegati morajo s seboj prinesti podpisana pooMasfito to zahtevek za povrnitev potnik stroškov. I lah)a« .Me, l.r. aUaafl - - * »— - oi|n. gvn§ mg* ZAPISNIK 3. redne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija, kije bila 24.12.1984 ob 14.15 uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija. s PRISOTNI: Zbor uporab 1 M$1 obrat Litija Habjan J9lže-^OZD ©ozdni 2. Mali rfanjcš ^Bttoilfpa' Li#»;\ V. ' - 3. Zavrl Anton — TOZD Usnjarna Šmartno 4. Miklič Stane —.kmetijska zadruga Gabrovka — Dole 5. Mali Marija — TOZD Pletilja Litija 6. Zaman Vesna — Vzgojno varstvena organizacija Litija 7. Žlogar -Srečo KovinaŠmartno s*'*'* 8. Koritnik Lojzka — OŠ^Franc Rozman — Stane Šmartno 9. Erjavec Ljuba — VIII.'/konferenca delegacij , %. 10. Simonič Dragica — III. konferenca delegacij 11. Prosen Jože — KS Ribče ' Ribič Vlado — KS Polšrgk Jakopič Tone — KS Kresnice Rokavec Slavko — KS Jevnica Rappl Jože — KS Gabrovka Možina Franc rr KS Jablaniška dolina Hostnj,k Janez — 1£S Šmartno Vftačnik Mirko — KŠ Dole pri Litiji Hostnik Marko — KS Vintarjevec Sonc Marjan — KS Litija levi breg 12 13 14 15 16 17. 18 19 20. 21. Končina Zvone — KS Velika Štanga 22. Magdič Janez — KS Vače Zbor izvajalcev: 1. Peričič Mladen 2. Anderluh Milica 3. Povše Franc 4. Čolič Mijajlo 5. Kaluža Boris 6. Gorše Alojz Ostali prisotni: 1. Pintar Branko 2. Mali Marjan 3. Omahen Marta Sejo je vodil predsednik skupščine tov. Habjan Jože, ki je predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev zapisnikarja, overiteljev zapisnika in verifikacijske komisije, <* b) Pregled in potrditev zapisnika 2. redne seje skupščine c) Poročila verifikacijske komisije 2. Poročilo cestnega podjetja Ljubljana o vzdrževanju in varstvu cest na območju občine Litija za čas od 1. 1. do 30. 9. 1984 3. Predlog plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za leto 1984 in način zagotavljanja finančnih sredstev za vzdrževanje novokategoriziranih cest na območju občine Litija 4. Začasni plan Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za leto 1985 5. Analiza izvajanja plana cestnega gospodarstva v občini Litija za obdobje 1981—1984 z oceno za leto 1985 6. Smernice za pripravo plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 7. Razno Predlagani dnevni red so prisotni soglasno sprejeli. Točka 1) a) Za zapisnikarja je bila imenovana tov. Omahen Marta. - , Za overitelja zapisnika sta bila imenovana: — iz zbora uporabnikov tov. Mali Franc — iz zbora izvajalcevtov 4 Peričič Miaden «*,.* V verifikacijsko,komisijo so bili imenovani: — tov. Žlogar Srečo — predsednik ..... • • — tov. Rappl Jože — član — tov. Erjavec Ljuba član . ... b) Z zapisnikom insklepi & redrte seje skupščine je prisotne seznanil tov. Mali Marjan. nm ■ «51 i *■ t ..t *>, Prisotni so nato sprejeli r SKLEP: »2 • t . i Zapisnik 2. redne seje skupščine z dne 25. 6. 1984 se potrdi. * i,?, - c) Predsednik verifikacijske komisije tov."Žlogar Srečo je podal poročilo p prisotnosti na seji: — od 43 delegatov zbora uporabnikov je prisotnih 22 delegatov, — od 7 delegatov zbora izvajalcev je"'pri$otnih 6" delegatov. Verifikacijska komisija je ugotovila, da sta oba zbora skupščine skupnosti za ceste na območju občine Litija sklepčna in lahko veljavno sklepata. Točka 2) Poročilo Cestnega podjetja Ljubljana o vzdrževanju in varstvu cest na območju občine Litija za čas Od 1.1. do 30.9.1984 so delegati' prejeli z gradivom. Ponovno so bili seznanjeni, da Cestno podjetje Ljubljana vzdržuje le 127 km lokalnih cest in ne 174 km, ter da Cestno podjetje Ljubljana ne more kreditirati del v višini 4.155.012,00 din. Razprave o poročilu ni bilo. Tov. Mali je ob tem še poudaril, da občani slabše stanje cest pripisujejo nastajanju novih SIS in Cestnemu podjetju, kar pa ne drži, saj je za slabše stanje cest kriva slaba finančna situacija. Delegati so sprejeli SKLEP: 1. Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija sprejme Poročilo Cestnega podjetja Ljubljana o vzdrževanju in varstvu cest na območju občine Litija za čas od 1.1. do 30. 9.1984 in zaključke razen točke 2. 2. Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste na območju občine Litija ugotavlja, da Cestno Podjetje Ljubljana vzdržuje na področju-občine Litija samo 127 km lokalnih cest in ne 174 kot je navedeno v poročilu in da Cestno podjetje Ljubljana ne more kreditirati del v višini 4.155.012,00 din. Glede na te ugotovitve je potrebno uskladiti višino povračil za vzdrževanje in varstvo cest v letu 1984. Točka 3) Tov. Mali je prisotne seznanil, da je dotok sredstev do planirane višine vprašljiv. S Cestnim podjetjem Ljubljana se podpiše sporazum o povračilu za vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest le do višine 34.611.000,00 din za leto 1984. Tov. Peričič je prisotne seznanil z. dejanskim dotokom sredstev in porabo, kije višja od dotoka. Cestno podjetje ne ustvarja akumulacije, zato bodo skušali iz drugega TOZD začasno pridobiti manjkajoča sredstva. Delegati so po razpravi sprejeli SKLEP: 1. Skupščina sprejme predlog plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za leto 1984. 2. Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija ugotavlja, da bi morali v letu 1984 za normalno vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest zagotoviti 57.090.591,00 din. Finančne možnosti skupnosti pa so le 35.111.266,00 din, kar je za 21.979.325,00 din manj. To je tudi eden glavnih vzrokov za slabo vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest. 3. Glede na to, da bo Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija razpolagala s 35.111.266,00 din se program vzdrževanja cest skrči na minimum in Sicer na vrednost 219.651,00 din na km regionalne ceste in 80.360,00 din na km lokalne ceste, medtem ko planirani zneski za amortizacijo ZS, upravljanje cest, nivojska križanja z železnico in obnova vertikalne signalizacije ostanejo nespremenjeni. Poleg tega se upošteva, da Cestno podjetje Ljubljana vzdržuje 127,770 km lokalnih cest tako, da skupna povračila v letu 1984 znašajo 31.000.098,00 din. 4. Preostala sredstva v višini 4.111.168,00 din bo Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija namenila za uvedbo zimske službe na novokategoriziranih cestah, večje ureditve na posameznih odsekih novokategoriziranih cest, elementar in soflnanc: ranje delovne skupnosti skupne strokovne službe cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija. 5. Za porabo preostalih sredstev bo Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija sklenila posebno pogodbo s Cestnim podjetjem Ljubljana TOZD Vzdrževanje. Točka 4) Tov. Habjan je prisotne seznanil, daje Samoupravna skupnost za ceste za območje Litija v času, ko je bilo gradivo že posredovano delegatom, prejela gradivo za skupščino Skupnosti za ceste Slovenije; v katerem so za občino Litija navedeni drugačni zneski kot so v predlogu začasnega plana za leto 1985. Tov. Rokavec je bil mnenja, da bi moral delegat, ki se bo udeležil skupščine Skupnosti za ceste Slovenije zahtevati, da se tečajne razlike krijejo iz sredstev za investicije in ne iz sredstev za regionalne in lokalne ceste. Ni sprejemljivo, da se pogovarjamo o novogradnjah cest, ko so regionalne in lokalne ceste v zelo slabem stanju oz. že propadajo. Vzdrževati bi morali tisto kar že imamo in šele nato graditi nove ceste. Tov. Rakovecje bil mnenja, daje potrebno ugotoviti kdo je odgovoren za tako slabo stanje cest. Tov. Peričič pa je dodal, da naj bi delegat na skupščini Skupnosti za ceste Slovenije zahteval točen podatek za sredstva za popravilo poškodovanih cestišč, ki odpade oz. pripada občini Litija. Dejal je, da Cestno podjetje Ljubljana odgovarja za varnost prometa, zaradi premajhnih finančnih sredstev pa na varnost prometa ne more vplivati. Drugi delegat Cestnega podjetja Ljubljana pa je še dodal, da bi morali najti rešitev, da bi bila sredstva zagotovljena v tistih mesecih ko se ceste lahko vzdržujejo, ker je bilo v letošnjem letu veliko težav zaradi nerednega dotoka sredstev. Tov. Habjan je na koncu predlagal, da začasnega plana za leto 1985 ne bi spreminjali, dotok sredstev pa je potrebno normalizirati, da v letu 1985 ne bi prišlo do enakih težav kot v letu 1984. Delegati skupščine so nato sprejeli SKLEP: 1. Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija sprejme začasni finančni načrt Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za leto 1985. 2. Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija pooblašča Odbor za finance, da v skladu s sprejetimi usmeritvami v Skupnosti za ceste Slovenije začasno rešuje financiranje vzdrževanja in varstva cest v L tromesečju leta 1985. Točka 5) Pri obravnavi analize izvajanja plana cestnega gospodarstva v občini Litija za obdobje 1981 —1984 z oceno za leto 1985 je bil delegat KS Jablaniška dolina mnenja, da v točki 2. — realizacija planiranih zalog — ni pravilno zapisano glede ureditve ceste od Pleskovca do Zg. Jablanice. Ugotovljeno je bilo, daje iz analize jasno kaj je bilo na tej cesti že storjeno in kaj je še potrebno urediti. Druge razprave o analizi ni bilo, delegati so sprejeli SKLEP: Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija sprejme osnutek Analize izvajanja plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1981—1984 z oceno za leto 1985 in jo posreduje v javno razpravo do 31. 1. 1985. Točka 6) Tov. Habjan je pojasnil, da smernice za pripravo plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 še niso plan, ki bi zavezoval, da se naloge, ki so navedene tudi realizirajo. Smernice so le evidentiranje nalog, ki naj bi jih realizirali, če bi bila za to zagotovljena sredstva. Prioritetna navedenih nalog bo izdelana ko bodo znana finančna sredstva. Tov. Pintar je dejal, da smernice kažejo na velike potrebe po modernizaciji cest. Prioriteto naj bi imele ceste, ki našo občino povezujejo z drugimi občinami, nato pa ceste kjer se odvija avtobusni promet. Glede ceste uo Ribčje bil mnenja, daje potrebno urediti kritična mesta, če za celotno cesto ni dovolj denarja. Dejal je, da bo ožino MoJe potrebno urediti že v letu 1985. Delegati so sprejeli SKLEP: Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija sprejme osnutek Smernic za pripravo plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 in jih posreduje v javno razpravo do 31. 1. 1985. Točka 7) Tov. Zavrl je predlagal, da bi si cesto od Šmartna proti Gabrovki ogledali strokovnjaki in ugotovili, če so ovinki v Brezniku napačno speljani, ker večkrat pride do prometnih nesreč — pred kratkim je bila tudi smrtna žrtev. Tov. Vrtačnik pa je dejal, da ga moti, da se dogovori ne upoštevajo. S Cestnim podjetjem Ljubljana seje KS Dole dogovarjala o ureditvi ceste do Čepelj. Cestno podjetje Ljubljana naj bi krajevni skupnosti za ureditev te ceste nakazalo 100.000,00 din. Do realizacije ni prišlo, sedaj pa ta znesek predstavlja le polovično vrednost del. Druge razprave ni bilo. Seja je bila zaključena ob 16. uri. Zapisnikar: Marta Omahen Overitelja zapisnika: Mali Franc Peričič Mladen Predsednik skupščine: Habjan Jože dipl. gozd. ing. Na podlagi 39. člena Samoupravnega sporazuma o vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest po načelih svobodne menjave dela za obdobje od leta 1984 do 1985 skleneta 1. OBČINSKA SKUPNOST ZA CESTE LITIJA, ki jo zastopa predsednik skupščine skupnosti Jože HABJAN, dipl. gozd. ing. 2. ZCP CESTNO PODJETJE LJUBLJANA, TOZD VZDRŽEVANJE LJUBLJANA, Ljubljana, Stolpniška 10, ki jo zastopa direktor TOZD Ludvik VVILLENPART SAMOUPRAVNI SPORAZUM o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest na območju Občinske skupnosti za ceste Litija v letu 1985 Sredstva amortizacije v letu 1985 obračunana na podlagi Zakona o amortizaciji ter izvršenega ovrednotenja cest znašajo za 79,925 km regionalnih cest 62,812.472,00 din ter za 174,770 km lokalnih cest 61,388.341,00 din, skupaj 124.072.642,00 din. III. DOLŽNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCA 1. Izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest 7. člen Izvajalec bo izvajal dejavnost vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest po standardih in normativih za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest, ki jih je sprejela skupščina Skupnosti za ceste Slovenije, dne 31. 5. 1983. Dejavnost bo izvajal na 79,925 km regionalnih cest in 174,770 km lokalnih cest. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženca tega sporazuma ugotavljata, da ZCP Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Vzdrževanje Ljubljana po določilu 57. člena in 2. odstavka 133. člena Zakona o cestah upravlja in vzdržuje regionalne ceste na območju Občinske skupnosti za ceste Litija kot svoja osnovna sredstva. Udeleženca tudi ugotavljata, da je Občinska skupnost za ceste Litija v skladu s 144. členom Zakona o cestah prenesla ZCP Cestnemu podjetju Ljubljana, TOZD Vzdrževanje Ljubljana-v upravljanje in vzdrževanje kot osnovna sredstva vse lokalne ceste na območju Občinske skupnosti za ceste Litija. Seznam vseh regionalnih in lokalnih cest je razviden iz priloge I. tega sporazuma. 2. člen Udeleženca tega sporazuma ugotavljata, da se je ZCP Cestno podjetje organiziralo v skladu z zakonom o cestah in družbenim dogovorom. TOZD Vzdrževanje Ljubljana zato izpolnjuje potrebne pogoje za uspešno in učinkovito upravljanje in vzdrževanje ter varstvo regionalnih in lokalnih cest na območju Občinskeskupnosti za ceste Litija in je tako sposobna prevzeti vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz tega sporazuma. II. PREDMET SPORAZUMA Predmet sporazuma je določitev dolžnosti in pravic izvajalca na področju vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest ter dolžnosti in pravic skupnosti v zvezi z zagotovitvijo povračil izvajalcu za opravljeno dejavnost vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest. Prav tako se s tem sporazumom ugotavlja višina amortizacije cest, ki je predmet tega sporazuma. 4. člen Dolžnosti in pravice izvajalca iz dejavnosti po 3. členu tega sporazuma obsegajo izvajanje s tem sporazumom dogovorjenega obsega dejavnosti vzdrževanja in obsega storitev s področja vzdrževanja cest ter obsega opravil s področja varstva in upravljanja cest na območju Občinske skupnosti za ceste Litija. 5. člen Dolžnosti in pravice skupnosti iž dejavnosti po 3. členu tega sporazuma obsegajo nadzor nad skladnostjo izvajanja nalog izvajalca po tem sporazumu s standardi in dogovorjenimi normativi ter zagotovitev povračil plačevanja za izvedene naloge izvajalca po 4. členu tega sporazuma. 8. člen Dejavnost vzdrževanja cest po 7. členu tega sporazuma obsega osem skupin opravil, vsako opravilo pa obsega še vrsto nalog. Skupine opravil z razčlenitvijo nalog po prejšnjem odstavku tega člena so: 1.0 redno letno vzdrževanje 1.1 redni, občasni in izredni pregledi cest in objektov na cestah 1.2 krpanje in gramozenje gramoznih vozišč in popravilo posameznih izrazitih nevarnosti čiščenje vseh naprav za odvajanje vode ter odvajanje vode s cestišča in drugih delov cestnega telesa čiščenje blata, nesnage, zruškov z vozišča (enako s hodnikov na objektih, ležišč, površin objektov) čiščenje in popravilo poškodovanih bankin ter višinsko prilagajanje vozišču košnja trav po bankinah vzdrževanje cestno-mejnih in obmejnih oznak odstranjevanje oziroma čiščenje zrušenega materiala v usekih vzdrževanje, čiščenje in manjša popravila opornih in podpornih zidov obsekovanje rastlinja zaradi preglednosti in svetlostnega profila ceste manjša popravila poškodovanih nožic nasipov peskanje razmehčanega asfaltnega vozišča čiščenje travnatih pobočij in brežin cestnega telesa odstranjevanje vejevja, drevja in drugih nanosov ter ledu ob kozah lesenih mostov in ledobranih čiščenje in košnja trave s cestnega sveta obrezovanje in nega živih mej, drevja in lepotičnega grmovja; 1.3 zamenjava posameznih obrabljenih mostnic in drugih vrst uničenega vozišča na objektih manjša popravila in vzdrževanje dilatacij na objektih manjša popravila kot npr.: zategovanje vijakov na mostovih ih propustih, fugiranje stikov, krpanje manjših zruškov na zidovih in podobno. 2.0 krpanje udarnih jam in poškodb na moderniziranih voziščih (asfalt, beton, kocke) ter popravilo posameznih izrazitih nevarnosti in kolesnic zapolnjevanje reg in stikov ter večjih razpok na betonskem vozišču; t 3.0 zimska služba 3.1 redni, občasni in izredni pregledi cest in objektov priprava cest in preventivni ukrepi za zimsko dobo zbiranje poročil o stanju in prevoznosti cest ter poročanje posamezni ukrepi pri omejitvah in preusmeritvah prometa zaradi zime in zimskih akcij odstranjevanje zimske opreme in materiala po končani zimi; 3.2 odstranjevanje snega z vozišča in objektov in posipanje poledice na vozišču po planu zimske službe odstranjevanje snega in posip poledice na odstavnih pasovih, izo-gibališčih jo počivališčih, kjer je to predvideno po planu zimske službe. 4.0 vzdrževanje signalizacije in opreme čiščenje in naravnavanje prometnih znakov in opreme zamenjava posameznih prometnih znakov in opreme obnavljanje obeležb .na, vozišču in objektih., 5.0 vzdrževanje predorov in galerij vzdrževanje in zagotavljanje razsvetljave, vzdrževanje signalnih in varnostnih naprav ter odbojnih in svetlobnih teles v predorih in galerijah . Čiščenje blata, nesnage invegetacije v predorih in na portalih vzdrževanje in čiščenje odvodnjavanja v predorih. 6.0 pleskanje kovinskih ograj 6.1 pleskanje ograj: a) varnostnih ograj b) mostnih ograj c) ostalih železnih ograj naravnavanje in pleskanje manjših zarjavelih delov kovinskih ograj. 7.0 biološka zavarovanja 8.0 razna druga dela in opravila 9. člen Povračilo za dejavnost po 8. členu tega sporazuma znaša v letu 1985 din 55,650.646,00. Osnove za določitev zneska povračila iz prejšnjega odstavka tega člena so: — normativi in standardi za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest — sprejeti na skupščine Območne skupnosti za ceste Litija, in določeni v skladu s skupnimi normativi in standardi, ki jih je sprejela skupščina Skupnosti za ceste Slovenije, dne 31. 5. 1983 — sklep o določitvi kriterijev in meril za cene storitev za vzdrževanje cest — sprejet na skupščini Skupnosti za ceste Slovenije 31. 5. 1983 — seznam cest z ovrednotenjem skupin opravil in posameznih nalog vzdrževanja cest, pri čemer vrednotenje upošteva finančne možnosti (seznam se nahaja v prilogi tega sporazuma in je njegov sestavni del) — predračun stroškov električne energije in drugih storitev dejavnosti vzdrževanja cest po 8. členu tega sporazuma, ki niso izkazani v normativih — amortizacija — vzdrževanje delovnih sredstev, ki se uporabljajo izključno v zimski službi ter sredstev radio zvez. 10. člen Razlika med dejansko porabljenimi sredstvi za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest in sredstvi določenimi v 9. členu SaS o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest na območju Občinske skupnosti za ceste Litija v letu 1984, v višini 663.998,00 din se bo krila iz sredstev za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest za leto 1985, določenim v 9. členu tega sporazuma. 2. Izvajanje storitev s področja vzdrževanja cest 11. člen — popravilo poškodovanih vozišč — nivojska križanja cest z železnico — obnova vertikalne signalizacije — popravilo mostov — obnova obrabljenih in dotrajanih vozišč in izboljšava oziroma obnova posameznih elementov ceste — ojačitev vozišča zaradi povečane prometne obremenitve — zamenjava makadamskega vozišča s sodobnim voziščem — korektura krivin — popravilo nepredvidenih poškodb — odprava poškodb in odstranjevanje ovir zaradi elementarnih dogodkov — obnova podpornih zidov — druge storitve po 84. členu zakona o cestah in niso navedene v 8. členu tega sporazuma. 12. člen Storitve na posameznih cestah v okviru del, navedenih v predhodnem členu tega sporazuma (razen storitev iz 9. in 10. alineje) so navedene v planu vzd.ževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj regionalnih in lokalnih cest v letu 1985 se bodo izvajale v koklikor bodo zagotovljena finančnasredstva. y V Povračilo za storitve iz prejšnjega člena tega sporazuma znaša v letu 1985 Obnova za določitev zneska povračila iz prejšnjega odstavka tega člena so: v — potrebne količine za posamezno storitev — normativi in standardi v gradbeništvu s področja nizkih gradenj — faktor na neposredni osebni dohodek. 14. člen V primeru, da obseg sredstev, ki jih zagotavlja skupnost za storitve (investicijsko vzdrževanje) navedene v 12. členu tega sporazuma zaradi povečanja cen surovin ali energije kot tudi zaradi nastale potrebe po povečanem obsegu del ne bi omogočal dokončanja vseh del, je dolžan upravljalec kot investitor v sodelovanju s strokovno službo Območne skupnosti za ceste Litija pripraviti predlog načina rešitve (povečanje obsega sredstev ali zmanjšanje obsega del) in ga predložiti v odločanje odboru za finančne zadeve. 15. člen . . , ,. , Pristojnost odbora za finančne zadeve je, dasprerhljaizvajanjete-ga sporazuma in nadzoruje namembnost in obseg porabe Sredstev, ki jih skupnost zagotavlja upravljalcu po tem sporazumu, kot tudi da sprejme ukrepe, ki jih je treba uresničevati, da bi se storitve iz 12. člena tega sporazuma v celoti izvedle. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih nebi bilo mogoče zagotoviti del iz 12. člena tega sporazuma predlaga odbor rebalans plana skupnosti. Ugotovitve in predlagani ukrepi ter odločitve odbora so obvezujoči za oba podpisnika tega sporazuma. ; '* 16. člen Poleg povračila iz prejšnjega člena skupnost zagotavlja izvajalcu tudi povračilo za potrebne storitve iz 9. in 10. člena alineja 11 tega sporazuma. Kot osnova za izračun povračila po prejšnjem odstavku seupora-blja odločilo-2. odstavka 13. člena. 4. 17. člen Sredstva amortizacije po 6. členu tega sporazuma se zagotavljajo iz rednih virov sredstev za ceste v skladu s 3., 4., 5. in 6. točko 38. člena Zakona o cestah ob upoštevanju 41. člena Zakona o cestah. Ta sredstva se uporabljajo: — za odplačilo posojil za ceste — za združevanje sredstev amortizacije cest — za financiranje storitev po se'žnamii':iz 12: člena tegasptlraziima. Dejanski obračun amortizacije oz. zagotavljanje sredstev iz rednih virov se določi z letnim planom prihodkov in porabe za uvrščeno cestno mrežo za posamezno leto. 3. Opravila s področja varstva in upravljanja cest 18. člen Opravila s področja varstva in upravljanja cest izvajalec izvaja v skladu z dolžnostmi, pravicami in pristojnostmi, kijih ima po zakonu o cestah. 19. člen 26. člen Povračilo za opravila s področja varstva in upravljanja cest znaša v letu I98S din Za določitev višine popravila iz prejšnjega odstavka tega člena se uporablja izkustveni normativ časa in materiala, ki je potreben za opravljanje varstva in upravljanja cest. IV. ftAVKl |n dolžnosti SKUPNOSTI I. Pravice skapaatti 20. člen Organi skupnosti imajo pravico od izvajalca zahtevati, da jim omogoči vpogled v dokumentacijo, ki jo izvajalec vodi v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. Poleg tega mora izvajalec skupnosti predložiti: — po izteku vsakega tromesečja in po izteku leta poročilo o izvedbi nalog, dogovorjenih s tem sporazumom — do 30. II. 1983 načrt vzdrževanja in varstva cest za naslednje koledarsko leto ter vse podatke, potrebne za izračun obsega in vrednosti izvedbe dejavnosti, programa in opravil, kar še ureja s samoupravnim sporazumom o povračilu za izvajanje vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest za prihodnje koledarsko leto. Ta sporazum je sestavljen v Šestih enakih izvodih, od katerih skupnost in izvajalec prejmeta vsak po tri izvode. Številka: Datum. 16. 5. 1985 ZCP CESTNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD VZDRŽEVANJE LJUBLJANA Direktor TOZD Ludvik VVillenpart OBMOČNA SKUPNOST ZA CESTE LITIJA Predsednik skupščine Jote Habjan, dipl. gozd. ing. t. DaliMsti skapnasti 21. člen Skupnost je dolina na podlagi dokumentacije izvajalca in finančnega plana skupnosti zagotoviti sredstva za plačilo povračila ža izvajanje dejavnosti, storitev in opravil, dogovorjenih s tem sporazumom. 22. člen Skupnost bo nakazovala izvajalcu dogovorjena povračila po tem sporazumu v skladu z dinamiko priliva finančnih sredstev iz Skupnosti za ceste Slovenije na Občinsko skupnost za ceste Litija — v naslednjih rokih: — 1/12 sredstev amortizacije iz 6. člena do 30. v mesecu za tekoči mesec — 1/12 povračila iz 9. člena sporazuma do vsakega 10. v mesecu za tekoči mesec — povračilo za posamezne storitve s področja vzdržeVnaja cest po I. odstavku 13. člena tega sporazuma v roku 15 dni po predložitvi izvajalčeve začasne oziroma končne situacije. 23. člen Skupnost se zavezuje plačati izvajalcu 62% letne zamudne obresti v vseh primerih prekoračitve rokov plačila, navedenih v 22. členu tega sporazuma. iv. končni: določbe 24. člen Skupnost in izvajalec sta sporazumna, da vse sporne zadeve po tem sporazumu rešuje arbitraža, ki jo sestavljata po dva zastopnika skupnosti in izvajalca in predsednik, ki ga sporazumno določita skupnost in izvajalec. Arbitraža odloča o sporni zadevi z večino glasov svojih članov. 25. člen Ta sporazum velja od dneva podpisa zastopnikov obeh strani sporazuma, uporablja pa se od I. I. 1985. točka 3 2. Vrednostna razdelitev porabe sredstev za dejavnost vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1985 > POROČILO o izvajanju dejavnosti vzdrževanja in varstva cest na podlagi SAS o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest na območju Samoupravne interesne skupnosti za ceste Litija a) Zimska služba 2o,787.7o2,oo loo* -redili,občasni in izred.pregledi -priprava cest in preventiv.ukrepi -zbiranje poročil -ukrepi pri omejitv.in preuamer.prom. 6,381.825,00 31* -odstranjevanje opreme -odstranjevanje snega z vozišč in posipavanje poledice 14,405.. 877, oo 69*' b) Krpanje vozišč 2,348.olo,oo loo* -krpanje udarnih jam in poškodb -zapolnjevanje reg in stikov 2,3*8.olo,oo loo* c) Letno vzdrževanje 6,225.45o,oo loo* -redni, občasni in izred.progi.cest -krpanje in gramoz.gramoz.vozišč -čiščenje naprav za odvodnj.,blatnih zruškov, bankin -košnja trave, preglednost 422.717,00 4,981.060,00 753.2o3,00 68,47o,oo ?2 80* 12* 1* Skupaj poraba: 29,361.162,00 I. OBSEG, VRSTA IN VREDNOST OPRAVLJENIH DEL Na podlagi plana prihodkov in porabe je za Samoupravno interesno skupnost za ceste Litija planirano za redno vzdrževanje cest v prvi polovici leta 1985 v skiadu z dogovorjeno dinamiko prilivov sredstev 45% vseh po planu predvidenih sredstev ali 30.508.675,00 din. V skladu in na podlagi 7. in 8. člena SAS o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva R in L cest so bile v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1985 opravljena dela kot je razvidno iz razdelitve porabe sredstev za dejavnost vzdrževanja in varstva R in L cest in sicer: L Fizični podatki a) poraba ur in materialov po fazah dela v obdobju od 30.6.1985 1.1. naziv cestarji,pregled, stroj..šoferji kamioni nad 7 ton kamioni nad 7 t nakladač i,kopač i grederji unimog s priklj. traktor rezkar snežni asfalt vroči asfalt hladni kamniti mater, sol posip.materiali od 1.1. do 3o.6.1985 mera zim.si. krp*.voz let.vz. skupaj ur 7,45o 1.523 10.986 19.959 ur 336 .m ' m 336 ur 412 2o2 237 851 ur 1,544 642 »13 2.599 ur 334 - 66 4oo ur 326 2o6 lo9 641 ur - - — ur l,34o - 168 1.5o8 ur m - - t - 39 - 39 t m3 61 854 978 1.893 t 131 - - 131 m3 652 652 erialoT ločeno za K in I ceste ▼ obdobju naziv cestarji,pregl. stroj..šoferji kamioni do 7 t kamioni nad 7 t nakladači,kopač i grederji unimog s priklj. traktor rezkar snežni asfalt vroči asfalt hladni kamniti materiali sol posipni materili razno mera B ceste L ceste skupaj ur 7848 12.111 19.959 ur _ 336 336 ur 654 197 851 ur 1.5o9 l.o9o 2.599 ur 311 89 4oo ur 562 79 641 ur 4 a* — ur 269 1.239 1.5o8 ur _ m — t 37 2 39 t - - - o3 486 1.4o7 1.893 t lo2 29 131 m? 538 114 652 12 2oo 212 II. OPRAVLJENE STORITVE V SKLADU Z LETNIM PLANOM IN 10. in 11. ČLENOM SAS O POVRAČILU ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI VZDRŽEVANJA IN VARSTVA R IN L CEST V skladu s SAS o povračilu za izvajanja dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest in na podlagi letnega plana vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj regionalnih in lokalnih cest v Samoupravni interesni skupnosti za ceste občine Litija, je bilo za leto 1985 za obnavljanje in popravila poškodovanih cest in cestnih objektov načrtovano skupaj 270,000.000.— din. Zaradi izrednega pomanjkanja finančnih sredstev je izvajalec v letnem planu predlagal le najnujnejše posege na tistih cestnih odsekih, pri katerih bi po njihovi strokovni presoji odlaganje popravil oziroma obnovitve v tem letu že pomenilo nepopravljivo škodo za cesto ter ogrozilo propustnost in varnost na cestah. V prvi polovici tega leta niso bila zagotovljena finančna sredstva za načrtovane storitve, zato tudi niso bile opravljene. V kolikor ne bi bila do konca leta 1985 zagotovljena potrebna fi-, nančna sredstva za najnujnejša popravila vas opozarjamo, da bo še nadaljnje propadanje, teh cestnih odsekov imelo hude posledice na • cestah samih, predvsem pa bo vsaka kasnejša sanacija zahtevala bistveno večja finančna sredstva za odpravo takšnih poškodb. III. REALIZACIJA FINANČNIH SREDSTEV Na podlagi plana prihodkov in porabe je bilo za Samoupravno interesno skupnost za ceste občine Litija planiranih za redno vzdrževanje cest za leto 1985 56,028.071,00 dinarjev. V skladu s sprejetim finančnim planom je bila dogovorjena tudi dinamika dotoka sredstev za redno vzdrževanje cest, ki v prvi polovici tega leta predstavlja 54% s planom sprejetih Sredstev ali 30,255.158,50 din. Dejanski stroški v prvi polovici leta so znašali 29,361.162.- din, kot je tudi razvidno iz, prvega dela tega poročila. Svojo obveznost do dogovorjene dinamike sredstev za prvo polletje je Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Litija pokrila menico v višini 7,702.797,00 din, ki pa vam jo bomo takoj vrnili kakor hitro bo s prilivi pokrita. IV. OPERATIVNA PROBLEMATIKA Zaradi zelo dolge in ostre zime, kije zahtevala velike napore pri organiziranju učinkovite zimske službe in predvsem več sredstev kot smo prvotno predvidevali, poteka letno vzdrževanje cest v bistveno skrčenem obsegu, kot bi ga stanje na cestah zahtevalo. Opravljamo samo najnujnejša dela, da ohranimo normalno prevoznost cest in v danih okoliščinah čimvarnejši promet na njih. Zaradi izrednega pomanjkanja finančnih sredstev predvsem za obnavljanje poškodovanih cestnih odsekov kot izvajalci vzdrževalnih del na teh cestah predlagamo do konca leta 1985 le najnujnejše posege na tistih cestnih odsekih, pri katerih bi po naši strokovni presoji od- lašanje popravila oziroma obnovitve v tem letu pomenilo veliko škodo za cesto ter ogrozilo propustnost in varnost na cesti. Ti odseki so: A. Regionalne ceste 1. R-328 Renke — Zagorje — na dolžini 50 m sena tem odseku cesta useda, za kar bi bila nujna nadgradnja — potrebno bi bilo zgraditi zaščitno pregrado, ki bi zadrževala pogoste snežne plazove in kamenje 2. R-328 Dolsko — Zagorje — namestiti je potrebno odbojno ograjo v dolžini 300 m — nujno je zgraditi dva nova propusta 3. R Reka — Čatež — nujna je zamenjava odbojne ograje B. Lokalne ceste Lokalne ceste so na celotnem področju potrebne masovnega' gramoženja, skupaj cca, 3500 m' tampona. Izračun je narejen po že znanih minimalnih količinah opredeljenih v normativih in standardih. I. L-Pasjek — Pošnik — Preska — zemeljski plaz v dolžini 30 m onemogoča normalen avtobusni promet in tovorni promet — popravilo je nujno do 1. septembra (vsaj zasilno) zaradi šolske avtobusne proge 2. L — Slapnica — Litija — nujna zamenjava treh propustov, dva v Kresnicah, enega pa v Podšentjurju 3. L — Krznar — Črni potok — Vintarjevec — nujno popravilo polovico porušenega mostu v vasi Vintarjevec 4. L — Zagozd — Marnov graben — Sopota — cesta že eno leto ni prevozna zaradi neurja, ki je odneslo ves gramozni material na cesti ; — predračun za potrebno ureditev te lokalne ceste je že narejen v vrednosti 8,696.310,00 din. V. OBRAZLOŽITEV Nezadostna finančna sredstva določena za vzdrževanje in varstvo cest ne omogočajo upravljalcu cest izvajanje vseh za normalno prevoznost in varnost prometa nujnih vzdrževalnih del. Ker je bilo nujno potrebno zagotoviti prevoznost cest v zimskem času, ker bi bilo v nasprotnem primeru ogroženo normalno funkcioniranje gospodarstva, je bilo potrebno bistveno zmanjšati ostala vzdrževalna dela, da bi obseg porabljenih sredstev prilagodili s planom določenemu obsegu razpoložljivih sredstev, t. j. 54% letnega plana. Tako je bilo izvedeno le minimalno krpanje udarnih jam na moderniziranih voziščih, na makadamskih voziščih pa samo najnujnejše krpanje. Posledice takšnega stanja so povzročale negodovanje uporabnikov cest, kije usmerjeno predvsem na upravljalca cest, brez ozira na dejstvo, da so finančna sredstva za osnovno dejavnost vzdrževanja in varstva cest omejena-z zneskom določenim v decembru 1984 in jih upravljalec cest ne sme prekoračiti kljub stalnemu rastu stroškov povzročenih predsvem z nestabilnimi cenami. Ker je potrebno zagotovili finančna sredstva za jesenski del zime, t. j. za zagotavljanje prevoznosti cest v novembru in decembru letošnjega leta (z, upoštevanjem stalnega porasta cen bi moral bili znesek 25 — 30% letnega plana), je razumljivo, da bo mogoče še v naprej izvajali le najnujnejša vzdrževalna dela v obsegu razpoložljivih finančnih sredstev. Posebne težave povzročajo škode povzročene z neurji, saj za odpravo le-leh ni zagotovljenih finančnih sredstvev. Najnujnejša dela za zagotavljanje prevoznosti se izvajajo iz razpoložljivih sredstev za vzdrževanje, to pa v bistvu povzroča še poslabšanje stanja cestnega omrežja. Direktor TOZD Vzdrževanje Ljubljana Ludvik VVillenpari Na podlagi d'o,ločiI Zakona o cestah ter v skladu s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju Občinske skupnosti za ceste Litija, Zakona o s istemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, smo L delavci organizirani v TOZD in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani 'v krajevnih skupnostih kot uporabniki cest in druge prometne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu uporabniki) in 2. delavci organiz irani v OZD in delovnih skupnostih, kot upravljalci in izvajalci del na cestah in drugih prometnih infrastrukturah (v nadaljnjem besedilu izvajalci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Občinske skupnosti za ceste Litija za obdobje 1986 — 1900 I. UVODNE DOLOČBE ' 1. člen Predmet tega samoupravnega sporazuma je — vzdrževanje, obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, ki so v pristojnosti te skupnosti, — rekonstrukcija, modernizacija in gradnja cest na območju občine Litija. 2. fken Uporabniki in izvajalci organizirani v Občinski skup. za ceste Litija s tem sporazumom opredeljujemo in usklajujemo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na: — skupne cilje in interese za trajno, kakovostno in ekonomično obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, ki so v pristojnosti te skupnosti ter rekonstrukcijo, modernizacijo, gradnjo in razvoj cest na območjvi občine Litija — fizičen in vrednosten obseg ter vrsi'0 dejavnosti na vzdrževanju, obnavljanju in varstvu ter rekonstrukciji in gradnje cest — viri in obseg sredstev za zagotavljanje dejavnosti vzdrževanja in obnavljanja cest — viri in obseg sredstev potrebnih za načrtovane in dogovorjene rekonstrukcije, modernizacije in graditve cest, upoštevajoč pri tem kontinuiteto teh del iz dosedanjega programa gradnje cest — potrebne prostorske, kadrovske in tehnološke zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest. kot dejavnoti posebnega družbenega pomena — osnove in merila za združevanje sredste' v — določitev namena porabe sredstev amoi t izacije cest — ukrepe za odpravljanje motenj na področj n dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki bi nastale zaradi nepredvidenih .s.pretrtemb v gibanju dohodka pri uporabnikih cest ali zaradi sprememb v materialnih in kadrovskih sposobnostih pri izvajalcih oz: upravijalcih cest * — naloge in ukrepe s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja — način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma — naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite — druge skupne obveznosti vseh udeležencev sporazuma. II. SKUPNI CILJI IN INTERESI ZA VZDRŽEVANJE, OBNAVLJANJE IN RAZVOJ CESTNE INFRASTRUKTURE regionalne ceste 353.402 - lokalne ceste 143.248 Tako znaša dejavnost vzdrževanja v naslednjem 5-letnem obdobju: 3. člen Udeleženci sporazuma bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotavljali normalne pogoje za kakovostno, učinkovito in gospodarno vzdrževanje, obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, kar je po;;oj za uspešno in boljšo gospodarjenje gospodarstva ter za zagotavljanje varnosti uporabnikov v cestnem prometu. V skladu z širšimi irtter.si občine Litija in njenega zd ruženega dela, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega občine Litija ter drugih planskih dokumentih bomo udeleženci uresničevali rekonstrukcije, modernizacije, gradnjo in razvoj tiste cestne infrastrukture, ki bo najbolje ustrezal potrebam uporabnikov, s tem da bo zagotavljal varen in gospodaren osebni in tovorni prevoz. 4. člen Glede na to, da obseg sredstev izrednih virov (po fi.,4., 5.,6. tč. 38. člena Zakona) ne zadošča niti za financiranje najnujnejšega tekočega (zimskega in letnega) vzdrževanja in varstva cest po veljavnih skupnih normativih in standardih za vzdrževanje cest., kakor tudi za najnujnejša dela za obnavljanje in ohranjanje cest ;m objektov, bomo uporabniki sporazuma zagotavljali dodatna svedstva pri dejavnosti vzddrževanja in varstva cest do vrednosti ovred notenih normativov in standardov za regionalno in lokalno cestno mrežo ter za storitve obnavljanja in ohranjanja cest in objektov v obsegu obračunske zakonske amortizacije za regionalne in lokalne ceste. III. FIZIČEN IN VREDNOSTNI OBSEG VZDRŽEVANJA, OBNAVLJANJA IN VARSTVA TER REKONSTRUKCIJ, MODER NIZACIJ IN GRADNJE CEST 5. člen Izvajalci bodo na 59,9 km regionalnih in 174,8 km lokalnih cest opravljali: 1. Dejavnost vzdrževanja in varstvfi cest po vrstah in obsegu kot je opredeljena z veljavnimi skupn imi normativi|in starrdaFdi za R + L ceste, sprejetimi na skupščini Skupnosti za ceste Slovenije. Dejavnost vzdrževanja in varstva cest po veljavnih normativih in standardih obsega has'lf;dnja opravila: — nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo cest, ki se izvaja z. rednimi, občasnimi in izrednimi pregledi, — vzdrževanje cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprava iz 60. člena Zakona o cestah ter zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času, — odprava zmrzlinskih pošVodb, — izdelava in obnova napmv za odvodnjavanjc na posameznih delih cest, — zavarovanje pobočij, usekov in nasipov, — obnavljanje naprav in n.apeljav, zgrajenih za potrebe ceste ter nadomestitev oziroma postavitev nove signalizacije in opreme, — odprava poškodb in odstranjevanje ovir, nastalih zaradi elementarnih dogodkov oziroma povzročenih po uporabnikih cest, — vzdrževanje objektov in zgiadb, namenjenih za vzdrževanje cest, — dela in opravila s pod ročja t pravljanja s cestami, ki jih opravlja TOZD Vzdrževanje Ljubljtna sam, ali delovna skupnost skupnih služb ZCP Cestnega podjetja Ljubljana oziroma SOZD- ali delovna organizacija skupnega pomena v SOZD — dela in opravila s področja varstva cest, Povprečna vrednost opravil po normaivih in standardih za 1 km posameznih uvršče nih cest znaša: Regionalne ceste Lokalne ceste 79,9 ka 1 353.102 174,8 ka a 143.208 Skupaj: 111,181.100.- din 125,198.750.- din 266,382.850.- dla Opravila, ki so zajeta s standardi in normativi obsegajo v naseljenih krajih med krajevnimi tablami samo tista opravila, ki se nanašajo na vzdrževanje vozišča kategorizirane ceste in tisti del prometne signalizacije (vertikalne in horizontalne), ki je potrebna varadi tranzitnega prometa skozi naselje. Vsa ostala vzdrževalna dela, na'primer vzdrževanje prometnih površin izven vozišča, zelenic, javne razsvetljave, semaforjev, niso upoštevana. 2. Storitve za ohranjanje cest in objektov v skladu s 84. členom zakona o cestah so — obnavljanje izrabljenih in dotrajanih vozišč in izboljšanje oz. obnova elementov ceste ter korekture posameznih krivin, — ojačitev vozišč zaradi povečanja prometnih obremenitev, — vzdrževanje objektov in stavb, namenjenih za vzdrževanje cest. Obnavljanje regionalnih cest casta od—it KM din K 328 obe. meja LJubljana-Moate-Kreanlce 2.560 24.304000 križišče iolšnik-meja SO Zagorja 4.967 61.300.000 R 329 križišče ;;. . .'.-t. •!">•>:!! l littt:-, t ^.i« >v , < ... IX. NALOGE IN UKREPI S PODROČJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 13. člen Naloge in ukrepe s področja splošne ljudske Obrambe in družbene samozaščite in delovanje Skupnosti za ceste v izjemnih razmerah izvaja odbor za splošno ljudsko obrambo' in družbeno samozaščito v okviru njene pristojnosti. Z letnim planom se določijo obseg in vrsta nalog in ukrepov ter višina potrebnih sredstev za njihovo izvajanje. X. PRAVICE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV SPORAZUMA 14. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, d? bomo redno in gospodarno izpolnjevali in izvajali vse obveznosti iz tega sporazuma. 15. člen Pravice, odgovornosti in obveznosti uporabnikov in izvajalcev bomo konkretno opredelili s: — Samoupravnim sporazumom o vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest na območju Občinske skupnosti za ceste Litija po načelu svobodne menjave dela za obdobje 1986—1990 — letnimi plani Občinske skupnosti za ceste Litija — Samoupravnim sporazumom o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest ter — sklepi skupščine Občinske skupnosti za ceste Litija oz. njenih organov v okviru njihove pristojnosti. 16. člen V primeru, da katerikoli udeleženec ugotovi, da zaradi višje sile ali drugih razlogov, ki niso nastali po njegovi krivdi, ne more izpolnjevati svojih obveznosti, mora o tem pismeno obvestiti druge udeležence in predlagati način rešitve nastalega problema. XI. NAČIN IZVAJANJA NADZORA NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA 17. člen Udeleženci pooblaščamo in nalagamo skupščini ter njenim organom, da redno spremlja in nadzoruje uresničevanje tega sporazuma s tem, da: — spremlja in ocenjuje poročila in analize o izvajanju sporazuma in plana, — predlaga udeležencem ukrepe za učinkovitejše uresničevanje sporazuma in plana. Poročilo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina ob zaključku tekočega leta. Poročilo o uresničevanju sporazuma, oceno ter predlog ukrepa iz prejšnjega odstavka je skupščina dolžna posredovati udeležencem tega sporazuma. Poročilo mora vsebovati: — pregled uresničevanja nalog določenih s tem sporazumom — pregled uresničevanja obveznosti po tem sporazumu — predlog ukrepov in nalog za uresničevanje ciljev tega sporazuma. 18. člen Udeleženci pooblaščamo in nalagamo skupščini Občin. skup. za ceste Litija da na temelju tega sporazuma sprejme srednjeročni plan za obdobje 1986 — 1990 ter plane izvajanja dejavnosti vzdrževanja, obnavljanja in varstva regionalnih in lokalnih cest, kakor tudi plane in programe rekonstrukcij, modernizacij in gradenj cest, ki so predmet tega sporazuma. 19. člen Uresničevanje tega sporazuma bomo redno spremljali in analizirali na podlagi letnih poročil o uresničevanju plana, ki ga sprejme skupščina Občinske skupnosti za ceste Litija v posameznem letu, kar je pravica ter hkrati dolžnost vseh udeležencev tega sporazuma. XII. SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo pooblaščeni predstavniki izvajalcev ter več kot polovica vseh uporabnikov. Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi udeleženec z dnem podpisa tega sporazuma oz. od dneva, ko postane sporazum pravno veljaven. '' 21. člen Predlog za spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko poda vsak izmed udeležencev. Predlog mora biti podan v pisni obliki in ustrezno obrazložen. Predlog za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma postane veljaven, ko ga sprejmejo udeleženci po postopku, ki velja za njegov sprejem. Udeleženci tega sporazuma lahko podajo tudi predloge za posamezne konkretne ukrepe ali naloge, ki imajo za cilj učinkovitejše ali gospodarnejše uresničevanje temeljnih smotrov in posameznih programov iz tega sporazuma. ' V takem primeru se poda predlog pisno ali ustno na zapisnik ter naslovi na pristojni organ skupščine Občinske skup. za ceste Litija v čigar pristojnost sodi predlagan ukrep. O takih konkretnih predlogih odloča pristojni odbor skupščine. O svoji odločitvi obvezno pisno obvesti predlagatelja. V primeru zavrnitve poda ustrezno obrazložitev. 23. člen Za avtentično tolmačenje tega sporazuma udeleženci pooblaščamo skupščino Občinske skupnoti za ceste Litija. V primeru, da bi posamezna določila tega sporazuma bila v nasprotju z določili Zakona o cestah, veljajo določila Zakona. . 24. člen \ Sporazum objavi skupščina Občinske skupnosti za ceste Litija v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. Podpisniki sporazuma: KOMUNALNA SKUPNOST Na podlagi 25. člena Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija SKLICUJEM 11. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, ki bo V SREDO, 23.10.1985 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija. Predlagam naslednji! DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev zapisnikarja, overiteljev zapisnika in verifika-cijske komisije b) Pregled in potrditev zapisnika 10. seje skupščine z dne 17.4. 1985 c) Poročilo verifikacijske komisije 2. Predlog spremembe plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 3. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 4. Osnutek srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 5. Soglasje k imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti in tajnika komunalne skupnosti 6. Razno. Gradiva k točkam dnevnega reda bodo delegacije prejele skupaj z vabilom.' 1 Vse predsednike delavskih svetov in svetov krajevnih skupnosti ter vodje konferenc delegacij prosim, da zagotovijo udeležbo delegatov na seji skupščine. Delegati morajo s seboj prinesti podpisano pooblastilo in zahtevek za povrnitev potnih stroškov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI: Marjan Sonc. I. r. ZAPISNIK 10. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnoti občine Litija, ki je bila 17. 4.1985. ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija. PRISOTNI: Zbor uporabnikov: 1. Habjan Jože — TOZD Gozdni obrat Litija 2. Lovše Lijana — Kmetijska zadruga Litija 3. Mešič Franc — Predilnica Litija 4. Mandelj Franc — Vzgojno-varstvena organizacija Litija 5. Pregelj Anton — TOZD Pletilja Litija 6. Malenšek Olga — TOZD Usnjarna Šmartno 7. Lamovšek Jože — Mizarstvo Litija 8. Gorišek Vanja — OŠ Dušan Kveder — Tomaž Litija 9. Crnkovič Ljubomir — Gostinsko podjetje Litija 10. Tomažin Danijela — Kovina Šmartno pri Litiji 11. Grošičar Marija — II. konferenca delegacij 12. Čož Jožica — III. konferenca delegacij 13. Nahtigal — Nunič Aleksandra — IV. konferenca delegacij 14. Podlogar Alojz — V. konferenca delegacij 15. Lap Vida — VIII. konferenca delegacij 16. Končina Zvone — Krajevna skupnost V. Štanga 17. Vrtačnik Mirko — Krajevna skupnost Dole pri Litiji 18. Resnik Lojze— Krajevna skupnost Šmartno 19. Rappl Jože — Krajevna skupnost Gabrovka 20. Vodenik Leopold — Krajevna skupnost Polšnik 21. Brilej Tine — Krajevna skupnost Litija levi breg 22. Rokavec Slavko -■— Krajevna skupnost Jevnica 23. Zavrl Anton — Krajevna skupnost Jablaniška dolina 24. Baš Janez — Krajevna skupnost Litija desni breg 25. Vehovec Leon — Krajevna skupnost Kresnice 26. Pintarič Berto — Krajevna skupnost Hotič 27. Berdajs Roman — Krajevna skupnost Sava Zbor izvajalcev: 1. Stopar Vili 2. Matijevič Cveto 3. Učakar Zdravko 4. Kneževič Mile 5. Urbane Matjaž 6. Baš Janez 7. - Flus Jože Ostali prisotni: 1. Špat Avgust — predsednik zbora uporabnikov 2. Zarnik Janez — podpredsednik skupščine 3. Bric Zvonimir — predsednik Izvršnega sveta SO Litija 4. Sonc Marjan — predsednik skupščine SKS 5. Mali Marjan — tajnik komunalne skupnosti 6. Omahen Marta — strokovna služba SCKSS Sejo je vodil predsednik skupščine komunalne skupnosti tov. Marjan Sonc, ki je predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. a) Izvolitev zapisnikarja, overiteljev zapisnika in verifikacijske komisije b) Pregled in potrditev zapisnika 9. skupne seje skupščine komunalne skupnosti z dne 24. 12. 1984 c) Poročilo verifikacijske komisije 2. Poročilo o izvajanju plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1984 3. Predlog Finančnega načrta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 4. Predlog elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunale skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 5. Sklepanje o oprostitvi plačila obveznosti investitorja gradnje pekarne ob Sitarjevški cesti 6. Planski dokumenti KOP Komunala Litija 7. Predlog za prevzem investitorstva gradnje krajevnih telefonskih omrežij v KS V. Štanga, Štangarske Poljane, Kostrevnica, Vin-tarjevec in Jablaniška dolina 8. Razno. Dnevni red je bil soglasno sprejet. , Točka 1) a) za zapisnikarja je bila imenovana tov. Omahen Marta, za overite-Ija zapisnika sta bila imenovana: — iz zbora uporabnikov Rappl Jože — iz zbora izvajalcev Učakar Zdravko. V verifikacijsko komisijo so bili imenovani: — Rokavec Slavko — predsednik — Urbane Matjaž — član — Nahtigal — Nunič Aleksandra — član. b) Z zapisnikom 9. seje skupščine je prisotne seznanil tov. Mali. Delegati na zapisnik niso imeli pripomb in so sprejeli SKLEP: Skupščina komunalne skupnosti občine Litija sprejme zapisnik 9. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija z dne 24. 12. 1984. c) Predsednik verifikacijske komisije je podal poročilo, da je na Seji od 43 delegatov zbora uporabnikov prisotnih 27 delegatov in od 11 delegatov zbora izvajalcev 7 delegatov. Oba zbora skupščine sta sklepčna in lahko veljavno sklepata. Točka 2) Poročilo o izvajanju plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1984 so vse OZD in druge samoupravne organizacije prejele v obravnavo pred sprejemanjem zaključnih računov za leto 1984. Poročilo je bilo tudi objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 2, marec 1985. Delegati na poročilo niso imeli pripomb in so sprejeli SKLEP: Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Poročilo o izvajanju plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1984. Točka 3) S preedlogom finančnega načrta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 je prisotne seznanil tov. Mali Marjan, ki je delegate seznanil, da v predlogu finančnega načrta manjka naloga izdelave zazidalnega načrta Litija levi breg. V razpravo o Predlogu finančnega načrta so se vključili, Rappl Jože, Vodenik Leopold, Vrtačnik Mirko in Berdajs Roman, ki so bili vsi mnenja, da premalo sredstev namenjamo krajevnim skupnbstim izven Litije in Šmartna. Te krajevne skupnosti same vzdržujejo krajevne ceste, pokopališča in se ukvarjajo s problemom vodooskrbe itd. Tov. Rappl je bil mnenja, da bi morali vsaj 25% vseh sredstev, ki se zberejo v komunalni skupnosti nameniti zunanjim krajevnim skupnostim. Tov. Habjan pa je poudaril, da se morajo pripravljalci predlogov finančnih načrtov držati programa, ki smo si ga začrtali za to petletno obdobje in da nalog, ki niso v tem programu ne moremo pričakovati. Za krajevne skupnosti izven Litije in Šmartna je bil v tem petletnem obdobju narejen korak naprej, saj ob ustanovitvi komunalne skupnosti ni bilo predvidenih sredstev za namene krajevnih skupnosti. O spremembah bi lahko razpravljali pri obravnavi predloga Elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti za obdobje 1986—1990, ob tem pa razmišljati, bi moralo združeno delo sprejeti drugačno stopnjo združevanja sredstev. Tov. Mali je predlagal, da naj bi skupščina pooblastila Odbor za samoupravna, družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve, da bi v okviru možnosti spremenil finančni načrt za leto 1985 tako, da bi bile upoštevane pripombe, za krajevne skupnosti bi se lahko namenile tudi nepredvidene rezerve in presežki. Delegati so po razpravi sprejeli SKLEP: Skupščina komunalne skupnosti sprejme Finančni načrt Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 in pooblašča Odbor za samoupravna, družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve, da v okviru možnosti zmanjša oz. črta nekatere naloge, da bi se lahko realizirale nekatere naloge kot so: dotacije KS, zazidalni načrt Litija levi breg. Točka 4) S predlogom elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 je prisotne seznanil tov. Mali Marjan, V razpravo seje vključila delegatka TOZD Usnjarna Šmartno, k| jo je zanimalo zakaj je ureditev Pokopališke poti v Finančnem načrtu za leto 1985 in v predlogu elementov; predlagala je tudi, da bi se cesta za krajevnim uradom v Šmartnem uredila, ker bi s tem omogočili šolarjem bolj varno pot do šole, bila je tudi mnenja, daje višina soFi-nanciranja ureditev starih mestnih ulic previsoka. Tov. Mali je pojasnil, da Predlog elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 in Predlog finančnega načrta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 nista bila pripravljena istočasno, zato je prišlo do tega, daje naloga ureditve Pokopališke poti v obeh dokumentih, če pa naloga ne bo v celoti realizirana v letu 1985, pa je prav, daje tudi v elementih za samoupravni sporazum. SoFinanciranje ureditve mestnih ulic je bilo določeno pavšalno in je pogoj za realizacijo ureditev. V razpravo seje vključil tov. Brilej, kije dejal, da se moramo delegati zavedati vloge uporabnika, izvajalca in financerja v isti osebi, ker imamo veliko potreb in želja, denarja pa premalo. Dejal je še, da je Litija problematična zaradi vode, saj še vedno črpamo podtalnico Save, ker imamo velike izgube na cevovodih v Litiji. Vodotoki in zbiralniki so po celi občini lahko onesnaženi, zato je prav, da bi jih v upravljanje prevzela KOP Komunala Litija. V Litiji je problem tudi onesnaženje zraka, saj ima 55 slovenskih občin boljši zrak od Litije. Litija je med drugo in tretjo stopnjo ogroženosti zaradi onesnaženja zraka. Pripraviti bi morali kataster onesnaževalcev zraka. Tov. Brilej je še dejal, da je prioriteta nalog v predlogu elementov pravilna. Delegat KS Šmartno tov. Resnik je imel pripombo, ker v Šmartnem niso označeni prehodi za pešce, niti niso postavljeni prometni znaki, ki bi to /označevali. Tov. Pintariča iz Krajevne skupnosti Hotič je zanimalo kateri vodovodi so mišljeni pri nalogi Sofinanciranje vodovodov za večja naselja, ki še nimajo vodovodov. Na ta vprašanja je odgovoril tov. Mali, ki je dejal, da je v litijski občini še veliko potreb po vodovodih, v nalogi pa niso posebej določeni. Tov. Vodenik iz Krajevne skupnosti Polšnik je bil mnenja, da ni realno, da je 6-kratno pluženje snega predvideno za vse krajevne poti enako, saj imamo področja, na katerih je potrebno plužiti večkrat. Na podlagi te pripombe je bilo izoblikovano mnenje, da je za krajevne ceste potrebno izdelati merila za pluženje snega. Tov. Habjan je dejal, da je v družbenem planu občine potrebno opredeliti nosilca naloge za izdelavo katastra onesnaževalcev zraka, ker ni nujno, da bi to bila komunalna skupnost. Delegati so po razpravi, v kateri ni bilo pripomb organizacij združenega dela glede stopenj združevanja sredstev, sprejeli SKLEP: 1. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Sprejme Predlog elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986 — 1990 z navedenimi pripombami in pooblašča Odbor za samoupravna, družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve, da skupaj z Izvršnim svetom na podlagi tega dokumenta pripravi osnutek sporazuma o temeljih planov komunalne skupnosti za obdobje 1986—1990. 2. Za krajevne ceste je potrebno izdelati merila glede števila pluženj snega. 3. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija naj pripravljalen Družbenega plana občine Litija predlaga, da v planu opredeli nosilca naloge za izdelavo katastra onesnaževalcev zraka. Točka 5) Delegati so bili seznanjeni, da je odbor za urejanje stavbnih zemljišč o oprostitvi plačila obveznosti investitorja gradnje pekarne ob Sitarjevški cesti ponovno razpravljal in ni ugotovil okoliščin, ki bi utemeljevale oprostitev plačila priključnih prispevkov, zato odbor predlaga skupščini v sprejem enake sklepe kot jih je sprejela na prejšnji seji. Predsednik Izvršnega sveta SO Litija tov. Bric je delegate seznanil, daje oprostitev plačila,obveznosti investitorja gradnje pekarne ob Sitarjevški cesti predlagal Izvršni svet, ker bi se to v finančni konstrukciji upoštevalo kot prispevek družbenopolitične skupnosti V finančni konstrukciji pokritja investicije pekarne je določeno koliko sredstev prispeva investitor in koliko družbenopolitična skupnost. Žito Ljubljana ni preveč zainteresirano za gradnjo pekarne v Litiji, zato je potrebno, da naša občina zagotovi sredstva, ki so določena po razdelilniku. Izvršni svet se trudi, da bi našel rešitev za. zagotovitev sredstev za sofinanciranje izgradnje pekarne, za to investicijo skuša pridobiti kredite, prispevki naj bi bili čimmanjši in po možnosti roki plačil premaknjeni v daljše obdobje, ne pa da je potrebno vse prispevke poravnati že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Tov. Crnkovič je postavil vprašanje od kje bi dobili ta sredstva, če se investicija ne bi izvajala. Tov. Mali je odgovoril, da se priključni prispevki plačujejo, ker je za več novih porabnikov potrebna že razširitev virov oz. omrežij, če novih priključkov oz. porabnikov ni, niso potrebne razširitve. Delegate je še seznanil, da je pogodba z Žitom Ljubljana o komunalni ureditvi zejmljišča že podpisana, za eventuelne spremembe pa so možni dodatki k tej pogodbi. Delegati so po razpravi sprejeli ^ SKLEP: 1. Investitor gradnje pekarije ob Sitarjevški cesti v vrednosti 87.000.000,00 din se oprosti plačila prispevka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v višini din 1.055.586,00. 2. Investitor pekarije ob Sitarjevški cesti je dolžan plačati priključni prispevek za priključitev na vodovod v višini 870.000,00 din. 3. Z investitorjem se sklene pogodba o oddaji in komunalni ureditvi stavbnega zemljišča in v njej opredeli, da.se investitor zavezuje plačati sorazmeren del stroškov gradnje komunalnih vodov in naprav, ki jih bo upravljalec stavbnih zemljišč zgradil naknadno. 4. Skupščina komunalne skupnosti pooblašča Odbor za samoupravna, družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve, da določi rok plačila priključnega prispevka za priključitev na vodovod. Točka 6) ' Delegati so Poslovno poročilo KOP Komunala Litija za leto 1984, Analizo izvajanja plana KOP Komunala Litija za obdobje 1981 —1985 in Smernice in elemente za pripravo srednjeročnega plana razvoja KOP Komunala Litija za obdobje 1986—1990 prejeli z gradivom za sejo. * Tov. Baš je podal kratke obrazložitve k navedenim dokumentom. Dejal je, da sta Zakon o cestah in Zakon o komunalnih dejavnostih spremenila organiziranost in s tem tudi vire dohodka KOP Komunale Litija. Tov. Sonc pa je delegate seznanil, da je Odbor za samoupravna, družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve imel pripombo, da naj se Smernice in elementi za pripravo srednjeročnega plana razvoja KOP Komunala Litija za obdobje 1986—1990 izdelajo po posameznih dejavnostih. Razprave o planskih dokumentih KOP Komunala Litija s strani delegatov ni bilo. Zbora skupščine komunalne skupnosti sta sprejela SKLEP: 1. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Poslovno poročilo KOP Komunala Litija za leto 1984. 2. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Analizo izvajanja plana KOP Komunala Litija za obdobje 1981—1985. 3. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Smernice in elemente za pripravo srednjeročnega plana razvoja KOP Komunala Litija za obdobje 1986—1990 pod pogojem, da KOP Komunala Litija dopolni smernice tako, da jih izdela za posamezne komunalne dejavnosti. Točka 7) Krajevne skupnosti Velika Štanga, Štangarske Poljane, Vin-tarjevec, Kostrevnica in Jablaniška dolina nameravajo graditi krajevna telefonska omrežja. Po predračunih PTT Ljubljana bi v nekaterih krajevnih skupnostih poleg dela in materiala na telefonskega naročnika odpadel strošek preko 200.000,00 din. Na razgovorih s PTT Ljubljana glede znižanja stroška na posameznega naročnika vsaj na 150.000,00 din je Podjetje za PTT promet Ljubljana pristalo, da bi sofinanciralo gradnjo teh omrežij in sicer s kreditnimi sredstvi. Ljubljanska banka — Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana pa Podjetju za PTT promet Ljubljana ne odobri kredita, ker ni članica te banke. Zato je bilo predlagano, da naj bi bila Samoupravna komunalna skupnost občine Litija investitor teh telefonskih omrežij, kredit, ki bi ga najela, pa bi odplačevalo Podjetje za PTT promet Ljubljana. O navedenem je razpravljal Odbor za samoupravna, družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija in predlaga skupščini, da sprejme sklep o prevzemu investitorsfva telefonskih omrežij v navedenih krajevnih skupnostih. Gradnja telefonskih omrežij bi stala 64.331.166,50 din, ki bi jih zagotovili: — naročniki v denarju 26,810.293,90 din — naročniki v delu in materialu 11.788.406,00 din — kredit LB SKB, ki bi ga odplačevalo Podjetje za PTT promet Ljubljana 25.732.446,60 din Delegati so sprejeli SKLEP: 1. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija sprejme investi-torstvo za gradnjo telefonskega kabelskega omrežja v krajevnih skupnostih Velika Štanga, Štangarske Poljane, Vintarjevec, Kostrevnica in Jablanška dolina v vrednosti 64.331.166,50 din. 2. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija bo finančna sredstva zagotovila s: — sredstvi krajanov 26.810.293,90 din — prispevkom krajanov v delu in materialu 11.788.406.00 din — kreditom LB SKB Ljubljana 25.732.466,60 din Skupaj < 64.331.166.50 din 3. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija najame pri Ljubljanski banki — Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana kredit v višini 40% predračunske vrednosti t. j. 25.732.466,60 din, pod pogojem, da ga v odplačilo prevzame Podjetje za PTT promet Ljubljana. 4. V plan Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985 se vključi kot planska naloga izgradnja telefonskega kabelskega omrežja v krajevnih skupnostih iz 1. točke tega sklepa. 5. Za vsa nadaljnja opravila in sklepanje v zvezi z realizacijo predlagane investicije skupščina pooblašča Odbor za samoupravna, ' družbenoekonomska vprašanja in kadrovske zadeve. Točka 8) Predsednik skupščine tov. Sonc Marjan je delegate seznanil z delegatskim vprašanjem III. konference delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS — Uprava SO Litija: Kako je z ureditvijo povezavne poti med parkiriščem pred upravo občine in Centromerkurjem? Ali je bila ureditev poti pogojena z gradbenim dovoljenjem in tehničnim pregledom? Druge razprave ni bilo. Seja je bila zaključena ob 14.10 uri. ZAPISNIKAR: Marta Omahen OVERITELJA ZAPISNIKA: Rappl Jože Učakar Zdravko PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Marjan Sonc OBRAZLOŽITEV K DNEVNEMU REDU 11. SEJE ZBORA UPORABNIKOV SKUPNOSTI IN ZBORA IZVAJALCEV SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE LITIJA UA K točki 2) Zaradi prevzema investitorsfva pri gradnji telefonskih kabelskih 1 omrežij v KS Velika Štanga, Štangarske Poljane, Vintarjevec in Kostrevnica in povezovalne ceste med Predilniško in Topilniško ulico ter nekaterih drugih odstopanj od planskih predvidevanj komunalne skupnosti v letu 1985 skupni organi upravljanja komuna/ne skupnosti predlagajo skupščini v razpravo in sprejem spremembo plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1985, Namen in cilj sprememb je, da komunalna skupnost uspešno zaključi začete investicije v le tu-1985, nekatere naloge pa prenese v leto ¡985. Spremembo plana bodo delegacije prejele najkasneje 10 dni pred sejo skupščine skupaj z vabilom. K točki 3) Osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija je planski dokument, ki izhaja iz že sprejetega predloga elementov za pripravo Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. Na podlagi tega dokumenta naj bi OZD. TOZD in druge samoupravne organizacije združevale v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija finančna sredstva za: 1. Gradnjo komunalnih objektov in naprav v višini 2,28% od BOD iz čistega dohodka po zaključnem računu. Glavne naloge, ki bodo financirane iz teh sredstev so: ureditev vodooskrbe v Litiji in Smartnem ter drugih krajevnih skupnostih, izgradnja odlagališča komunalnih odpadkov, izgradnja pokopališča za Litijo in Šmartno, ureditev odvodnjavanja padavinskih in odpadnih voda. 2. Povračila za skupne komunalne usluge v višini 1,7% od BOD dohodka. Glavne naloge, ki bodo financirane iz teh sredstev so: redna dejavnost vzdrževanja skupnih komunalnih naprav (mestnih ulic, trgov, parkov, drevoredov, krajevnih poti, javne razsvetljave itd.) in večje storitve na obnovah skupnih komunalnih naprav. Podrobnejše razčlenitve nalog bodo po delih opredeljene v osnutku Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, ki ga bodo delegacije prejele z vabilom. K točki 4) Osnutek srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 je sestavljen na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990. Osnutek bodo delegacije prejele skupaj z vabilom. K točki 5) Na seji skupščine bo podan predlog kandidatov za imenovanje vodje skupne strokovne službe in tajnika komunalne skupnosti, ki bo oblikovan po končanem postopku razpisa omenjenih del in nalog. Tajnik skupnosti: Marjan Mali GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Miro Kaplja. Odgovorni urednik Glasila občanov: Jože Sevljak; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Lektor Glasila občanov: Jelka Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.