From Čiru! ml £ x- / / na, vse ze spi ¿¿r pri - šla je vč, ra - dost-no že-fom tam »lih le - ži, ia sla-ve, nik, >e-te sla \»i o- zadovo«sl. ,6re»>» Cto E tnih. božjih, ze P/^enK^iandiO it I r&is? Lai? t>ne tva. za sre^3 in DU čaS"tn;J)0vo Jco^z Ze lan1 ,vic za lil Ml;: mlad^telim. blagos|oV Jn srečno no drŽavi se* 14-dnevnik Cena $ 4.00 LETO 2 / št. 41 in 42 14. DECEMBER / gruden 1994 LETO 1995 v znamenju praznovanja zmage nad —Leto 1995 bo evropsko leto varstva narave; gre za enega pomembnih projektov Sveta Evrope... — Leto 1995 bo fašizmom... —Leto 1995 bo leto begunstva... — Papež Janez Pavel II. pa vstopa v leto 1995 z apostolskim pismomi pod naslovom Tertio millenio adveniente (Prihajajoče tretje tisočletje). V njem sporoča tudi sledeče: Cerkev naj bi se bolj zavedala napak, ki so jih zgrešili njeni Pripadniki v dvatisočletni zgodovini, ker so se oddaljili od .nstusa, saj je "priznanje slabosti in včerajšnje zmote, dejanje lojalnosti in poguma, ki nam pomaga okrepiti našo vero..." Cerkev je v preteklosti "v imenu vere" večkrat delala proti človekovim pravicam, premalo storila za povezovanje vseh ver...pa tudi ni razčistila sporov med znanostjo in Cerkvijo. Toda nedvomno bo zmogla dovolj moči, da bo presegla preteklost in se okrepljena usmerila v sedanjost in prihodnost...Papež Pavel IT. želi osebno voditi slovesnosti' velikega jubileja" - dvatisočletnice krščanstva — ter tako katoličane popeljati v tretje tisočletje... Naj Vam bodo božični prazniki lepi in leto 1995 prijazno Glas Slovenije T V TEJ ŠTEVILKI: —Zdravljenje brez dotika, str. 13 -Za Glas Slovenije dr. Jožko Savli, str. 14 — Med nami, str. 15, 16 in 17 "Sveta noč, blažena noč, vse že spi..." Jaz pa razmišljam... Božič, iz svetosti in tišine porojen, vržen v prazen svet reklam, vojn in trplenia...takšen bo tudi letošnji! Poln bo slovesnih maš, dobrot na mizah, daril...ugašanja televizijskih programov, ki bodo prikazovali trplenje in kri v Bosni...in bo tiktakala ura vse tja v silvestrsko noč...za srečno novo leto! Spremenilo se ne bo nič! Voščilo z besedo "mir na zemlji" bo še enkrat ostalo prazna fraza in mrtva beseda na papirju! S krvavimi madeži vojn! Zame bo zmeda popolna! Nekoč...Rasla sem v družini, za katero božič ni imel le globokega verskega pomena ampak je pomenil tudi nekaj družinskega. Med vojno smo v Mariboru peli ob božičnem drevescu Heilige Nacht - morali smo, govoriti in peti po nemško! Stanovali smo v T. nadstropju vile na Metelkovi, pod nami pa nemški policist. Izgnali, ubili nas bodo, če ne bomo, je govorila mama. Z očetom sta se vedno trudila in mi dokazovala, da Božiček prihaja v naš dom in mi prinaša darila z avtomobilom - dol z nebes. Kako to, da se nič ne sliši ropotanje avtomobila? sem poredno spraševala. Na božično drevesce je mama obešala dišeče, domače kekse, ki jih je spekla samo enkrat na leto, za to priložnost. Vsak dan jih je bilo manj. Moja sladokusna narava mi ni dala miru - enega po enega...pa bonoončke...Oh! Pa darila pod dreveščkom...! In k polnočnici smo hodili po globokem snegu. Kot majhno dekletce sem bila tako pridkano-poredno pobožna. Skrbela sem za cvetje v cerkvi Sv. rešnjega telesa na Cesti zmage. In ko me je duhovnik opomnil: punčfca, zakaj pa držiš ves čas roke sklenjene, saj ni treba! sem dejala, da se hočem spokoriti za svojo porednost (torej sem že takrat kazala dobre znake za samokritičnost). Sicer sem bila edinka. Mama stroga. Govorila mi je, da me Bog vidi povsod, tudi če nje ni zraven, pa sem bila kar malce jezna nanj - ničesar nisem mogla narediti, da me ne bi videl! Rada sem molila, si pripravljala oltar in iz dnevnika se igrala duhovnika, toda....kar je bilo predolgo je bilo predolgo: ob času rožnega venca so me vedno lovili z metlo izpod postelje. Po vojni smo vsako leto, da nas ne bi slišali komunisti, po tihem prepevali Sveto noč.... Oče seje oblekel v Božička, jaz pa sem spet poredno spraševala, zakaj ga ni nikoli doma, ko pride Božiček...vse do tistega Božiča, ko sem... spet poredno, pošpegala skozi ključavnico v mojo sobo: oče je stal na stolu in krasil božično drevo...pa so mi govorili, da ga Božiček naredi...Ni res, ni res, zakaj ste mi lagali, sem užaljeno spraševala. In zmeda je bila popolna! Saj je tudi učiteljica v šoli govonla, da Božička ni in da od nekod iz "ledenih krajev" prihaja med nas Dedek Mraz. Potem smo peli pesmi o Dedku Mrazu! Oče pa je vztrajno in trmasto...vse do svoje smrti leta 1986 vsako leto v svojem kotičku pridno sestavljal jaslice... Ko sem bila vzgojiteljica, smo pričakovali in bili veseli le...Dedka Mraza! Krasili smo novoletno jelko! Oddajanje avstrijskih postaj s Heilige Nacht mi je, mimogrede rečeno, vedno ježilo lase na temenu, spominjalo me je na otroštvo, na tisto toplo vzdušje, ko sem še veijela.Jn je bilo tako lepo. Toplo in domače. Za vzgojiteljico pa se zdaj ni več spodobilo mrmrati ob Heilige Nacht ali celo peti Sveto noč - saj so mi torej Božička in tudi Boga do konca izbili iz glave! Prvo leto službovanja (1958) bi bila skoraj ob službo, ko sem v službeni dnevnik ob pripravi za učno uro narisala križ. Usoda me je peljala preko Sarajeva v Avstralijo in da bi bila zmeda popolna, zdaj pojem Holly Night...da bi pa bila še večja, se ob Dozičnem času vrinjajo v moj spomin Božiček, pa Dedek Mraz, pa novoletna jelka, da, celo sarajevski Djed Mraz. Božič je! Razen skrbi kaj bom skuhala in spekla, kakšna darila kupila, je v mojem srcu le toplota tistega božiča, ki sta mi ga pripravljala mama in oče... in domotožje po tistem verovanju...čustvu, ki se je zbiralo v meni v času otroštva. Poti nazaj na žalost ni, preveč je zmede! In težko je živeti z njo! Vaša Stanka /1 _^_ SLOVENIAN TRADING COMPANY MELBOURNE - AUSTRALIA želi vsem Slovenkam in Slovencem mime božične praznike ter uspešnega poslovanja v 1995. letu Vinko in Elica Rizmal SLOVENSKI NARODNI SVET VIC s SLOVENSKO DOBRODELNO AGENCIJO želi vsem rojakom vesel Božič in srečno novo leto 1995 fc ^ ^ ^ ^ ^ ¿te ^ ¿te ¿fe ¿te : ZDRUŽENJE SLOVENSKA BESEDA VIKTORIJA Lep slovenski božič in uspešno leto 1995 v upanju, da bomo še naprej z združenimi močmi gojili naš mili materinski jezik Sasha Cefcrin Ogašamo se z željo, da bi vsaka slovenska družina praznovala božične praznike v veselju in božjem miru. Leto 1995 pa naj vsem nam prinese veliko zdravja, uspehov in medsebojnega razumevanja Slovenska oddaja, £^radfoSydney-Afe&xxirne 4* Sfe 2fe ¿te Slovenskemu veleposlaništvu v Canberri, častnemu konzulu g. Alfredu Brežniku, vsem slovenskim društvom, narodnim svetom, verskim centrom, slovenskim etničnim šolam in medijem želi vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto Slovensko društvo AHrlaide SLOVENSKI NARODNI S VET NSW ŽELI SVOJIM ČLANOM TN PRIJATELJEM SREČEN BOŽIČ IN VSE NAJLEPŠE V NOVEM LETU 1995 ODBOR Klub Triglav - Sydney, NSW, želi Glasu Slovenije nepretrgan uspeh, vsem Slovencem širom sveta pa vesele božične praznike in srečno novo leto 1995! Za klub Vid Stariha tajnik W Valentin Vodnik voscenje novega leta Za nov let ne vem, prineslo kaj bo; ga mislim pregledat, ob letu povedat, kak dobro je blo. NAVADNO LETO 1995 ima 365 dni: začne se z nedeljo in konča z nedeljo. Leto 1995 je 6708. leto julijanskega obdobja. Mohamedansko leto se začne ob Sončevem zahodu 30. maja. Židovsko leto se začne ob Sončevem zahodu 24. septembra. Začetek letnih časov: Pomlad se začne 21. marca ob 03. uri 15 minut. Poletje se začne 21. junija ob 22. uri 34 minut. Jesen se začne 23. septembra ob 14. uri 13 minut. Zima se začne 22. decembra ob 09. uri 17 minut. Premakljivi prazniki: Pust torek Pepelnica sreda Velika noč nedelja Vnebohod četrtek Binkošti nedelja Sv. RešnjeTelo četrtek PRAZNIKI 28. februarja 1. marca 16. aprila 25. maja 4. junija 15. junija Novo leto: 1. in 2. januarja Prešernov dan - slovenski kulturni praznik: 8. februarja Dan upora proti okupatorju: 27. aprila Praznik dela: 1. in 2. maja Dan državnosti: 25. junija Dan reformacije: 31. oktobra Dan spomina na mrtve: 1. novembra Dan samostojnosti: 26. decembra DRUGI DELA PROSTI DNEVI Velika noč in velikonočni ponedeljek: 16. in 17. aprila Binkoštna nedelja: 4. junija Marijino vnebovzetje: 15. avgusta Božič: 25. decembra ČASOVNA PREMIKA Na poletni čas preidemo zadnjo nedeljo v marcu, ko opolnoči (25./26. 3.) premaknemo kazalce za eno uro naprej, na sončni čas pa se vrnemo zadnjo nedeljo v septembru, ko opolnoči (23./24. 9.) premaknemo kazalce za eno uro nazaj. CERKVENI PRAZNIKI Sv. trije kralji: 6. januarja Svečnica: 2. februarja Sv. Jožef: 19. marca Marijino oznanjenje: 25. marca Velika noč: 16. aprila Vnebohod: 25. maja Binkošti: 4. junija Telovo (Rešnje telo): 15. junija Sv. Peter in Pavel: 29. junija Veliki šmaren: (Marijino vnebovzetje): 15. avgusta Mali šmaren: (Marijino rojstvo): 8. septembra Vsi sveti: 1. novembra Brezmadežna: 8. decembra Božič: 25. decembra Sv. Štefan: 26. decembra OKROGLE OBLETNICE Anton Tomaž Linhart 200-letnica smrti Antona Tomaža Linharta Anton Tomaž Linhart, prvi slovenski dramatik in zgodovinar se je rodil v Radovljici, oči je zatisnil 14. julija leta 1795. Bil je pristaš razsvetljenskih in prostozidarskih idej. Baron Žiga Zois gaje pridobil za slovensko kulturo (sprva je pisal v nemščini) in tako sta nastala prva slovenska odrska teksta Županova Micka (1789) in Veseli dan ali Matiček se ženi (1790). Z nemško pisanim Poskusom zgodovine Krnajske (nedokončano, le dva zvezka, segajoča do 8. stoletja), je utemeljil slovensko znanstveno zgodovinopisje. 200-letnica smrti Valentina Janeza Metzingerja Valnetin Janez Metzinger, odlični baročni slikar je bil sicer po rodu Francoz, umrl je v Ljubljani. Do danes se je ohranilo okoli 300 njegovih del, med njimi je seveda največ religioznih podob, vendar so znani tudi nekateri njegovi odlični portreti. 190-letnica smrti Blaža Kumerdeja Slovenski šolnik in jezikoslovec Blaž Kumerdej je umrl 10. 3. 1805, doma je bil iz Zagorice pri Bledu. Pomemone zasluge je pridobil predvsem kot organizator slovenskega šolstva in prevajalec učnih knjig. 160-letnica smrti Matije Čopa 6. junija 1835 je utonil v Savi pri Tomačevcm Prešernov najboljši prijatelj in literarni svetovalec Matija Čop. Bilje med najbolj razgledanimi in izobraženimi Slovenci svojega časa in izvrsten poznavalec svetovne književnosti. 145-letnica rojstva Jakoba Aljaža Slovenski skladatelj in ljubitelj planin Jakob Aljaž je bil rojen v Za vrhu pri Smledniku. Pisal je predvsem zborovslee pesmi, ki so v i j: svoje občutenosti in spevnosti skorajda kratkem zaradi ponarodele. 120-letnica rojstva Gojmira Kreka 27. junija 1875 je bil rojen slovenski skladatelj in pravni strokovnjak Gojmir Krek. Napisal je veliko samospevov, zborovskih in komornih skladb umirjenega modernističnega sloga. 100-letnica rojstva Marija Kogoja Skladatelj Marij Kogoj se je rodil 27. 4. 1895 v Trstu. Njegovo najbolj značilno delo je opera Črne maske, ki zavzema v slovenski operni tovrstnosti eno najtehtnejših mest. 9 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ZAHVALA Vsem predstavnikom slovenskih društev in organizacij, verskih središč, Slovenskih narodnih svetov, radijskih oddaj, časopisov in revij, izobraževalnih organizacij in poslovnežev se želim zahvaliti za izjemen sprejem in neformalne razgovore, s katerimi smo poglobili naše sodelovanje. Dr. Peter Vencelj državni sekretar OBVESTILO O SEMINARJU ZA UČITELJICE SLOVENSKEGA JEZIKA Na obvestilo o seminarju za slovenske učiteljice iz Avstralije smo dobili skupno 8 prijav. Na seminar so se prijavile: —Viktorija Mrak, učiteljica slovenščine na Victorian School of languages, slovenščino poučuje nepretrgoma v Melbournu-in Sydneyu od leta 1974; — Lidija Lapuh, starost 19 let, učiteljica slovenščine v SD Planica, Melt>ourne od leta 1994, prej tri leta pomagala pri pouku; — Magda Pišotek, učiteljica slovenščine v SD Melboume od leta J 977 dalje; —Marija Penca, učiteljica slovenščine v SD Melbourne od leta 1984 dalje; — Manza Ličan, učiteljica slovenščine na Srednji šoli v Bankstownu - Sydney, predsednica Šolskega odbora za NSW, poučuje od jeta 1973 dalje; — Marija Žaja, učiteljica slovenščine na Slomškovi šoli v Sydneyu od leta 1992 dalje; — Andrejka Andreaž, učiteljica slovenščine na Slomškovi šoli od leta 1990 dalje; — Marta Spes - Skrbiš iz Adelaide, profesorica slovenskega jezika (diploma FF iz Lj), od leta 1991 je poučevala na Slovenski etnični šoli v Adelaidi (op.u.: trenutno se nahaja v Sloveniji, preselila se bo v Queensland). Glede na to, da je bila žal udeležba omejena na največ pet učiteljic iz Avstralije, je Urad za Slovence po svetu v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in veleposlaništvom odločil, da se seminaria v letu 199S udleže: Viktorija Mrak, Magda Pišotek iz Melbourna, Mariza Ličan in Marija Žaja iz Syaneya in Marta Spes Skrbiš iz Adelaide, ki je že v Sloveniji, kar je zmanjšalo stroške njene udeležbe. Kot kriterij so bili upoštevani mesto in leta poučevanja slovenščine in priporočila. Učiteljice, ki so se prijavile za letošnje leto in niso bile izbrane, bodo imele prednost pri razpisu za leto 1996, za katerega bodo veljali isti pogoji. A.Gosnar /T VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OP SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street. Canbena City. lei: (06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in dnigo poito pofljile na nailov: Embassy of Slovema. PO-Box 284. Civic Square. Canbena ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9 DO-1700 ure: uradne uie pa so od 10jOO-14jOO ure. Odpravnik podov: Aljaž Gotnar, upravno konzularni referent: Tina Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW ia VJC) 21 Judge Street, Randwfck. Sydney. NSW Čutni konzul Alfred Breiaik Obiik urada izključi» po dogovora (By appointment only) Tel. (02) 314 5116; Fax: (02) 3996246 PoJui naslov: P .O Box 188.Coogee.NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Eaatan Hutt Read. Poonro. Lower Hutt (Wellington), čaatni konzul Du&aa Lajovic. tel.; (04) 567 0027. lax: (04) 567 0024 Pofcni naslov: POBox 30247. Lower Hut^New Zealand Naslov v Avtfmliji: 78 Victoria Street. Smithfmld. Sydney. NSW 2164, teL (GZ) 604 5133; fax: (02) 60« 009 Po&ni nailov: POBox 5. Smithfield. NSW 2164 ADRIA AIRWAYS NOW IN AUSTRALIA OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES us $ FRANKFURT -LJUBLJANA ROME -LJUBLJANA ZURICH -LJUBLJANA LONDON -LJUBLJANA MUNICH -LJUBLJANA VIENNA -LJUBLJANA $220 1220 1220 1275 $165 $165 FRANKFURT -LJUBLJANA MUNICH -LJUBLJANA LONDON VIENNA ZURICH ROME -LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA -SKOPJE -SKOPJE SKOPJE SKOPJE SKOPJE SKOPJE $400 $400 $400 $400 $400 $400 FRANKFURT -LJUBLJANA-MUNICH -LJUBLJANA LONDON VIENNA ZURICH ROME -LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA TIRANA TIRANA TIRANA TIRANA TIRANA TIRANA $350 Í350 $350 $350 $350 $350 MORAY TRAVEL COMPANY Suite 13. 115 PITT STREET PffiA HOUSE -SYDNEY NSW 2000 PHONE: 006 SI 8 002 2316099 pišejo nam Eleonora White, naša sydneyska rojakinja, ljubiteljica otrok, ki potom organizacije HELP zbira denarne prispevke za otroške bolnice v Sloveniji (razen tega ima še štiri akcije za Avstralijo, mea njimi Fred Hollows, Volenteer Bush Fire Brigade), upa. da bo do Velike noči 1995 zbrala denar za neonatalni monitor otroškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota (doslej je zbrala $ 5.000, njen končni cilj je $10.000). Naj omenimo, da je mea drugim prispevala svojo nabirko za otroško bolnišnico v Murski Soboti tudi Slovenska dobrodelna agencija Slovenskega naiodnega sveta Viktorije, predsednica Kamica Satfer in tajnica Elica Rizmal sta zbrali $ 530.00. Gospa White pa bo v ta namen ponovno organizirala koncert, tokrat pri Slovenskem društvu Sydney. Upamo, da jo bodo naši slovenski rojaki podprli in prispevali s svojimi denarnimi prilogami - ne samo v Sydneyu, temveč tudi drugod po Avstraliji. Njen naslov: HELP, E.White, P.O.Box 603, Kurnell, NSW 2231. Gospa White želi našim bralcem posredovati pismo murskosoboške bolnice, v katerem se niej in vsem, ki so za bolnico prispevali zahvaljuje v.a. predstojnica otroškega oddelka dr. med. Zdenka Korošec Kanič, ki opisuje organizacijo te pediatrične klinike takole: "Po velikosti smo četrta otroška bolnišnica v Sloveniji in imamo 56 postelj za otroke od rojstva pa do 18. leta starosti. Teh otrok je v Prekmurju 40.000. Na našem oddelku je zaposlenih 5 zdravnikov specialistov pediatrije in en zdravnik specializant, kije trenutno na usposabljanju na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Na oddelku imamo enoto za intenzivno nego nedonoščkov in bolnih novorojencev, skrbimo pa tudi za novorojenčke na Ginekološko porodniškem oddelku, za otroke na kirirškem oddelku ter vršimo konziliarno službo na očesnem, ušesnem in infekcijskem oddelku. Vsak zaposleni pediater se še posebej ukvarja s subspecialisticno dejavnostjo in tako imamo ambulanto za otroke z motnjami v razvoju z razvojno nevrofizioterapijo, kjer poleg pediatra dela specializirana terapevtka v posebej opremljenem kabinetu. Imamo se alergolosko ambulanto, kamor zahajajo predvsem otroci z astmo in drugimi pljučnimi ter alergološkimi obolenji, ambulanto za bolne novorojence, neonatalno ambulanto ter nefrološko ambulanto za otroke z bolenji sečil. V dežurni službi nudimo zdravniško pomoč bolnim otrokom neprekinjeno 24 ur. Na našem oddelku imamo tudi otroški vrtec ter šolski pouk za prve štiri razrede osnovne šole. Svojci lahko obiskujejo bolne malčke vsaki dan neprekinjeno, le prespati ne morejo na našem oddelku, ker za to nimamo prostorskih zmogljivosti. Lahko se pohvalimo z najkrajšo ležalno dobo v Sloveniji - to je 7 dni, tako da se otroci res v najkrajšem možnem času vrnejo v domače okolje. Med obolenji so na prvem mestu bolezni dihal, sledijo obolenja prebavil m sečil, bolezni srca in ožilja ter krvotvornih organov. Od prevzema predstojništva na otroškem oddelku se zavzemam za cim boljše počutje hospitaliziranih otiok ter za uspešno, strokovno in sodobno delo zdravnikov in sester. V ta namen že nekaj let z dobrodelnimi prispevki zbiram denar za nakup drage strokovne opreme. Tako smo že uspeli kupiti Buirubinometer Minolta Air-Shields za hitro in nekrvavo določanje bilirubina zlateničnih novorojenčkov, 4 stetobkope firme Hewlett-Packard, EKG aparat Hewlett-Packard, gibalne pripomočke za otroke z motnjami v nevrološkem razvoju, novi TV sprejemnik in video, da si otroci krajšajo čas. Prav tako smo dobili v dar precej igrač za naš otroški vrtec. Včasih sem kar malo obupana, ker gre delo zelo počasi in bi si želela več priaobiti v krajšem času, ampak tako kot tudi vi, cenjena g. White, tudi jaz vztrajam in počasi ter sigurno dosežem cilj. Saj vsi mi delamo za otroke, ki so naše največje bogastvo." Stanka, že nekaj časa me muči pripomba mariborskega novinarja, ki ste jo objavili pred meseci in sicer, da smo izseljenci brez domovine ter da so nam ostala edini dom le še letala. Prilagam fotokopijo razglednice, na katerem je slika letala s katerim sem potoval v neznano bodočnost...pred leti, ko sem se preselil v Avstralijo. Razglednico sem poslal bratu Jožetu v Maribor in jo prinesel nazaj, ko sem bil pred štirimi leti na pogrebu moje mame. Moram reči, da je bil takrat, pred leti, to polet "upanja" v boljše življenje. Vseh nas, osemdeset slovenskih duš je zapustilo Salzburg 4.8.1960. Potovali smo štiri dni. Da, takrat nam je bil ta Locheed Super Constellation začasni dom upanja med oblaki, dokler se nismo razšli po avstralskem kontinentu. Kdo ve koliko poletov je prevozilo Slovenke in Slovence po svetu.... Vsi smo se nekako znašli v teh preteklih letih in si ustvarili svoje domove. Prave domove! Tone Ribarič, Melbourne SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA SLOVENIJO Sporočamo Vam, da smo izdali zbornik otvoritvenega zasedanja Svetovnega slovenskega konsresa v Ljubljani, ki je bilo 2/. in 28. junija 1991. Zbornik lahko naroči vsakdor, stane 5ameriških dolarjev, kar predstavlja samo stroške tiskanja zbornika. Naslov SSK - KS Cankarjeva 1/4, Ljubljana 61000 SLO Tel: 386/61 126 33 26 Fax: 386/61 222 125 Lep pozdrav dr. Irene Mislej predsednica Slovensko društvo Melbourne "SLOVENIAN CENTRE", 82 INGRAMS ROAD 6LTHAM, V1C., 3095 — Telephone: 437 1 226 Draga Stanka, odbor SDM se iskreno zahvaljuje uredništvu Glasu Slovenije za obsežno prilogo o društvenem jubileju, ki je bila objavljena v zadnji številki časopisa. Vse najboljše ob prihajajočih praznikih in v novem letu! Helena Leber OBVESTILO Zaradi dopusta tiskarne Bounty Print, ki tiska nač časnik, bo izšla naslednja številka Glasu Slovenije v drugi polovici januarja. Tiskovni sklad: $ 20.00 Slovenski klub Triglav; $ 20.00 Vinko Rizmal. Hvala! SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1995 Slovenska izseljenska matica je ponovno poslala praznični pozdrav iz Slovenije Slovencem po svetu. Tudi letos koledar prinaša bogato vsebino -tehtne članke o preteklosti in sedanjosti slovenskega naroda, pester izseljenski literarni almanah, izseke iz preteklosti slovenskega izseljenstva, del gradiva v angleščini, ob vsem pa še vrsto prelepih barvnih posnetkov slovenske dežele. Stalni naročniki ga bodo prejeli brez predhodnega naročila, vsi drugi pa ga lahko naročijo na naslovu: RODNA GRUDA CANKARJEVA 1 P.P. 169 61001 Ljubljana Slovenija po tel.: + 386 61 126 32 84 fax: + 386 61 210 732 /RODNA GRUDA/ Viri informacij: RokPress-Krpan iz Kalifornije (posreduje Draga Gelt), Delo, Slovenec, Družina, veleposlaništvo RS iz Canberre Za slovenske zmage Slovenija je, kot je zapisal Ludvik Škoberne v Naši Sloveniji ponovno doživljala čas velikih besed in "sajenja rožic". "Mali ljudje" so za politike pred volitvami postali spet zelo pomembni. Vsi občinski veljaki so zapovrstjo trdili za sebe. da so najboljši, Kaj pa volilci...? Neuradni podatki o lokalnih volitvah 4. decembra 1994 V prvem krogu je bilo izvoljenih 57 županov - drugi krog volitev bodo imeli 18. decembra v 90 občinah. Podatki, ki so jih zbrale stranke v 131 občinah, v katerem so volili po proporcionalnem sistemu: Za Slovenske krščanske demokrate (SKD) je glasovalo 149.609 ali 18.45 odstotka volilcev, s čimer so SKD več kot zadovoljni, saj so v marsikaterem okolju dosegli več kot so pričakovali. Ugotovili so, da propaganda Eroti njihovi stranki in predsedniku ojzetu Peterletu, ni bila uspešna. V prvem krogu so dobili 10 županov, v drugem imajo še 33 kandidatov. Za Drnovškovo Liberalno demokratsko stranko (LDS) je volilo 139.922 ali 17,25 odstotka volilcev. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bile te volitve generalka za državnozborske volitve leta 1996. LDS se je najbolje odrezala v mestnih občinah, ima ze 9 županov, v drugem krogu pa še 39 kandidatov. Janševi Socialdemokrati (SDSS) so imeli za seboj 112.425 ali 13,86 odstotka volilcev in ocenjujejo, da gre za velik premik na slovenskem političnem prizorišču, saj so desničarske stranke dobile skupaj skoro polovico glasov. SDSS imajo že 12 županov, v drugem krogu pa še 31 kandidatov. Združena lista socialdemokratov - pravijo jim tudi bivši komunisti (ZLSD) je pridobila 107.719 ali 13,28 odstotka Slovenk in Slovencev. Prepričani so, da so volilci nagradili njihovo umirjenost in dosledno usmeritev pri uveljavljanju socialdemokratskih vrednot. ZL je zmagovita predvsem v urbanih in delavskih središčih. Ima 7 županov in 25 kandidatov za drugi krog. Slovenska ljudska stranka (SLS), bivša kmečka stranka, je pridobila 103.632 ali 12,78 odstotka volilcev. Tudi ta stranka je dosegla izredno dobre rezulatate, zaenkrat ima že 15 županov in 28 kandidatov za naslednji krog. Na volitvah so se potegovale za svoje župane še manjše stranke, končne točnejše rezultate bomo objavili v prihodnji številki. Drnovšek vodi v tradicionalni anketi Dela Od 1000 naključno izbranih telefonskih naročnikov si je prvo mesto med političnimi osebnostmi novembra priboril predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek. Italija ponovno preprečila pogovore o pristopu Slovenije v Evropsko unijo Evropska petnajsterica se je 28. novembra 1994 ponovno sestala v Bruslju. Po pričakovanju in napovedih je Italija spet onemogočila, da bi dali Sloveniji mandat za pogajanja o pridruženem članstvu. Položaj Slovenije, po besedah italijanskega zunanjega ministra Livia Caputa se ni zrel za približevanje Slovenije k Evropi. Naslednja priložnost (pod nemškim predsednikovanjem EU ) bo 19. decembra. Drnovšek - Peterle Dr. Drnovšek je izjavil, da bo LDS s krščanskimi demokrati zaenkrat nadaljevala koalicijske pogovore, težje pa bo sodelovati s predsednikom te stranke Lojzetom Peterletom zaradi njegovih izjav v tujih medijih, škodljivih za Slovenijo. Peterle ie npr. v Avstriji dejal, da so krščanski demokrati v "nacionalsocialistični" koaliciji, v slovenskem parlamentu pa da obstaja "koalicija bivših komunistov, levih nacionalistov in liberalnih demokratov", ki so prav tako v krvnem sorodstvu z nekdanjimi komunisti. Peterletovi nasprotniki se sprašujejo, zakaj je potreboval skoraj dve leti, da je spregledal, v kakšno slabo družbo je popeljal krščanske demokrate. Ustavna obtožba za Drnovška Sedemnajst opozicijskih poslancev na čelu z dr. Francetom Zagožnom iz SLS je vložilo ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Drnovška. Očitajo mu, daje kršil šest določil ustave in zakona o zunanjih zadevah. Obtožujejo ga, da je najbolj odgovoren za nepravilnosti v pogajanjih z Italijo. Državni zbor mora o obtožbi razpravljati najkasneje do 23. januarja 1995. Za slovensko letalsko brigado 7 helikopterjev Kar štirje ministri (Jelko Kacin, Mitja Gaspari, Lojze Janko in dr. Maks Tajnikar) so pojasnjevali nakup sedmih helikopterjev, vrednih 27 milijona dolarjev, za slovensko letalsko brigado. Kanadska državna izvozna družba je dala 23 milijonov dolarjev posojil (odplačilo za sedem let). Očitki obrambnem ministru Na komunikacijskem treningu kjer jih osposabliajo za stike z javnostjo, so po pisanju slovenskega tiska, postavljali častnikom slovenske vojske in vodilnim delavcem obrambnega ministrstva "provokativna politična vprašanja". Za tak postopek so nekateri vložili interpelacijo proti obrambnemu ministru Jelku Kacinu. ono Nova območna TV postaja v Mariboru Nova zasebna območna televizija RTS Maribor bo delovala prek TV-oddajnika kanal 59 na Pohoiju. Slovenska državnost od Karantanije do plebiscita V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil pred kratkim tridnevni znanstveni posvet Slovenci in država. Na tem znanstvenem posvetu je bilo med drugim zaključeno tudi to, aa Karantancev ni povezovala ista kri. Slovenija pridružena NATU "Z veseljem pozdravljam med nami Slovenijo kot pridruženo članico in prvo iz skupine nekdanjih jugoslovanskih republik" je na slovesnem zasedanju sevemoatlantske skupščine v Washingtonu dejal njen predsednik Loic Bouvard in nato povabil slovenskega delegata dr. Dimitrija Rupla, naj umesti slovensko zastavo med druge zastave držav članic te skupščine, slovenska zastava je v tej razporeditvi peta levo od maeriške. Državni zbor o popravi krivic in slovenski spravi Poslanci so se že nekajkrat v tem letu spopadli z zakonom o popravi krivic a jim ni nikoli uspelo priti do konca, saj nekateri zahtevajo, da se zakon popolnoma zavrne. Se s popravo krivic res delajo nove krivice ali pa gre le za "staro udbovsko finto", ie menil Sašo Lap (SND). Mateja Kožuh Novak iz stranke Združene liste socialdemokratov (ZLSD) pa je dejala, naj bi denar za izplačevanje odškodnine tistim, ki jim je bila storjena krivica namenili raje mladim, ne pa starim, ki ga ne potrebujejo več. Maks Lavrinc (LDS) je dejal, da ni pravično, da otroci plačujejo za grehe svojih očetov. Jože Pučnik pa je očital Združeni listi in Liberalnim demokratom, da v svojih besedah o popravi krivic niso resni in da hočejo umoijene zdaj še enkrat brezobzirno poteptati. Odločati ne bi smeli glasovi poslancev ampak človeško dostojanstvo je pripomnil dr. Pučnik. Sinji galeb Na obrambnem ministrstvu so najavili, da bo Slovenska vojska kmalu nabavila prvo pravo vojaško ladjo. Plovilo naj bi se odlikovalo z veliko hitrostjo. Pošta v Maribor Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o ustanovitvi Pošte Slovenije S tem naj bi se končno začela delitev PTT-ja na Pošto in Telekom, torej telefonijo. Državni zbor je tudi sprejel sklep, da bo sedež pošte v Mariboru. iz Slovenije Žarko Petan spet direktor RTV Slovenije Tako je odločilo ustavno sodišče RS SDSS ustanovila nacionalni in krščanski forum Nacionalni forum Janševih Socialdemokratov naj bi povezoval vse zavedne in mlade Slovence, zlasti pa tiste nacionaliste, ki so razočarani nad Jelinčičem. V programu foruma je tudi zahteva po zakonski reviziji nezakonito pridobljenih državljanstev. Ed^i od voditeljev tega foruma je Jure Sterk, znani slovenski popotnik. Tudi ustanavljanje socialdemokratskega krščanskega foruma zelo odmeva v slovenski javnosti. V kuloarjih dnevne politike se je takoj pojavilo ugibanje, ali ne gre morebiti za poskus zavzemanja političnega prostora, na katerem je doslej suvereno vladala krščanska demokracija. Janez Janša in dr. Marica Marolt-Ciomišček sta že obiskala dr. Alojzija Šuštarja in nadškof je pobudo podprl. Forum naj bi pozitivno vplival na sodelovanje strank, v katerih politično delujejo slovenski kristjani. Suspenz slovenskega helsinškega komiteja Predsednik Mednarodne helsinške federacije Jo Benkovv je izročil pismo začasnemu predsedniku Helsinškega komiteja Slovenije dr. Edu Pirkmaieiju, v katerem mu sporoča, daje slovenski komite suspendiran do naslednjega sestanka generalne skupščine MHF, ko ga bodo izključili, če ne bo izpolnil potrebnih zahtev. HKS baje ni obveščal slovensko javnost o svojem delu, pa tudi zamenjava predsednikov je bila neopazna. Dosedanji predsednik Stane Stanič je prišel namreč navzkriž z MHF. Sumljivi Helsinški monitor Slovenije in Civic Link Slovenije V 40. številki Glasu Slovenije, smo na strani "tisk" povzeli iz tednika Mladina citat članka, ki ga je napisal Tgor Mekina -novinar, ki je zdaj že znan po temu, da igra v Sloveniji "novinarsko-obrambno" vlogo za južnjake in za bivše pripadnike JLA (obenem pa se izraža proti pravicam na slovensko državljastvo slovenskih izseljencev po svetu). V tem članku je govoril o Helsinškem komiteju Slovenije (preberite prosim ponovno, št. 40, stran 6). V slovenskih medijih je zaznati vse več protestov in vprašanj: kdo vodi ta monitor in kdo ga je pravzaprav ustanovil? Predsednik Demokratičnega foruma Slovenije Jernej Jung je pojasnil, da je Helsinški monitor Slovenije samozvana organizacija, ki ga Slovenci niso izvolili in prav tako ne njegove predsednice Neve Miklavčič Predan. Iz istih razlogov protestira tudi proti delovanju takozvanega Civic Link Slovenije in predsednici Tanji Petovar, ki ne govori niti slovensko, ampak srbsko in je beograjska Slovenka. Ta "humanitarna" organizacija zdaj blati po svetu Slovenijo, češ, da krsi človeške pravice proti južnjakom - predvsem Srbom, ki živijo v Sloveniji (zaradi morebitnega odvzema pokojnin ali stanovanja, pa tudi državljanstva. Jernej Jung je tudi povedal, daje deležen anonimnih groženj, v katerih mu pretijo s smrtjo. Bo že držalo, da se je v Slovenijo naselilo preveč "Balkana". Heksinški monitor si lasti denar za demokratizacijo Slovenije V Sloveniji se sprašujejo zakaj je do denaija, ki gaje za demokratizacijo Slovenije namenila evropska fundacija Phare, naenkrat upravičen le Helisnški monitor Slovenije (o katerem govori Jernej Jung), čeprav vemo, da je njihov glavni namen le "varovanje južnjakov pred Slovenci". Vandalizem na venetskem konju Na umetnini mojstra Oskarja Kogoja, imenovani Venetski konj, ki stoji v velikem preddverju Svetovnega trgovinskega središča v Ljubljani, seje izzivljal neki primitivec in povzročil veliko škodo. Z nožem je razpraskal trebuh in vanj vrezal znane srbske znake v obliki križa in štirimi črkami C v vsakem polju. Kaj te črke C pomenijo v cirilici: Samo sloga Srbina spašava! Visoko imenovanje za dr. Antona Stresa Papež Janez Pavel IT. je imenoval prof. dr. Antona Stresa, predsednika komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, za konzultorja Papeškega sveta Pravičnost in mir za dobo petih let. Dr. Stres je nedavno postal član povezovalnega komiteja evropske konference Pravičnost in mir s sedežem v Bruslju. Štajerski val najbolj priljubljen Radio Šmarje pri Jelšah - Štajerski val je najstarejša slovenska radijska postaja, saj so lani praznovali 40-letnico. Po ugotovitvah inštituta za raziskovanje medijev - Mediane, ima postaja svoje poslušalce od Gorenjske do Pomurja in od Koroške do Zasavja ter drugod po Sloveniji. Program poslušajo in se jim oglašajo celo iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Miši prerešetale njive Obupani prekmurski kmetje trdijo, da so miši že opravile prihodnjo žetev pšenice in ovsa. Deratizacija pa ni rešitev, ker bi z nio zastrupili obdelovalno zemljo. Kaj storiti proti mišji zalegi pa niso znali svetovati niti kmetijski strokovnjaki. Avto-cesto Arja Vas-Vransko bodo gradili Italijani. V postopku za izbiro izvajalca Nadzorni svet Darsa ugotavlja, da v izbiri ni bilo stoijenih bistvenih napak in da zato ni razlogov, ki bi narekovali spremembo in izvajanje del dodelili slovenskemu podjetju. Kovanci bodo zakonito plačilno sredstvo Na sprednji strani 4000 zlatnikov, 10.000 srebrnikov in 200.000 tečajnih kovancev, ki iih je Banka Slovenije ob 1000. obletnici škofa Abrahama dala v prodajo 22. novembra letos, je upodobljeno stilizirano pisateljsko pero, ki simbolizira začetek pismenstva in napis "Glagolite Ponas",ki predstavlja začetne besede zapisa Brižinskih sppmenikov. Na desni strani sprednje strani kovanca je še napis "Brižinskijspomeniki", pod njim pa besedilo "Škof Abraham" in letnici "994 -1994". Na zadnji strani kovanca bo zapisana njegova nominalna vrednost, napis "Republika Slovenija" in letnica izdaje. Kovanci so naprodaj po nominalni vrednosti, zlatniki in srebrniki pa so dražji. Dokončna ureditev pokojnin med Italijo in Slovenijo Ttalija in Slovenija sta na tridnevnih pogajanjih pred kratkim dokončno uredili Konvencijo o zdravstvenem zavarovanju, nesreče pri delu in poklicne bolezni, pokojninskem in invalidninskem zavarovanju. Najvažnješi dosežek tokratnih pogajanj je bil dogovor, ki se nanaša na dokončno ureditev pokojninskih dajatev državljanov iz cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Sporazumeli so se, da bo vsaka stran v celoti prevzela obveznosti za osebe, ki so bile njeni državljani 3. aprila 1978 (leto dni po sklenitvi osimskih sporazumov), pri čemer bodo obdobje dokupljene dobe ter prostovoljno plačanih prispevkov obveznost tiste države, po katere predpisih so bili plačani. Dr. Alojzij Šuštar o spravi "Obe strani morata priznati krivdo, prositi za odpuščanje, si oprostiti in odpustiti. Pri vrednotenju naronoosvobodilnega boja in dogodkov med drugo svetovno vojno je treba priznati, kar je bilo dobrega na eni in na drugi strani pa tudi, kar je bilo slabega. Prihodnje leto, ko slavimo 50. obletnico zmage nad fašizmom, bo dobra priložnost, da pokažemo, ali smo sposobni drug drugemu to priznati." Slovenija moja dežela Na sliki: Pendolino, hitri vlak italijanskega podjetja Fiat Ferroviaria - večje hitrosti po slovenskih železnicah postajajo resničnost - od Maribora do Ljubljane je vozil 208,2 kilometra na uro. Akcija Moja dežela - lepa, urejena in čista Akcija Moja dežela - lepa, urejena in čista je sestavni del slovenske turistične ponudbe. Tako je končano 24. tekmovanje slovenskih mest za naslov najbolj urejenega v akciji iščemo najbolj urejen kraj v Sloveniji. Letos je tekmovalo 68 krajev, 17 zdravilišč in 20 šol. V kategoriji večjih mest je zmagal Maribor pred Novim mestom in Kranjem. Mea izrazito turističnimi kraji ie prvo mesto zasedla Kranjska Gora, drugo Bled in tretje Radenci. Med turističnimi kraji je bil prvi Ptuj, drugi Laško in tretji Lesce. Kamnik jp zasedel prvo mesto med kraji s prehodnim turizmom pred Žalcem in Postojno. Med večjimi zdravilišči so dobile največ točk Moravske Toplice, drugo mesto Radenci, tretje Čatež. Ljubljana - Potem, ko so v Ljubljani uspeli sistematično uničiti kakršnokoli kavarniško življenje, so Ljubljančani le dočakali povratek ene najstarejših mestnih kavam, prej znane kot kavame Union, sedaj imenovane Cafe teater. Maribor - V Kamnici pri Mariboru so položili temeljni kamen za prvo eksperimentalno sončno vas v Sloveniji. To bodo individualne stanovanjske gradnje Marlesa po meri človeka in prijazne okolju ter energetsko dvakrat bolj varčne. Bled - Anton Hrovat je po dvajsetih minutah truda potegnil iz Blejskega jezera na breg 104 cm dolgo ščuko, težko 9,15 kg. Idrija - Otvoritev prenovljene idrijske kamšti. Leta 1954 je idrijski Mestni muzej odprl javnosti na ogled znamenito idrijsko "kamšt" - črpalko za jamsko vodo na zunanji vodni pogon, ki je v rudniku živega srebra delovala od 1790 pa vse do leta 1948. Tej napravi pripada častno mesto v slovenski in evropski tehniški zgodovini. Sestavlja jo leseno kolo s premerom 13,5 metra. Slovesno odprtje temeljito prenovljene idrijske kamšti je bilo pred kratkim, govoril je minister za kulturo Sergij Pelhan. Radovljica - Radovljičani bodo prihodnje leto praznovali dve pomembni okrogli obletnici: sedemstoletnico župnije svetega Petra in dvestoto obletnico smrti prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta. Vrstila se Bodo razna prenovitvena dela: pred kratkim je bilo odprtje obnovljenega trga pred cerkvijo, čakata pa še obnovi osrednjega in vhodnega dela trga. Prenovili bodo tudi mogočno graščino, v kateri sta glasbena šola in čebelarski muzej. Precej denarja so Radovliičani že zaslužili s prodajo koledarja Cvetje s Kransjkega 1995, ki so ga prodali že štiri tisoč izvodov. Najprijetnejše planinsko domovanje Končana je akcija Najprijetnejše planinsko domovanje. Med visokogorskimi postojankami je zmagala Koča na Planini pri jezeru. Drugo mesto je zasedla Koča na Golici, tretje pa Pogačnikov dom na Kriških podih. Sredogorske postojanke so se uvrstile takole: prvi je Poštarski dom na Vršiču, druga Koča na Planini Razor in tretji Planinski dom na Mrzlici. v a Sembije - 236 prebivalcev krajevne skupnosti Sembije, ta leži ob cesti Postojna—Knežak —Ilirska Bistrica, je v štirih letih s skupnimi močmi ter s pomočjo občine in države pridobilo 90 telefonskih priključkov, zgradilo vodovod in si v hiše napeljalo vodovodne priključke, uredilo odvodnjavanje deževnice in kanalizacijo ter asfaltiralo vaške poti. Primorje in Kras - Nedavno je geodetski zavod iz Ljubljane pripravil in izdal že deseti izletniški zemljevid Primoije in Kras. Zložen je v žej^ni format in zajema obsežno območje vse slovenske in precejšnjega dela italijanske obale in Krasa. Na severu sega do Branika, na vzhodu do Divače, na jueu do meje s sosednjo Hrvaško in na zahodu do Opatjega seTa. Preveden je tudi v italijanščino in angleščino. Celje - Komisija za preimenovanje ulic in naselij pri skupščini občine Laško je pripravila predlog novih ulic, potrdil pa ea je tudi izvršni svet. Tako bo cxislej Titova ulica končno Trubarjeva ulica. Ulica B. Kraigerja Mestna ulica, Trsteniška ulica Podhumska ulica, Trg 2. julija Trg svobode. Trubarjevo nabrežje Marijagraška cesta. Hkrati se Cedetova ulica popravi v Cedejevo. Laško - Laščani so se obdolžili svojemu rojaku Ignaciju Orožnu (1819 - 1900), zgodovinarju in stolnemu proštu mariborske škofije ter zavednemu Slovencu. Odprli so mu spominsko ploščo na Aškerčevem trgu. Laščani so istega dne odkrili še znameniti Marijin neobaročni steber. Ta steber je po izvirniku v vkamnu izdelal Podrižnik iz Šentjurja. restavratorski mojster Anton Ljutomer - ima že osem ekoloških kmetij. Že lansko leto Slovenija preko ljutomerskega podietia za razvo ie Slovenija preKo ljutomerskega podjetja za razvoi Mikrokozmos postala clanica mreže ekoloških turističnih kmetij srednje in vzhodne Evrope, tako, da jih je bilo v letošnji poletni sezoni že osem, za prihodnje leto pa se jih je prijavilo ze 15 iz vse Slovenije. Bohinjska Bistrica - V tem kraju je manjši, toda starejši brat znanega Kobariškega muzeja. Bohinjska muzejska zbirka, zbirati sta jo začela domačina Janko Stušek in Tomaž Butkovič, prikazuje severni del soške fronte od roba Banjške planote do Mrzlega Vrha in jugovzhodni del koroškega bojišča od Krna do Rombona. Na ogled je nekaj lahkega orožja in opreme ter vojaških oznak. Poleg pregledne karte preboja fronte od 24. do 27. oktobra 1917 sta predstavljena potek minskega boja na Batognici in napad s fosgenom pri Bovcu. V isti stavbi je na ogled tudi zanimiva zbirka usnjarske obrti in železarstva. Kobarid - Kobariškemu muzeju soške fronte naj bi se pridružil še arheološki muzej. Za marsikateri predmet iz arheološkega najdbišča Gradič nad Kobaridom je že obveljal naziv "enkratno'. Vip ava - Srce turističnega mesta bo Lanthierijeva graščina, pravijo Vip; mostov in številne druge naravne, kulturne. T /ijo Vipavi domačini in tisti, ki poznajo Male Benetke, tako njenih 33 zgodovinske posebnosti, mnoge izjemne spomenike in arhitekturne značilnosti. Podčetrtek - Delov zlati list je tokrat pripadel Atomskim Toplicam v Podčetrtku. Negova — Ta, kraj, ki leži nad Sčavniško dolino v radgonski občini, se omenja že v 12. stoletju. Tukajšnja cerkev Marijinega rojstva pa je iz leta 1710. Do zdaj ni bilo nobene razglednice, ki bi prikazovala ta kraj. Pred kratkim je zato župnijski urad Negova izdal dve. Na eni je notranjost cerkve, na drugi pa njena zunanjost. Priložena razglednica kaže cerkev Marijinega rojstva. Izdelalo jo je podjetje Negoj iz Radencev. Prav gotovo se tudi tako predstavlja podeželjski kraj z nekaj sto ljudmi. F. K. Metliški grad, v katerem imata razstavne prostore oba muzeja Pred častitljivo obletnico Prihodnje leto 860 let Šmartna pri Litiji ŠMARTNO PRI LITIJI-Šmarčani so upravičeno ponosni na bogato, predvsem pa dolgo zgodovino svojega kraja, ki bo prihodnje leto star častitljivih 860 let. Še Ljubljana in Litija sta kar deset let mlajši. Mineva tudi330let, karje bila v kraju ustanovljena prva osnovna šola, trideseti rojstni dan pa praznuje sedanja. Mešani pevski zbor Zvon bo sla vil 104. obletnico, najstarejša ohranjena hiša je iz druge polo vice 17. stoletja, šmarska cerkev je nekakšen zaščitni znak Šmartna. NEGOVA, 24. novembra - Leta 1811 so našli v Ženjaku pri Benediktu, šest kilometrov od Negove, 26 bronastih čelad. Nanje so naleteli delavci pri odkopu bukovega panja. Na nekaterih je bil tudi napis v keltščini, tako da strokovnjaki predvidevajo, da so čelade iz konca drugega oziroma začetka prvega stoletja pred našim štetjem. Žal pa nobena od najdenih čelad ni razstavljena v slovenskih muzejih; najbližje najdišču je čelada, razstavljena v muzeju v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburgu), kot velika dragocenost seveda varovana s steklom. (Besedilo in slika: L. K.) NAJSTAREJŠA HIŠA - V tej hiši je bila nekoč kaplanija. potem pa je imel Valvasor v njej svojo bakroreznico. Šmarčani bi jo radi popravili in preuredili v muzej. (Slika: Marina Učakar) posvetu CELOVEC - Ob drugi obletnici slovenskega generalnega konzulata v Celovcu, ki poleg Koroške "pokriva" tudi avstrijske dežele Salzburg, Tirolsko in Predarlsko, je novinarjem govoril generalni konzul Jože Jeraj. Dejal je, daje na Koroškem in v vsej Avstriji Čutiti veliko več simpatij kot antipatij do Slovenije. Ovira pa je večja ali manjša doza provincializma. O zadevi pisemskih bomb obe strani - Slovenija in Avstrija -ne želita publicitete. Dobremu vzdušju pa ne gredo na roko stalne teme, kot so zahteva po zaprtju jedrske elektrarne Krško, načenjanje vprašanja kočevskih Nemcev in nemške manjšine v Sloveniji. Najbolj neugodna pa je bilanca slovensko-koroškega gospodarskega sodelovanja. LONDON - Nesramen napad na mater Terezo. Polurno oddajo z naslovom "Hudičevka mati Tereza" za kanal 4 britanske televizije je 8. novembra letos pripravil časnik Christopher Hitchens. Imeli so jo za goljufivko, demagoginjo, fanatičarko in jo obtožili, da potuje po svetu, se druži z bogatimi in mogočnimi in pobira nagrade. Predvsem pa sojo napadli zaradi nasprotovanja splavu in kontracepciji. Oddaja je zbudila silno ogorčenje v Veliki Britaniji in po svetu. NEW YORK - Slovenska banka seje v New Yorku prek borznega posrednika predstavila možnim investitorjem. SKB namerava na ta način povečati svoj kapital s sedanjih 190 milijonov DEM na 250 milijonov DEM. NEW YORK - v enem izmed avditorijev znane newyorške univerze Columbia je nastopil slovenski pesnik, esejist in prevajalec Veno Taufer. Predstavnikom tamkajšnje slovenske skupnosti je pojasnjeval tudi razmere v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, vmes pa je vpletal branje svojih pesmi. Cikel je Taufer sklenil s pesmijo Sarajevo. Taufer je nastopil še na marylandski univerzi, na Catholic University of America v Washingtonu, udeležil seje okrogle mize o domovini in materinščini, pot pa je sklenil še z obiskom univerze c Chattanoogi. JAPONSKA - Slovenec, mag. Ivan Godlerje raziskovalec v japonski tovarni elektromotorjev Harmonic Drive. Japonska gaje od nekdaj privlačila. Prvič je zašel tja leta 1984 kot turist. Štiri leta Kasneje je dobil japonsko državno štipendijo in zdaj je preteklo že šest let, kar živi in dela na Japonskem. Po končanem podiplomskem študiju na tehnični univerzi Keio v Tokiu seje zaposlil v tovarni elektromotorjev, ki med drugim izdeluje pogonske dele za robote. Prihodnje leto bo na omenjeni univerzi verjetno tudi diplomiral. TINJE- 13 . novembra se je v avstrijskih Tinjah, v znamenitem katoliškem prosvetnem domu Sodalitas končal dvodnevni simpozij o kristjanu v družbi, ki so ga za slovenske katoliške razumnike pripravile vse tri Mohorjeve družbe (celjska, goriška in celovška) ter katoliška prosveta iz Celovca. Med drugimi sta na simpoziju sodelovala tudi Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranice (SLS) in Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Podobnik je Peterletu in krščanskim demokratom očital nedoslednost ob vprašanjih lastninjenja, oškodovanja družbenega premoženja, neodvisnosti tožilstva, sodelovanje z Združeno listo social demokratov (to niso Janševi socialdemokrati), ki se kot stranka nikoli ni odrekla svoji koministični preteklosti, je za SLS nesprejemljivo, sporno pa je tudi sodelovanje krščanskih demokratov z Drnovškovo Liberalno demokratsko stranko (LDS), ki je skrajno nihilistična in brez vrednot. Loize Peterle pa je povedal, daje v politiko vstopil iz krščanskih etrčnih nagibov, zavedajoč se, da vstopa na bojišče, kjer moraš za uveljavitev svojega projekta dobiti vsaj 51-odstotno podporo, /.nova se je zavzel za združitev s SLS in SKD. celo za ceno njegovega odhoda z vodilnega položaja SKD. Zdomec dr. Marko Dvorak, ki velja za ideologa SLS, pa je dejal, da ga je groza, kako znamo biti Slovenci sprti med seboj. Krščanski politiki bi se morali naučiti razlikovati med nujnostjo konsenza in kompromisarstvom, med spravo in spravastvom, med politiko in politikantstvom in navsezadnje tudi med krščansko ponižnostjo in klečeplazenjem. WASHINGTON - V ZDA je izšla Neodvisna Slovenija. Slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest PetriČ je pripravil sprejem, na katerem je bila «lavna gostja - knjiga. Knjiga z naslovom Neodvisna Slovenija (Independent Slovenija), je izšla pri znani newyorški založbi St. Martin's Press, za njen izid pa sta poskrbela ameriška znanstvenika in zakonca Evan Kraft in Jill Benderly. Knjiga obsega 250 strani in je prikaz več segmentov iz zornih kotov iz zgodovine, razvoja in sedanjosti Slovenije. KAIRO - Slovenija na egiptovski televiziji. Slovenija seje prvič po samostojnosti predstavila tudi egiptovski javnosti. Drugi program je v sodelovanju tamkajšnjega slovenskega veleposlaništva objavil reportažo o naravnih lepotah in znamenitostih Slovenije. TV gledalcev ie bilo okrog 10 milijonov in so tako dobili vse najpomembnejše informacije o politični situaciji Slovenije in njeni povezanosti z Evropo. PARIZ - Društvo Slovencev v Parizu je mladini zaupalo in pomagalo, da so lahko sestavili mladinsko organizacijo, ki je v tem letu uresničila kar nekaj načrtov. V Koreninah, izseljenskem časopisu skrbijo za svojo rubriko, namenjeno vsem mladim, na sestankih izražajo svoja mnenja, priredili pa so celo svoj plesni večer. Sami so izvedli Molierjevo komedijo Priložnostni zdravnik in želijo nadaljevati z dramskim delom. Jelena de Belder-Kovačič:"Moram priznati, daje slovenska izdaja knjige lepša celo od nizozemske in francoske...' BELGIJA - Slovenka Jelena de Beider -Kovačič je "mati" dveh čudovitih arboretumov, s cvetjem rada in poznavalsko eksperimentira tudi v kuhinji. Njena nova knjiga je "Okus po cvetju". Cvetje v skledi, na krožniku, na sendviču, v sladici...Jelena je svetovno znana, večkrat nagrajena vrtnarica, ki se je pred štiridesetimi leti priselila v Belgijo. Primer receptov iz knjige Okus po cvetju: limonova pena s kovačnikovimi cvetovi, tulipani z avokadom in pečeno čebulo, žafranovi kruhki, rižota z lucerno, odojkovo stegno z nageljni, torteloni s česnovimi svetovi ali regratovo vino pa popečen kruh z regratovimi popki v umešanem jajcu... LIECHTENSTEIN - Porlretno skico leichtensteinskega knežjega para je njen avtor Boris Benko, študent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, izročil svojima portreti rančema na veliki družabni prireditvi ob državnem prazniku kneževine Liechtenstein v Vaduzu. Tamkajšnji Slovenci so za to priložnost povabili še mojstra umetnega kovaštva Miha Krištofa iz Maribora. Ta je ob stojnici Društva Slovencev prikazal veščine svoje obrti, kneginji pa je podaril vrtnico, skovano iz enega kosa železa. Portretna slika lichtensteinskeca knežjega para, ki jo je izdelal Boris Benko P^n /Ols ■ ; tisk THE AUSTRALIAN SLOVENIAN REVIEW Avstralska slovenska mladina je izdala na dvajsetih straneh formata A-4 novo, poletno številko te revije v angleščini. -Številka ima seveda poudarek na božičnih praznikih, predstavlja slovenskega slikarja iz Sydneya Stanislava Ropotca, profil Ljubljane, slovenska ženska vprašanja in drugo. Ob prvi obletnici pa so zapisali med drugim tudi tole: "Joe Andrejas planted the seed and those of us with plenty of fertiliser in our heads helped it grow." Pri časopisu sodelujejo: Irene Stariha, Dorothy Kobal, Mia Smith, Robert Pecovnik, Jenny Stariha-Bleesing, Paul Lukezic, Metka Cuk, Lucia Dekleva, Milena Godec, Tan Makovic, Vesna Hatezic, John Kern, Jude Bavčar, Sylvia Kuznik, Ciril Kosorok. Henry Stariha, John Kobal in Olga Lah. DRUŽINA Zmaga Kumer je v komentarju med drugim zapisala sledeče: "Prepričana sem, da bi bila Slovenija raj pod Triglavom, če ne bi bili v medsebojnih odnosih tako nestrpni, če ne bi imeli samo sebe za pravične, drugim pa načelno pripisali nepoštenost, hinavščino, lažnivost, vsakršno zlo. Vedno znova se ponavlja prizor s cestninarjem in farizejem v templju. Ni mogoče živeti, če gledaš v sočloveku le sovražnika, ki te ogroža, ker pač drugače misli. Življenje ni črno-belo! Povsod so ljudje dobri in slabi. Kje pa je zapisano, da je sosed, ki je politično drugače obarvan, nujno hudoben? Ali je res nemogoče na ljudi okrog sebe gledati z malo dobrohotnosti, verjeti, da je v vsakem tudi nekaj dobrega? Ali je prav, če imamo samo sebe za otroke nebeškega Očeta? Ali nismo kakor tisti Judje, ki so Jezusu zamerili, da je prisedel k cestninarjem in grešnikom?.... Ali se v svojih molitvah kdaj spomnimo na naše politike vseh barv in odtenkov in prosimo, da bi jih Sveti Duh razsvetlil in bi prav odločali? Ali pa rajši iščemo pri vseh samo napake in privoščliivo uživamo v časopisnih člankih, ki jih zasipajo z očitki? Četrta božja zapoved ne zadeva samo razmerja staršev do otrok in narobe, ampak tudi do skupnega doma, do domovine." delo Gregor Urnič, član celjskih nacionalistov SND se med mnogimi drugimi pritožuje nad nelegitimnim delovanjem takoimenovanega Civic Link-a, ki ga v Sloveniji zastopa Tanja Petovar, ki nima niti slovenskega državljanstva,Je beograjsia Slovenka in govori samo srbsko (Glej stran "To in ono iz Slovenije"). Urnič meni. daje politika te organizacije hujskaška (Slovenijo želijo diskreditirati z obtožbami, daje leglo etničnega čiščenja; op. u.: vsak pač sodi po sebi in svojem ravnanju) ravno zdaj, ko je Slovenija "na prepihu" med Vzhodom in Zahodom. "Ali se zgodovina ponavlja? Ali se spet razni beograjski Slovenci "prodajajo" srbski obveščevalni službi za razpihovanje psihološke vojne (prek medijev, tiskovnih konferenc idr.) proti Sloveniji? Takšno početje bi morali vsi odgovorni, od predsednika RS do predsednika vlade RS takoj obsoditi... DELO veCer Mariborski Večer piše, da je v Sloveniji 115 župnijskih in 21 podružničnih cerkva, ki se imenujejo po priljubljenem svetniku Martinu. Čaščenje svetega Martina se je v slovenskih krajih razširilo že v sedmem in osmem stoletju. Dopisnik Dela iz Makedonije Branko Jokič razmišlja o skrivnostnem vojaškem poligonu v Makedoniji, imenovanem Krivolak. Ob tem imenu se zdrzne marsikateri Slovenec, ki je služil vojaški rok v nekdanji JLA, pravi Jokič. Krivolak je največje vojaško strelišče v Evropi, predvsem za tanke, lopove in havbice. Poligon je prepreden z električnim, vodovodnim in telefonskim omrežjem in z mnogimi podzemnimi skladišči. Manjši del je medna uničila JLA pred svojim odhodom iz Makedonije, zaradi naglice pa vsega ni mogla pokončati. Beograjske oblasti trdijo, da je Krivolak postal največje balkansko oporišče ameriških oboroženih sil. Razširile pa so še eno zanimivo zgodbo o kateri pišejo tudi grški časopisi: da naj bi baje Kiro Gligorov, predsednik Makedonije in skupina visokih politikov in njihovih sorodnikov in znancev v skritih podzemnih rovih in drugih skrivališčih gojili opojne rastline, zlasti indijsko konopljo. Mamila naj bi predelovali v skopskem Ohisu in drugih farmacevtskih tovarnah. Od tod naj bi jo prek Albanije in Črne Gore vozili v Italijo in naprej v Zahodno Evropo. V trgovanje naj bi bili vključeni tudi državni vrhovi Albanije in Črne gore. Grčija je tako celo uradno zahtevala, naj mednarodna skupnost "ostro kaznuje Makedonijo zaradi proizvodnje in trženja z mamili". Žadevo za zdaj ni mogoče niti potrditi, niti zanikati. FERAL TRIBUNE "Bolj kot italijanskega iredentizma se v Istri bojimo prikrite politike hrvaškega vodstva, ki teži k oblikovanju 'velike Hrvaške'. Takšna politika lahko postavi pod vprašaj pripadnost Istre Hrvaški", je v intervjuju za Feral Tribune dejal predsednik istrskega demokratskega sabora (IDS) Ivan Jakovič. Ko je govoril o sprejemu Istre v Skupščino evropskih regij, je med drugim dejal, da naj bi bila Istra organizirana kot evropska regija zato, ker so države, ki imajo na območju Istre suverenost, vezane ena na drugo. Priključitev k temu projektu so zahtevali tudi prebivalci Doline pri Trstu, kjer so Slovenci večinsko prebivalstvo. Zaradi vezi z Opatijo je enako zanimanje pokazala tudi Ilirska Bistrica. "Biseri evroregije Istre bodo jutri na primer Portorož, Poreč, Opatija, Cres. portoroško letališče pa bodo uporabljali za potrebe hrvaškega dela Istre", je dejal predsednik IDS. PRLEŠKA ŠTEVILKA "SLOVENIJE" Jesenska številka revije Slovenija Quarterly Magazine, namenjena je potomcem slovenskih izseljencev in za promocijske potrebe Slovenije, samo v angleščini pa jo izdaja Slovenska izseljenska matica, je posvečena Prlekiji, nekdaj ugledni slovenski pokrajini, kot pravi dr. Anton Trsteniak. V sodelovanju z vsemi prleškimi občinami - Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona in Ptuj -je uredništvu uspelo pripraviti tehtno številko, ki na celovit način predstavlja tako naravna bogastva kakor tudi dosežke Prlekije in njenih ljudi. Besedni del je opremljen s številnimi fotografijami, v glavnem deli fotografa Cirila Ambroža iz Miklavža pri Ormožu. Glede na čas, v katerem je revija izšla, je poseben poudarek namenjen prleškemu vinogradništvu. V drugem delu Slovenije so še članki o zgodovini čebelarstva na Slovenskem, o 1.600 obletnici znamenite rimske bitke v Vipavski dolini, predstavljen je slikar Lojze Logar, še posebej pa je omembne vredna objava v Nemčiji nagrajene novele Draga Jančarja Augsburs. Tako je o reviji Slovenija zapisal v Slovencu njen urednik Jože Prešeren. GLAS SLOVENIJEiE NEDOBIČKONOSEN ČASNTK, NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON-PROFIT NEWSPAPER IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA V novo leto z novo hišno pratiko knjigovodstvom Gospodarstvo Slovenija je dobila v poplavi bolj ali manj znanih pratik še eno, drugačno — Hišno pratiko 1995 z 288 stranmi. Stane 2.900 tolariev in stajo s sodelovanjem soavtoijev Kripravila Luka in Edvina ovak. Pratika je razdeljena koledarsko, njena posebnost so |£pf „ , 'aHn k. : 3jj E&B Naslovnica pratike razpredelnice na koncu vsakega meseca, namenjene družinskemu knjigovodstvu oz. za zapisovanje vseh dogodkov in izdatkov, skratka poslovanju in gospodarjenju. Vsak mesec bo bralec dobil jasen napotek kaj je treba postoriti na vrtu, saj je znano, da je kar 80 odstotkov Slovencev vrtičkarjev. Recepti z brezmesno kuhinjo, prilagojeni letnim časom, poglavje o vlaganju, lepota vrta, nasveti za človekov zdrav jutri - nasveti zehščarice, magister kitajske medicine piše o zdravljenju otroških prehladov z masažo svete Hildegarde, priporoča nošenje dragih in poldragih kamnov, tako kot so to počeli v 12. stoletju, nasveti francoskega psihologa, ljudsko izročilo, nasvet za adventni venček, navade Slovencev ob rojstvu in poroki in še bi lahko naštevali. Vse je v Hišni pratiki Slovenci v tujini so zapostavljeni - kar se certifikatov tiče Na tiskovni konferenci, ki jo je pred mesecem pripravila Kmečka družba so opozorili na dokaj zanimivo temo - na to, da Slovenci v tujini niso enakopravni pri razpolaganju s certifikati kot Slovenci doma. Menijo, da kar 90 odstotkov Slovencev na tujem ne pozna svojih pravic, nejasen in težak pa ie tudi postopek za priaobivanie certifikatov. Da je temu tako lahko potrdimo tuai avstralski Slovenci. Koliko zahtev je vložilo veleposlaništvo RS iz Canberre in koliko je dobilo odgovorov iz Slovenije? Vloge se v Sloveniji rešujejo tudi po 10 mesecev ali pa še več. Našim rojakom doma se očitno nikamor ne mudi! Zato obstaja velika možnost, da certifikati sploh ne bodo vloženi in bodo pomenili nerazdeljeno premoženje, ki bo ostalo v lasti države. Država se tega dobro zaveda in morda tiči zajec prav v tem grmu! Rok za vlaganje pa izteče 30. junija 1995. V Avstraliji ni več slovenskega predstavništva Gorenje Pacifika Morda so bralci našega časnika že opazili, da na naših straneh ni več oglasa slovenskega podjetja Gorenje Pacifik-a. Direktor Martin Puh se nam je oglasil zljubeznivim pismom v katerem je pojasnil, da je prevzelo vse pravice izdeiave_ in distribucije avstralsko podjetje Email - Frigidaire. Zahvalil se je vsem nam za podporo, nam zaželel obilo uspeha in dodal, da odhaja na novo službeno dolžnost v ZDA, kjer bo začel "from scratch" - in postavil na noge "Gorenje USA operation and subsidiary". Tudi mi se to pot na tak, skromen način, zahvaljujemo Gorenje Pacifiku za vso finančno podporo. Nova poslovna četrt v Mariboru Mariborski obrtniki so ob podpori nekaterih uglednih Mariborčanov, ponudili mestnim veljakom v razmislek, da bi na desni strani Titove ceste, ob domu mariborske Območne obrtne zbornice v bližnji prihodnosti zraslo pravo obrtno-poslovno območje. Poslovni objekt s 3500 kvadratnimi metri uporabnih površin, obrtno sredisče z 2870, obrtno-proizvodni del s 544 in podzemne garaže z nekaj več kot 2000 kvadratnimi metri površin. Gradnja naj bi stala okoli 11,3 milijona mark. V objektu naj bi bile delavnice in prodajne trgovine različnih rokodelcev idr. S tem bi Maribor dobil tudi nekakšna "vrata" v mesto. TEČAJNA LISTA - slov. tolaijcv (SIT) december 1994 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODA T7STT Avstralija Nemčija ZDA 1 AUD 1 DEM 1 USD 97.0688 82.0600 127.8002 97.1871 82. 1600 127.9560 Občina Piran bo lastnik starega hotela Palače, dve leti za obnovo Zdaj so končno predstavniki občine Piran, Hotelov Palače in podjetja Toncity Pacifik Investicije podpisali pismo o nameri, v katerem Hoteli Palače izražajo pripravljenost prenesti stari last občine, ki se zavezuje, da ga bo za dobo 99 let oddala v najem podjetju, ki ga bo obnovilo in z njim upravljalo. Hoteli Palače imajo tako 28-odstotni delež, Toncity Pacific Investicije pa 72-odstotni kapitalski in upravljalski delež. Občina Piran bo pridobila 10-odstotni delež pri dobičku podjetja. Z zidarskimi deli bodo pričeli po pridobitvi gradbenega dovoljenja, predvidevajo, da oi prenovljeni hotel Palače odprli v roku dveh let po pričetku prenovitvenih del. Dovoljenje izolskim ribičem Miklavž je izolskim ribičem prinesel dovoljenje za lovljenje plave ribe v hrvaškem moiju. Delamarisove ladje bodo lahko pristajale v štirih hrvaških pristaniščih. Po carinskem in veterinarskem pregledu bodo morali ribiči plačati odškodnino (0,15 marke za sardele, papaline in tune, po 0,30 marke za skuše, lokarde in snjure), potem pa bodo ulov lahko odpeljali v Slovenijo, če bodo v mreže ujeli kaj bele ribe, jo bodo morali pustiti na Hrvaškem. Proračunski memorandum za leto 1995 Poslanci so na izredni seji obravnavali prorčunski memorandum za leto 1995: v državnem proračunu bo 503 milijarde tolarjev, temeljne postavke so povečana rast (od 4 do 5 odstotkov, podobno kot je zmanjšanje inflacije (letos bo okoli 19 odstotkov) in brezposelnosti (letošnja bo 13-odstotna) ter nadaljnje povečanje izvoza (letos od 6 do 7 milijard tolarjev), kar bo za desetino več kot lani. gospodarska bila letos), Računsko sodišče Dr. Vojko Antončič bo na čelu računskega sodišča, ki bo nadzorovalo vse oblike javne porabe v državi. Dr. Antončič je dal prisego, da bo "opravljal svoje delo pošteno, vestno in nepristransko". . Slovenski primanjkljaj pri trgovanju z Avstrijo Slovenija ima pri trgovanju z Avstrijo velik primanjkljaj, saj je v devetih mesecih sosednji državi prodala za 263 (lani za 303 milijonov dolarjev), uvozila pa kar za 533 milijonov dolarjev. Skupnih vlaganj je za več kot 150 milijonov dolarjev. ZA LJUBITELJE NARODNO-ZABAVNE GLASBE Velika predstavitev novega izdelka Vlada Kreslina in Malih bogov z naslovom Nekega jutra, ko se zdani bo v Cankarjevem domu 14. decembra. A ker sta tako kaseta kot laserska plošča že ugledali luč sveta, Vlado ne sedi križem rok. Ploščo je predstavil v živo prejšnji četrtek na Radiu Študent v terminu Vašega omiljenega Dj-a Jureta. Sodelavci oddaje priznavajo, daje bil nastop dolgo in težko pričakovan ter da imajo kljub dolgi 'kilometrini', ki so si jo s tovrstnimi oddajami že Vlado Kreslin z Beltinško bando. ----m0T** , «lo malo treme... Zvok Vlada Kreslina so tokrat ujeli v popolnoma akustični različici: dve akustični kitari, kontrabas, harmonij in glas tega prvaka slovenskega et-nopopa, ki seveda ni samo to. Vlado Kreslin je pač Vlado Kreslin... Preprosto dejstvo, ki zahteva navzočnost! Novica, ki smo jo prvi objavili, in sicer, da se ansambel Nagelj odpravlja na gostovanje po Indoneziji (da, prav ste prebrali!), meso postaja. Veseli godci izpod Kamniških planin s pevko Brigito se zares odpravljajo v daljno deželo, kjer najbrž doslej še ni gostoval noben ansambel slovenske domače glasbe. Včasih smo rekli, da dober glas seže v deveto vas, glas o odličnih Nageljnih pa je očitno segel še dosti, dosti dlje. Seveda smo se z ansamblom dogovorili za krajši intervju pred odhodom, kakor tudi za daljši zapis o njihovi, za nas nenavadni turneji, ko se vrnejo spet domov. Pripravljajo pa tudi melodije za svojo novo kaseto, nastopajo, snemajo nove videopo-snetke, skratka, kot pravi slovenski Nagelj cvetijo, cvetijo, cvetijo... in tako je tudi prav! Ansambel Rompompom je trenutno najnevarnejši na do- Ansambel Nagelj mačem prizorišču, saj njihov pevec in kitarist, mimogrede pa tudi lastnik studia Metulj, v katerem seje doslej »spočelo« že cel kup lepih viž, služi domovini! Seveda zato ansambel malo manj nastopa, toda na zgoraj omenjeni prireditvi, gotovo bo! Zanima me, kaj poreko oboževalke, na novo »ta hitro« Markovo frizuro? Tudi ansambel As iz Cerkelj ne pozna zimskega spanja, saj poleg neprestanega nastopanja po Avstriji in Nemčiji snema zaTV Slovenija, pripravlja melodije za novo kaseto, pevec Marko pa večkrat vskoči kot spremejeval-ni vokalist na raznih projektih tako domače kot tudi zabavne glasbe. Ansambel Rubin iz Novega mesta je prestavil začetek snemanja svoje nove kasete za en mesec, saj so fantje do novega leta tako zasedeni z nastopi, da preprosto nimajo prostega dne Ansambel As za delo v studiu. Vendar so viže za novo kaseto že pripravljene, s snemanjem začnejo januarja, kaseta pa bo zunaj v začetku februarja. Čakamo! ZDRAVLJENJE BREZ DOTIKA D R A V E Bolniška sestra JANET QUINN premika roke nekaj centimetrov pred sedečim bolnikom od glave do peta. kot bi odstranjevala pajčevino. Na koncu jih otrese, kot če bi si otresla kapljice vode. Kar počne, je »zdravilni dotik «,TT (therapeutic touch), sporna oblika zdravljenja, ki se širi kot požar ne le po Združenih državah, ampak tudi drugod po svetu. Tako zdravi na tisoče bolniških sester. Quinnova, najbolj zagrizena med njimi, prireja tečaje TT, predava širom po ZDA in je posnela video z naslovom Zdravilni dotik: zdravljenje prek človeškega energetskega polja. Zanj dela reklamo celo državna zveza za bolniško nego. Zagovorniki pravijo, da TT sprošča bolnike, jim izboljša počutje, lajša bolečine, izzove kemične spremembe v krvi in spodbuja celjenje. Nasprotniki, zlasti skupina Rocky Mountain Skeptics, pa trdijo, da gre le za novodobno čenča-nje, za katero v zakoniti medicini ne sme biti prostora. Ta skupina znanstvenikov in drugih strokovnjakov s sedežem v Boulderju (Kolorado) raziskuje tako imenovano »psevdoznanost«. Njen predsednik, strokovnjak za računalništvo BELA SCREIBER, pravi TT-ju »v znanost našemljena paranormalna in verska aktivnost«. Izvajalci TT pa prepričujejo, da z gibi rok resnično zgladijo vozle v »energetskih poljih«, ki obdajajo sleherno človeško bitje, zato je zdravljenje učinkovito. Kot dokaz navajajo »znanstvena« poročila v obskurnih časnikih, kakršna sta Subtle Energies in Psychnenergetic Systems, pa tudi zgodbe v priljubljeni*- revijah. Saj ne delajo škode, pravijo zagovorniki. Pa jo, pravi genetičarka KATHY BUTLER iz Mel-bourna, ki jo skrbi prodiranje TT v Avstralijo. »Financiranje zdravstva je v krizi. Dragocene ure zdravljenja bi bilo bolje uporabiti za znanstveno dokazane, koristne postopke.« V ZDA vlada krči proračun zdravstvu, TT-ju pa ne. Državni inštitut za zdravstvo je v prejšnjem desetletju dal vsaj 150.000 dolarjev za raziskovanje zdravljenja z dotikom, prav pred kratkim pa je minisrstvo za obrambo podelilo nekemu raziskovalcu z univerze v Alabami 355.000 dolarjev za odkrivanje učinkovitosti tega zdravljenja pri opeklinah. Zaradi skrivnostnega energetskega polja so Skeptiki Rocky Mountains protestirali proti ko-tišču gibanja TT - centru za nego pri koloradski univerzi. Univerza je sicer priznala metodološke pomanjkljivosti zdravljenja brez dotika, vendar ga zaradi »akademske svobode« ni izločila iz učnega programa. Celo kritiki pa priznavajo, da blaži napetost in tesnobo. »Zakaj pa sestra raje ne sede k bolnikovi postelji, se pogovarja z njim in ga morda prime za roko?« sprašuje Selby-jeva. »Enako bi zaleglo.« Neki drugi skeptik je to zdravljenje primerjal s placebom, predsednik ameriškega sveta proti goljufijam v zdravstvu dr. William Jarvis pa ga enači z zdravljenjem z vero. zgodovina Za Glas Slovenije Pismo iz Gorice Piše dr. Jožko Šavli Cenjeno uredništvo, prav lepa hvala za objavo poročila o moji novi knjigi Slovenska znamenja v Vašem listu. Ko sem ga prejel in potem prelistal, sem bil naravnost presenečen nad lepo slovenščino in pestro bero novic iz Slovenije. Zdi se, kakor da rojaki v Avstraliji ohranjajo tisto Slovenijo, ki so jo doma v balkanskem somraku zadušili. Da bo od zunaj, iz zdomstva posijala luč v sedanjo neodvisno Slovenijo, ki jo je zadnja Jugoslavija zapustila v duhovnih in tvamih razvalinah. Knjiga Slovenska znamenja je bila, od moje strani, skromen prispevek k oživljanju slovenskega duha in čutenja, zato, da bi oprane duše po jugoslovanskem in komunističnem sistemu - spomnimo se "skupnih jeder" - spet našle nekaj slovenskega življenja. Odkritje, da imamo Slovenci veliko bogatejše izročilo, celo svetnike, me je navdušilo, da sem nenehno vrtal v zgodovino, primerjal in ocenjeval. O karantanskem svetniškem vojvodi Domicijanu, ki je pokopan v Milštatu na Koroškem, sem izvedel, da je bila leta 1992 odkrita nagrobna plošča oz. njen del z napisom, ki priča, da je bil res zgodovinska osebnost. Da potemtakem ni bil izmišljotina benediktincev, kakor so na nemški strani od začetka tega stoletja vztrajno navajali. Živel je okoli leta 800. Sin karantanskega vojvode Otona je bil tudi Bruno Koroški, ki je postal papež z imenom Gregor V. (996 - 999). Njegov grob je pod cerkvijo sv. Petra v Rimu. O obeh teh zgodovinskih osebnostih sem napisal članek za koledar celovške Mohorjeve 1995. V kratkem bo sestavljena tudi ilustrirana knjiga Slovenija - podoba evropskega naroda, ki jo misli založnik Humar čimprej izdati tudi v angleščini (Slovenia - diseovering of a European Nation). Angleška izdaja naj bi slovenskim potomcem po svetu približala Slovenijo na drugačen, samostojen način, v primeri z dosedanjim panslovanskim in jugoslovanskim modelom. Ponovno, hvala za Vaše razumevanje in hvala za poslanstvo, ki ga opravljate z Vašim listom in trudom. Jožko Šavli, Gorica KNJIGA Janeza Janše OKOPI prispela v Avstralijo Naročite jo pri: SLO-IMPEX COMPANY Telefon: 03- 589 6094 Cena $ 50.00 SENZACIONALNO BRANJE! Okopi socializma in komunizma Pot slovenske države 19S1-1S94 Mladinska knjiga je predstavila knjigo Janeza Janše OKOPI (Pot slovenske države 1991 - 1994). Kot je dejal Aleksander Zorn, urednik nove zbirke PREMIKI, bo v okviru te zbirke, v njej bodo obiavliena besedila politične refleksije, izšle šejtenjige Miha Brejca VMESNI CAS, Toneta Krkoviča BRIGADA MORIŠ in Vladimiria Voduška DEPALA VAS. Aleksander Zorn je poudaril, da načrt Bedem, po katerem je Janez Janša imenoval svojo knjigo (leta 1991 so ga našli v okupatorskem tanku, gre pa za obramoo socializma pred apadom z Zahoda), še vedno ostaja aktualen. Okopi socializma in komunizma še vedno ostajajo, vendar so prikriti oziroma imajo drugo obliko. Na sliki levo: slovanski grbi, ki jih je zbral dr. Jožko Savli 1. Črni panter - grb Karantanije 2. Grb Karintije - današnje Koroške 3. Grb Panonije 4. Grb Karnohe 5. Grb Stirie 6. Grb Gorice 7. Grb Trsta 8. Grb Istre med nami Sydney Oglaša se Martha Magajna v Se en usoeh Igralske družine Menjlands Po 35. letih delovanja 26. november 1994 16. maturantski ples Ô^ÇaJ meni teee sobna sraga Igralska skupina Merrylands je zelo uspešno opravila še eno delo. V soboto, 3. decembra 1994 so pred nabito polno dvorano Verskega centra Merrylands uprizorili veseloigro Micki je treba moža. e pojdi tore), dus a draga v (Peprav težko mije slovo¡ & drugim bos ve dril oko... Skupina se je precej dolgo pripravljala na predstavo, kar ni bilo ravno lahko. Nekateri člani potujejo tudi po eno uro daleč ali še več, da pridejo na vaje. Drugi, posebno mlajši, so še posebej zavzeti z delom ali izpiti. Toda vse delo in trud sta bila poplačana na večer premiere, ko so morali igralci pogosto predstavo prekiniti in počakati, da se je polegel smeh in navdušeno ploskanje. V veliko veselje lahko rečemo, da so naše dramske predstave vedno bolj popularne. Na vsaki predstavi, ki jo pripravimo, je več gledalcev. Ža to se imamo zahvaliti tudi SBS radiu in slovenskemu tisku v Avstraliji - vsi nam delajo dobro reklamo. Tako smo dobili majhen avtobus gledalcev celo iz oddaljenega Newcastla. V posebno veselje pa nam je, ko poslušamo našo drugo generacijo avstralskih Slovencev, ki so zasedli dobro polovico vlog in so jih odigrali v lepi, tekoči slovenščini. Režiser Ivan Koželj je zbral zelo dobro ekipo in vsi igralci so bili zelo prepričljivi, tako, da je težko reči kdo je bil boljši. Tudi šepetalka in tehnično osebje, ki je skrbelo za sceno, razsvetljavo, opremo, rekvizite, vsi so bili odlični in kdor je predstavo zamudil, mu je lahko žal; imel pa bo priložnost videti novo, ko jo bomo ponovili koncem januaija. Poleg predstave so si gledalci lahko ogledali tudi spominsko razstavo slik in programov vseh dramskih del, Id so jih uprizorili različni dramski delavci naše slovenske skupnosti v Sydneyu zadnjih 35 let. Razstavo so pripravili naši mlajši kolegi. V nekaterih primerih imamo odru že drugo generacijo igralcev iz iste družine ( primer Žižek). Ofoimon çQjregorciô ¿¡§8^ Z leve sedijo: učiteljici, študenti 11. in 12. gg| " % rzreda - Peri na Keen, Lidija Kovač, John Reja," 1 Helena Kos, Tania Smrdel; sedijo:Helena Debevec, Maja Zdolšek, Marija Kosorok, Julie Brcar Program letošnjega maturantskega plesa so pripravili v Klubu Triglav. Kot vedno so svečanost tudi tokrat obeležili s kulturnim programom, na katerem so nastopili: Kvintet Triglav - moški pevski zbor pod vodstvom sestre Francke Žižek, folklorna skupila Mali Prešeren, pevski zbor Lipa, na harmoniki Rudi Crnčec in drugi. Prisotni so bili tudi visoki gostje, med njimi odpravnik poslov RS iz Canberre Aljaž Gosnar, častni konzul iz Sydneya Alfred Brežnik in drugi. Navzoče je nagovorila sestra Francka Žižek, maturantom je čestitala Metka Čuk - lektorica na Macquarie univerzi, Mariza Ličan pa je predstavila letošnji razred. Alfred Brežnik je izročil maturantki Heleni Kos tradicionalno knjižno darilo častnega konzula. Zvrstilo pa se je še dosti drugih točk, ki so značilne za maturantski ples. Prva slovenska igra- komedija je bila Lazizdravnika, uprizojjena leta 1959 v dvorani v Paadingtonu in jo je režiral Jože Cuješ. Sledile so še Veriga leta 1960, Trije ptički leta 1963, Pri kapelici 1964 in mno°;o drugih. Za konec še sporočilo vsem, ki godrnjajo, da se mladina ne vključuje v delo skupnosti: dajte jim delo! dajte jim odgovornosti! ko delo dobro opravijo, jim dajte priznanje! Letošnji maturantki : Helena Kos in Alexandra Krempel 10. obletnico so praznovali: Irena Boštjančič (Mezgec) Nives Grl j (Muha) Danica Grželj Boris Kobal Robert Marolt Diana Renko (Bučkovič) Judy Sajn Mary Velišček Fotografija: Helena Kos Z leve: Mark Stare Brkovec, med nami Queensland Oglaša se Mirko Cuderman Občni zbor Avstralske slovenske konference Prisoten predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik i/, ZDA Občni zbor ASK je bil 26. novembra 1994 v dvorani slovenskega društva Planinka - Brisbane. Navzoči so bili delegati Slovenskih narodnih svetov (SNS) in sicer po trije iz VIC, NSW, ACT in QLD. Prisostvovala sta tudi gosta iz Amerike g. Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in njegova soproga ter še nekateri člani SNS Qld. Najprej so bila podana poročila posameznih SNS-jcv, od katerih je viktoriisko poročilo želo posebno pozornost, saj obsega iziemno obširen delovni program. Tudi iz NSW so se predstavili s poročilom, ki je bilo optimistično, saj se po besedah predsednika g. Jožeta Smuka delovanje stopnjuje in tako tudi članstvo. Tezie je primerjati delovanje in uspen ACT in pa QLD, saj nas je desetkrat manj kot recimo v Melbournu -edini pa smo si seveda v skrbi za slovenstvo in pravo demokracijo v domovini. To je zgovorno pričalo por očfilo iz ACT. Naj dodam tudi opombe vredno dejstvo, da so naši člani za ta sestanek prevozili dolgo pot z avtomobilom, nekateri tudi do 3000 km (iz Canberre), drugi pa so pripotovali z letalom. G. Bernik nam je razložil delovanje SSK, posameznih konferenc in pomen medsebojne povezave ter seveda težave, ki nas spremljajo. Občni zbpr se je pričel ob enih popoldan in je trajal vse do polnoči. Časa za obravnavo vseh točk je bilo premalo. Veliko je bilo govora o boljši povezavi med SNS-ji znotraj ASK ter med konferencami po svetu. Sprejetih je bilo več predlogov. Med njimi tudi ta, da se lahko predsednik ASK v nujnih in časovno omejenih primerih posluzi pravice, da odloča sam. Po mojem mnenju se je premalo govorilo o ciljih ASK in SSK. Sedaj, ko je Slovenija dosegla samostojnost, je še vedno velik problem njena prava demokratizacija. Zato bi bilo potrebno temu problemu posvetiti veliko energije. Potom medijev bi morali slovenskemu narodu predstaviti resnice in se zavzeti za mnoge žrtve povojnega režima. Z resnico je treba obuditi vest našim rojakom, talco, davbodo lahko tudi v bodoče volili in se odločali po svoji vesti. Če bo naša organizacija stala na strani resnice, bodo delo ASK cenili vsi. Strah pred strankarstvom je po moje odveč, saj se v pravi demokraciji potegujejo za zatirane vse stranke. Upamo, da bo novi odbor ASK storil kaj v tej smeri. Novi odbor: predsednik - Jože Senčar iz Sydneya, podpredsednik - Stanko Prosenak iz Melbourna, tajnik - Jože Smuk iz Sydneya in blagajnik - Jože Vah iz Queenslanda. Predsednik se je na koncu zahvalil vsem za zaupanje in obljubil, da bo novi odbor po svoji moči izpolnil želje prisotnih delegatov. Vsi so izrazili zadovoljstvo in hvaležnost gospodinjam za vso njihovo postrežbo in gostoljubnost. Mi pa smo bili veseli, da so se gostje potrudili in prišli tako daleč, v to našo Kraljičino deželo. Novemu odboru iz srca želimo obilo uspeha v nadaljnem delu. Vesel Božič in srečno novo leto! Ob 35-oblctnici obstoja Igralske družine Merrylands - Sydney, pošiljam vsem igralcem iskrene čestitke. Ivanu Koželju pa lepa hvala za dolgoletno ncutrudljivo delo. Alfred Breznik častni konzul - Sydney Igralski družini Merrylands želimo še dolgo življenje in veliko uspeha Glas Slovenije Sydney Oglaša se Martha Magajna Obisk dr. Petra Venclja v Sydneyu Dr. Peter Vencelj je bil v Avstraliji le za kratek čas, vendar smo tudi mi, v Sydneyu imeli srečo, da je na koncu svojega obiska našel dan za nas. Sredi tedna je najprej obiskal Macquarie univerzo, kjer se je pogovarjal s člani in osebjem Sklada za študij slovenščine. Popoldne je obiskal Verski center Merrylands in Slovensko društvo Sydney, večer pa ie zaključil z obiskom in večerjo v prostorih Kluba Triglav, Kjer se je srečal z zastopniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyu, slovenskimi diplomatskimi predstavniki v Avstraliji in drugimi zainteresiranimi člani slovenske skupnosti. Na večeru je bil prisoten tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik iz Chicaga s soprogo in člani Slovenskega narodnega sveta za NSW. V sproščenem razgovoru po večeiji je dr. Vencelj odgovarjal na postavljena vprašanja in izvedeli smo mnogo zanimivega o odnosih in problemih RS s sosednjimi državami, o položaju in problemih, ki jih imjao naše slovenske manjšine v sosednjih državah, o problemih, ki nastajajo pri vračanju zaplenjenih premoženj, o različnih organizacijah, ki delujejo za stike z izseljenci in ki naj bi bile vsakemu izseljencu možnost, da si izbere organizacijo, s katero želi sodelovati in podobno. Dr. Bernik nam je povedal nekaj o življenju in delu slovenskih izseljencev v ZDA in o problemih s katerimi se srečuje SSK. Če računamo, da je bil sestanek z visokimi gosti v sredini tedna, je bil večer srednje dobro obiskan, kar pa nas pripelje do vprašanja: Kaj se dogaja v naši širši slovenski skupnosti v Avstraliji? Skoda je, da ljudje zaradi takih in drugačnih predsodkov ne izrabijo priložnosti, da bi se pogovorili s pametnimi in razsodnimi ljudmi, kot so dr. Vencelj ali odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva g. Aljaž Gosnar. Slika o razmerah in problemih ter dogodkih v domovini, ki jo dobimo iz pogovorov z njimi je veliko bolj realna in perspektivna, kot pa si jo ljudje lahko ustvarijo iz medsebojnih pogovorov, prepirov in prepričevanj, ki so večinoma obarvana strankarsko - pa naj bo za ali proti kaki stranki. Veliko naših ljudi je izgubilo začetno navdušenje, ki nas je vse zajelo, ko je bila proglašena neodvisna Slovenija in smatrajo, da je glavno delo opravljeno. Se bolj pa vpliva na veliko ljudi dejstvo, da je slavna "sprava" v glavnem beseda na papirju, v resnici pa še veliko ljudi kuha stare zamere. Ena stran še vedno porabi vsako priložnost, da očita komunistom (tudi druge in tretje generacije), da so vsi krivi za vso, po nepotrebnem prelito kri po koncu vojne, medtem ko drugi, posebno taki, ki prihajajo iz krajev, ki so največ pretrpeli za časa okupacije, očitajo "tabelimda so sodelovali z okupatoijem in da so vsi (tudi druga in tretja ^generacija) krivi za vse padle, talce in pomrle v taboriščih. Se posebej pa mnogi zamerijo "tabelim", da si nekateri skušajo prilastiti monopol nad slovensko neodvisnostjo in nad ljubeznijo do domovine nasploh. Zato ne marajo imeti nobenih stikov z njimi in se ne udeležujejo nobene prireditve, kjer bi se morali srečati. Velik del naših ljudi ne želi biti vezan v nobeno stranko in ti gojijo v srcu globoko nezaupanje do vsakega politika, pa naj pripada katerikoli stranki. Isti ljudje ravno tako kritično in "navdušeno" udrihajo po sedanjih slovenskih politikih, kot so enako kritično in "navdušeno" udrihali pred nekaj leti po politikih tedanjega komunističnega režima. Vsak pametni slovenski politik, ne glede na to kateri stranki pripada, vam bo povedal ali je že povedal, da je treba gledati v bodočnost in ne v preteklost. Na žalost mnogi, ki jih pridejo poslušat, slišijo samo tisto kar želijo slišati, drugi pa raje sploh ne pridejo bnzu, da ne bi slišali česa, kar bi dokazalo, da nimajo prav. Skoda! Obiskalo nas ie že veliko pametnih ljudi, vendar si vsi rajši tolmačimo njinove besede po svoje, namesto da bi poslušali, kaj nam povedo. Seveda, potem bi morali zavihati rokave, podati roko sosedu in res kaj napraviti za dobro svojega naroda - kdo bo potem kritiziral? med nami Angela Povh je znana daleč naokoli po izjemnih krofih, na razstavi peciva ob 40. letnici SDM je dobila zanje drugo nagrado. FotoS.G. Na večeru z dr. Bcrnikom so nastopili Kristina in Urška Cestnik (žal fotografija ni uspela) in mali virtuoz na frajtonarici lirik Toni (na fotografiji s ponosnim očetom Martinom) Foto: S.G. Vtisi iz Avstralije Videla sva ¡KIP 1__% VelikO Helena Leber z bratom i Edvardom Rebula lepega, drugačnega... Pišeta prof. dr. Edvard Rebula in Betka Rebula, roj, Milavec Z ženo Betko, rojeno Knežčico, si ogledujeva, opazujeva, poslušava in občudujeva Avstralijo in Avstralce že 7 tednov. Videla in doživela sva veliko lepega, bila deležna tolike pozornosti in gostoljubnosti, da se človek sprasuje kako se v primerni obliki za vse to obdolžiti. Meniva, daje opis doživetega najmanj kar lahko storiva. Kako doživljava Avstralijo? Dežela-celina-velikih mest, v katerih večina prebivalcev živi "na deželi". V svojih lepih hišah na vrtu, med rožami in drevjem. Med mesti so velike razdalje, veliko praznega, tudi neobdelanega in ekstenzivno izrabljenega prostora. Tu se pogosto opazi (uničeni ekosistem, erozija, opuščeni pašniki itd), aa se je človek velikokrat zmotil. Uničil je naravo in vse izgubil. Kot Kraševca veva že od doma kaj pomeni voda. To je tu izredno vidno. Kjer je voda, vlaga, od dežja ali zalivanja, je življenje, takoj poleg, kier vode ni, je puščava. Najbolj naju preseneča zelo razvita infrastruktura (dobre ceste, povsod telefoni, elektrika, plin), ki seže tudi v zelo oddaljena in redko naseljena območja. Pravzaprav naju čudi, odkod toliko denarja za gradnjo in vzdrževanje vsega tega. Pojasnilo za to je mogoče le velika racionalnost, ki jo zaslediš na vsakem koraku, brezprimerna disciplina in občudovanja vreden odnos do skupnega. Povsod je najprej funkcionalnost. Brezpotrebnega lepotičenja ni. Izjema so niše, vrtovi in parki, kjer dobi človek vtis kot oi bila to največja skrb Avstralcev in se vprašuje kje najdejo čas, da vse tako skrbno negujejo. V vse to se zelo uspešno vključujejo tudi Slovenci. Srečala sva jih veliko, bila sva v petih slovenskih klubih in v veliko domovih raznovrstnih Sjovencev. Težko najdeva besede s katerimi bi lahko opisala in izrazila vse najino občudovanje in spoštovanje doseženega. To velja tako za skupne dosežke (kljubi, domovi, radijske ure, šole, krožki ipd.) kot tudi za uspehe in dosežke posameznikov, ki se kažejo v gmotnem in družbenem položaju Slovencev. Samo predstavljava si lanko koliko dela, skrbi, odpovedovanja in seveda pameti je bilo potrebno, da so to dosegli. Vtisi bi bili nepopolni, če ne omeniva dejavnosti predstavnikov cerkve, patrov in sester ter učiteljic. Prisotni so pri vsemu dogajanju in ne samo v svojem poklicnem delu. Opazna in hvalevredna je njihova skrb za ohranitev in siljenje slovenske besede ter neke vrste socijalno skrbstvo za ljudi, ki tako pomoč rabijo. Zelo sva vesela, da sva prišla sem. Videla sva veliko lepega, predvsem pa drugačnega od tega kar imamo doma. Glava je polna vsakovrstnih vtisov, počakati bo treba, da se vsedejo. Takrat bodo ocene in sodbe boljše. Človek lahko sodi le to za kar je kompetenten. Kot gozdar, strokovnjak, ki se spozna na gospodarjenje z naravnimi resursi bi rekel, da Avstralci niso upoštevali izkušenj uničevanja gozdov v Evropi in drugod po svetu. Na koncu morava ugotoviti, da bi v Avstraliji videla in doživela veliko manj, če ne oi bila deležna gostoljubnosti rojakov. Prav presenetljiva je gostoljubnost, ko te komaj poznani ljudje vabijo domov, na večerje, te vodijo po deželi in jo razkazujejo. Dobila sva občutek, da bi te ljudi prizadel, če se ne bi odzval vabilu. To velja tudi za vse slovenske organizacije. Zato sva dolžna izreči zahvalo vsem slovenskim organizacijam, ki so naju opazile in sprejele. Še bolj hvaležna pa sva vsem rojakojn katerih gostoljubje sva uživala. Zahvaliti se morava družinam Zetko, Zorzut-Favier, Volčič, Vdovič, Suša, Suban, Staudt, Remšnik, Peršič, Mandelj, Hanželič, Gerden, Falež in Cesnik. Posebno zahvalo sva dolžna ambasadorju gospodu Aljažu Gosnariu in gostiteljici gospej Andreji za večer, ki sta ga priredila v Canberri. Pri temu morava poudariti, da v Avstralijo ne Di prišla, če tu ne bi imela sorodnikov: družini Leber in Dolenc z vsem sorodstvom. Njim se morava zahvaliti, da sva Avstralijo, posebno pa še Slovence v Avstraliji videla in doživela. Melbourne Predsednik SSK dr. Jože Bernik tudi v Viktoriji "Ne smemo pozabiti, kajti stvari se lahko ponovno 7. leve: Štefan Mer/.el, dr. Jože Bernik s soprogo Marijo in pater Bazilij Tako je med drugim citiral napis v Gorici dr. Jože Bernik na sobotnem večeru 3. novembra 1994. S soprogo se je odzval povabilu Slovenskega narodnega sveta Viktorije. Govoril je nasploh o SSK (Svetovnem slovenskem kongresu), o težavah financiranja in organizaciji nasploh. Trenutno po svetu deluje bolj ali manj aktivno 14 konferenc. Povedal je, da je SSK civilna organizacija (in ne želi biti krovna), dejal je, da edinost med Slovenci ni potrebna, z zvezanimi rokami se ne more delati in vsi moramo imeti enake štartne pozicije. Začeti pa se moramo prav pogovarjati in preteklost je potrebno objektivno raziskati. V uradu dr. Petra Venclja v Ljubljani bo ustanovljen poseben svet izseljencev, ki naj bi imel svetovalno vlogo - kakšen naj bi bil odnos do Slovencev, osebno pa je izstopil iz odbora Slovenske izseljenske matice, razloge je pojasnil v posebnem pismu. Dr. Bernik je odgovarjal tudi na vprašanja prisotnih. Vinko Rizmal se je vrnil teden dni nazaj in govoril o občnem zboru ASK v Queenslandu, posebej ie poudaril, da mu je bilo pri dr. Berniku všeč to, da v njegovih besedah ni zaslediti nobenega sovraštva, niti v odnosu do preteklosti (ni skrivnost, da je Bil dr. Bernik med vojno v vrstan domobrancev), niti do današnjih drugače mislečih. Dr. Jože Bernik in njegova soproga se iz Avstralije odpravljata še v Argentino, potem pa domov v Chicago. Predsednik SSK je postal tudi naročnik Glasu Slovenije in se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje in zanimanje za naš list. S.G. P.S.O ciljih in nalogah SSK berite na strani 18. svetovni slovenski kongres Cilji svetovnega Naloge za delo do naslednjega slovenskega kongresa skup?^ SSK si bo prizadeval — da se okrepijo, ohranijo in obranijo čut za slovenstvo, slovensko miselnost, narod in državo, narodno samozavest in identiteto, slovenski jezik, leposlovje in druge veje umetnosti, slovenske manjšine, izseljenstvo in zdomstvo ter vse slovenske skupnosti po svetu; — aa se obvaruje matična država vseh Slovencev, demokratične strukture te države in njene meje; — da se internacionalizira vprašanje slovenskih meja, manjšin in Človekovih pravic, kadar je to potrebno; — da se vsem Slovencem, ki jim je bilo vzeto slovensko državljanstvo v raznih zgodovinskih različicah omogoči, da ga brez oviranja spet pridobijo; — da bodo Slovenci v zamejstvu in po svetu lahko izvolili svoje zakonite predstavnike v državni svet RS; — da se izdela program za ohranitev slovenske identitete med izseljenci druge, tretje in naslednjih generacij; — da se podpre znanstveno proučevanje slovenskega izseljenstva in slovenskih manjšin, njegovih organizacij, šolstva in kulture kot podlaga za izdelavo sodobne politike slovenske države do Slovencev po svetu; — za ustanovitev fundacij a/ za štipendiranje Slovencev iz zamejstva in sveta za študij v Sloveniji b/ za štipendiranje mladih študentov in strokovnjakov iz Slovenije na tuiih univerzah; — da njegove konference pripravijo posvetovanja in iniciative, ki naj bi akademskim in znanstveno - raziskovalnim ustanovam v Sloveniji in po svetu posredovale informacije o fundacijah, podpornih skladih, možnostih štipendiranja, specializacijah in postdiplomskem strokovnem izpopolnjevanju v akademskih in vrhunskih znanstvenih središčih zahodnega sveta; — da se okrepi sodelovanje med Slovenci doma in po svetu na znanstvenem, kulturnem in gospodarskem področju; — da se bodo v tematskih skupinah obravnavala za obstoj in razvoj Slovencev pomembna vprašanja ter izdelali predlogi in priporočila, kako bi se ta vprašanja rešila; — da se podprejo gibanja, Ki si prizadevajo za biološko in duhovno rast slovenskega naroda, kot pogoj za njegovo preživetje in razvoj; — da se utijuje in razvija položaj in kultura slovenskega jezika v gospodarstvu, znanosti in politiki; — da se z objektivnim, strokovnim in odgovornim poročanjem novinarjev, pluralizaciio in demonopolizacijo občil v RS izpolni temeljna človekova pravica do vsestranske obveščenosti; — da bo branil človekove pravice in svoboščine vseh Slovencev doma in po svetu; — da se dosežeta pomiritev in sprava med Slovenci, s temeljnim razumevanjem stališč in nagibov posameznikov in skupin za ravnanje in odločitve v času druge svetovne vojne in po njej; to se mora doseči z objektivno in strpno vodeno razpravo, brez prikrivanja ali ponarejanja podatkov, z osvetlitvijo vsen plati krivde ali nekrivae ter z namenom, da se poravnajo krivice stoijene iz političnih, ideoloških ali svetovnonazorskih razlogov; — da se podpira in spodbuja začeta moralna prenova vseh Slovencev na vseh ravneh političnega in družbenega življenja; — da se svetovno javnost seznanja s Slovenci doma in po svetu, z njihovo državo, gospodarstvom, kulturo, športom, politiko in naravnimi lepotami; — za sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami doma in po svetu. "SSKni krovna organizacija slovenskih društev in organizacij doma in po svetu ter jih nima namena formalno povezovati, temveč povezuje Slovence kot posameznike " 1. GO SSK naj zunanjemu ministrstvu RS predlaga, da se pri državnem sekretaiju za Slovence po svetu ustanovi usklajevalni svetovalni odbor iz predstavnikov Slovencev iz amejstva, zdomstva in izseljenstva ter strokovnih organizacij v Sloveniji, ki bo lahko • predlagal dejanja in sredstva za usklajevanje in spodbujanje ustavne skrbi slovenske države za Slovence po svetu; 2. GO SSK mora izdelati proračun SSK za finansiranje dela SSK v prihodnjem obdobju; 3. GO SSK naj pripravi načrt za skupno glasilo SSK, njegovo uredništvo in način oziroma možnosti hnansiranja tega projekta; 4. GO SSK naj v mednarodnem letu družine spodbudi zakonsko zagotovitev možnosti za demografski razvoj slovenskega naroda v SR; 5. GO SSK naj takoj začne pogovor s Slovensko izseljensko matico in drugimi strokovnimi ustanovami in organizacijami v RS, aa bi se lahko začelo sodelovanje med njimi, kar bi na eni strani samo koristilo našim skupnim naporom za delo med Slovenci po svetu, po drugi strani pa bi lahko usklajevali svoje delo in v zadevah obojestranskega interesa tudi skupno nastopili pred slovensko javnostjo in oblastjo; 6. GO SSK naj naveže stike z drugimi sorodnimi organizacijami po svetu. GO SSK bo določil usklajevalce tematskih skupin za naslednje teme: 1.1 Predlog za dopolnitev sedanje ustave RS, s katero bi Slovencem po svetu omogočili izvoliti svoje predstavnike v slovenski državni svet, ter za spremembo zakona o volitvah v RS, da bo resnično omogočil udeležbo na volitvah v RS vsem slovenskim državljanom iz zamejstva, zdomstva in izseljenstva. 12 Predlog zakona o posebnih pravicah in ugodnostih za Slovence brez slovenskega državljanstva. 13 Ustanovitev parlamentarnega odbora za Slovence po svetu pri Državnem zboru RS. "SSSTje vseslovensko civilnogbanje, ki obravnava predvsem svetovna vprašanja slovenstva in Slovencev ter ima do njih svoja stališča. Ta predstavlja domači in mednarodni ja vnosti in oblasti v RS ČlanstvoSSFdeluje smotrno, strpno in spoštljivo do drugače mislečih. Goji humana in kulturna medčfovešta razmerja s posebnim poudarkom na politični kulturi in dialogu. ~ EXCERPTS FROM THE SPEECH BY IGNAC GOLOB, THE STATE SECRETARY AT THE MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS, AT THE SEMINAR ON ETHICAL AND SPIRITUAL ASPECTS OF SOCIAL DEVELOPMENT, RIBNO Slovenia is a peaceful country and is at peace. Our economy has rebounded into growth this year, society is stable and children are well dressed and well provided for. Slovenia is intensely interested in the issues to be covered by the Social summit in Copenhagen next year. The international community is faced with a wealth of problems in the area of social relations. Some of them hove been with us since time immemorial. However, our perception of them has changed or evolved. Some are weighing dramatically on our conscience and if we do not confront them they may become a very serious obstacle to the enhancement of democracy and freedom, to individual liberty and to the betterment of the life of the individual. We are successfully engaged in transition and we consider that the transition from totalitarianism to democracy deserves support, understanding and above all an environment of openness, cooperation and security. The absence of these may well result in a transition that hardly anybody wants. Transition means change. Change is a complex process to follow and a demanding process to influence. The UN has an important integrative and coordinating role. The UN will have to make more effort to live up to this role. Rio, Cairo, and next year, Copenhagen are valiant efforts with the widest possible participation. In order to achieve growth many are leaving at least some social values behind. The consequences of such an attitude are evident in the history of the 20th century. Ethics is lending a human touch to social development, to social justice and to the state of law. Some new standards are needed, and old ones should be imple- english IOC SELECTION COMMITTEE IN SLOVENIA 6 NOVEMBER The Selection Committee of the International Olympic Committee visited Kranjska Gora, where they viewed possible sites for the events and competitors' village for the 2002 Olympic Games. The application by Slovenia, the province of Friuli-Venezia Giulia in Italy and Austrian Carinthia to stage the games seemed an original idea to the members of the IOC. Dr Thomas Bach, committee president, stressed that a collective presentation is an interesting project which exemplifies the spirit of the Olympic ideal of friendship. page HIGH LEVEL VISIT TO JUSTICE MINISTER Richard Schifter, director for central Europe of the US National Security Council, and US Ambassador to I Slovenia Allan Wendf met Slovenian justice minister Meta Zupančič. They discussed changes to Slovenian legislation and harmonisation with west European law. mented; not least in the activities of governments. Sometimes we are a little too ready to discuss only how, where and when. This is good but it is also important to decide what to do. There is no doubt that country after country, including older democracies, is being rocked by one of a variety of scandals, all, or most, of them emanating from an insatiable greed for material goods, land and money. More is known now about these shady deals, perpetrated by anyone from crowned heads to simple citizens, than ever before. There is no doubt that some practical and specific discoveries are needed in all spheres of social and political life. If honesty is in short supply let us raise its price. Audits of the personal assets of politicians, a reduction of or limitation on election spending and transparency of its auditing, on ethics code for relations between government personnel and bankers, industrialists and others, making bids and awards for public contracts more transparent and the like. We in Slovenia are beginning to cope with these issues systematically and successfully but much still remains to be done. US ASTRONAUT OF SLOVENE DESCENT VISITS SLOVENIA President Milan Kucan received Ronald Sega, the first astronaut of Slovene descent, who is currently visiting Slovenia. Sego's parents were bom near Loski Potok. Last February Sega was a member of the first US-Russian mission on the Discovery space shuttle. He also met the State Secretary at the Ministry of Defence, Boris Znidaric, and Vice-President of the Slovenian Academy of Science and Arts Robert Blinc. Sega gave two lectures in Slovenia: to experts at the Jozef Stefan Institute, and a general lecture on the NASA agency and the US space programme at the UNESCO International Centre for Chemistry Studies. Slovenian justice minister Meta Zupančič. 65 Heattierdale Road, Ring wood, Vic 3134 Denis, Peter and staff wish you all a very happy Christmas and thank you for your custom in 1994 Yours faithfully Denis Quintal and Peter Meyer nu AUSTRALIA euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADR ESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 if A KONCU SE NASMEJTE... Gorenjec pri zdravniku —Izvolite recept za zdravilo. Jemljite ga vsakih osem ur po pol kavne žličke. —Ali mi lahko napišete še recept za uro in kavne žličke? *** izredna vljudnost —Halo, je tam meteorološka postaja? Rad bi naročil lepo vreme za soboto in nedeljo. —Za koliko oseb pa? *** t*51?. . . —Miha, mi posodiš tisočaka? — Ne morem, samo petsto tolaijev imam pri sebi. —Na, pa mi jih daj, petsto pa mi lahko ostaneš dolžan! qoDCKWXJCX Vilko NAJBOLJŠE a GLAS SLOVENIJE , M JE ČASNIK ZA VSAKEGA SLOVENCA f DDD7 I^lDKi; ™ > GLAS SLOVENIJI Zalomik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic, Alfred Breznik, Štefan Merzel in Stanka Grcgorič Upravni odbor: Dušan Lajovic, Alfred Breznik in Stanka Grcgorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Grcgorič. 2>15 Allandale rd. Boronia, Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Ix>go: Frances Gelt Distribucija: SZ. Grcgorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije -Canlxxra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Primorske novice, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci BREZ IZJEME... Naročam GLAS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/J5 Allandale rd. Boronia, VIC 3155 n Podpisani(a) Ulica in kraj Drtava.................. Poštna St. 0 -L Podpis................... Datum Tisk: Bounty Print. 65 Healherdale Road, Ringwood, Vie. 3134