UDK UDC 911.2:551.49 »Radensko polje«=863 PRISPEVEK K HIDROLOGIJI RADENSKEGA POLJA D . M e z e * R adensko po lje im a n ek a te re značilnosti, k i ga u v ršča jo med k raška po lja . Za tak o ga šte je A. M elik (1955, 18 sl.; 1959, 246—248), I. G am s (1974, 235) p a ga označu je ko t »dol« a li »slepi do lin i p odobna depresija« . Je n a jm an jše m ed slovenskim i k ra šk im i po lji, ve liko okoli 4 km 2. P o­ dolžni pobočji s ta s trm i in rav n i, p o tek a jo č i v značiln i d in a rsk i sm eri, dno je ak u m ulac ijsko , ravno , g ladko in m okro tno ; iz n jega se n a jugo­ vzhodu vzd ig u je 6 8 m visoki osam elec K o p an j, n a jle p š i p rim e r hum a na S lovenskem (G am s, 1974, 235). M elik (1959, 246) ga šte je za »pravo, docela tip ično« k ra šk o po lje in to k lju b tem u, da je na severozahodu docela odp rto , sa j d a n ja rav n ica p o lja neov irano p re h a ja med B oštan jem in G rad iščem v k rašk o -flu v ia ln o G rosupe ljsko po lje . M orda bi bilo sm isel- ne je š te ti k ra šk o R adensko po lje k posebni oblik i k rašk eg a po lja , z ozna­ ko »odprto k ra šk o polje«. N ova »O snovna geološka k a r ta SFR J« 1 : 1 0 0 .0 0 0 , lis t R ibn ica , kaže, da je obrobje R adenskega p o lja izdelano v ju rsk ih k a rb o n a tn ih k am ninah , od tega vzhodno obrobje in severn i del p o lja z B oštan jem v sivem gostem ap n en cu z lito tid am i, zahodno p a razen v teh n a severozahodu še v oolitnem ap n en cu in zrn a tem dolom itu ; iz teh kam n in je t udi K opanj. Severovzhodno obrob je p o lja vzhodno od B o štan ja in nad Z agradcem , je iz sp o d n je triad n eg a pasasteg a in z rn a teg a dolom ita, k i sestav lja tud i večji del n iž jega oboda G rosu p e ljsk eg a po lja . Po sred i vzdolž R ad en ­ skega p o lja se vleče dom nevni prelom , ki p o tek a ob severnem vznožju B oršta, 391 m, n ad M alo R ačno in vzhodno od K o p an ja p ro ti ožini med B oštan jem in G rad iščem v severozahodnem delu po lja . N an j je verje tno vezan jugovzhodn i p o d a ljše k p o lja ob Šici, im enovan »V dnu«, in ožina ob B oštan ju , v k a te r i neopazno p re h a ja G rosupeljsko p o lje v R adensko; jugovzhodno od B o štan ja je tu d i sotočje obeh g lavn ih potokov G rosu­ peljsk eg a po lja , G rosupeljšč ice in Podlom ščice, p red vstopom na R a ­ densko polje , ki je verje tn o tu d i vezano na prelom . Ž ivoskalna osnova R adenskega p o lja je k a rb o n a tn a . Po kam ninsk i sestav i o b rob ja sodeč, so to v p re težn i m eri ju rsk i apnenc i, le v južnem in jugozahodnem delu p o lja n as to p a z apnencem tu d i z rn a t dolom it. D no * d r., znanstveni svetn ik , G eografski in š titu t A ntona M elika, Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, Novi trg 4, 61000 L ju b ljan a , YU. p o lja je n a debelo zap o ln jen o z glino, po M eliku (1955, 1959) jezerskega izvora in p leistocenske starosti. N jegova p o v rš in a je sk o ra j rav n a , saj se o stank i p rv o tn e rav n in e , k i segajo m eter a li d v a n ad m lajšo razč le ­ n jeno površino , enakom erno visoko, in sicer okoli 325,5 m. Ž ivoskalna osnova p o lja ne seže n ik je r n a p o v rš je rav n in e . R azg a ljen a je n a vzho­ dnem obrob ju v n izu požira ln ik o v , sred i rav n in e p a se p okaže v dnu ne­ k a te r ih v o dn ih k o tan j, ko iz n jih v oda odteče v k ra šk o n o tran jo s t, a li v dnu k o rita D o b rav k e , vodnega do toka z G rosu p eljsk eg a p o lja , ko se v n jem voda tak o zniža, da se po k aže dno struge. Po ap n en išk i osnovi v d n u sp lah n e lih vodn ih k o ta n j n a R adenskem p o lju je mogoče u g o ta v lja ti debelino g line v n jem . K aže, da je gline več v vzhodnem k o t zahodnem delu p o lja . N a vzhodu sega m ed 8 in 1 0 m v globino, n a zahodu p a m ed 5 in 6 , n a severozahodu še n ek a j m an j. D eb elin a g line n a R adenskem p o lju odseva s tan je v išine ž ivoskalnega d n a p o lja in kaže, da je n a zahodu dno v išje k o t n a vzhodu. G lede na nove geološke re z u lta te z ugo tov itv ijo dom nevnega podolžnega p re lom a na R adenskem p o lju o b s ta ja m ožnost, d a je ž ivoskalno dno p o lja za ­ hodno od p re lom a n e k a j m etrov v išje ko t n a vzhodu. R adensko p o lje im a sta len vodotok le n a sk ra jn em severnem in ju ž ­ nem delu po lja . N a severu je to po tok D o b rav k a , n a ju g u p a k ra šk a Š ica, k i izv ira v dveh m očnih izv irih v južnem pom olu p o lja v M ali R ačn i, in teče n a to v m očno zav itih m ean d rih in v globokem k o ritu v g lin i p ro ti b ližn jem u jugovzhodnem u pom olu p o lja , k je r p o n ik a v Za- tu čn ih jam ah . V izv irih Sice p r ih a ja n a d an voda R ašice, k i ob n o r­ m alnem s ta n ju p o n ik a v P o n ik v ah , vzhodno od vasi R ašica , p a tu d i voda M očil, k i zb ira k ra šk o vodovje n a obm očju M alih L ip ljen , Želez­ n ice in R ožn ika , zahodno od R ačne; oboje je dokazano z b a rv a n je m (po­ vzeto po M eliku, 1959, 24?—248). Po D o b rav k i se steka k po ž ira ln ik o m v severnem delu p o lja vse vo­ dovje, tak o k ra šk o k o t norm alno , k i g ra v itira n a G rosupe ljsko polje. Vodo D o b rav k e o d v a ja v k ra šk o n o tran jo s t ob no rm alnem s ta n ju vode v e lik a ru p a , im enovana V eliko re tje , m alo ju žn e je od B oštan ja , kam or p r i te k a po več m etrov glabokem , v g lino zarezanem in m očno v iju g a ­ stem k o ritu p o toka . V d n u k o rita je p re d ru p o D o b rav k a že zad e la na več k ra jih n a ap n en išk o podlago , v k a te ro gotovo tu d i že p o n ik n e del vode. Jam a n ad ru p o , izd e lan a v g lin i, je g loboka okoli 1 0 m ; v zgor­ n jem delu pobočja jam e je dobro v id n a p lasto v ito st gline. T ako o d k rita ru p a , sestav ljen a iz m očno k o ro d iran eg a ap n en ca , p a se p okaže le redko. D a p r id e do tega , m ora b iti s tan je vode zelo n izko (sl. 1 ). V večjem delu le ta je V eliko re tje za lito z vodo. Z regu lac ijo po tokov n a G ro su p e lj­ skem p o lju je do tok vode n a R adensko po lje zna tn o h itre jš i in m očnejši, zato že ob m an jš i m nožin i p a d a v in , k i j ih k lju b reg u lac iji še vedno m o k ro tn a tla d a n je rav n ice n a G rosu p eljsk em p o lju ne abso rb ira jo , voda k m a lu za lije obsežno k o tan jo n ad ru p o in stop i iz nje. P red en p a doseže to stopn jo , odvede z a ra d i razb rem en itv e del vode v tr i pom ožne rupe . Te so n a desni s tra n i D o b rav k e m ed cesto G ro su p lje—R ačn a in g lavno ru p o ; im enu je jo se: P anšce , M ihovka in Kote. Vse tri so m alo s tra n od D obravke. V oda iz p o to k a j ih ne doseže istočasno. N a jp re j p rite č e v K ote, Sl. 1. »Veliko ret je«, glavni požiralnik D obravke v severnem delu Radenskega polja, je bilo 4. 7. 1976 v obdobju hude suše skoraj brez vode k i so na jv eč je , ne p a tu d i n a jb o lj o d da ljene od p o toka , n a to v M ihovko in šele n a z a d n je v Panšce. N a jd lje s tra n od D o b rav k e je M ihovka, h k a te r i vodi ozko, s h ig ro filn im ra s tlin jem zaraščeno korito . O b n a ra šč a ­ n ju vode pom ožne ru p e v procesu p o n ik a n ja D o b rav k e bistveno ne ra z ­ b rem enijo , sa j so h itro p o p lav ljen e , se p a g lede n a n jihovo razsežnost iz lije van je v e lik a m nožina vode, ki razb rem en i g lavno rupo . Pom ožne ru p e z zn a tn im obsegom zm an jšu je jo in tenz ivnost p o ln jen ja g lavne ru p e . Ko doseže v iš in a vode v D o b rav k i n ivo od toka v Kote in ko se te km alu za tem n ap o ln ijo in zd ru ž ijo s p op lavno vodo D o­ bravke , je v V elikem re tju voda še okoli 3 m pod nivojem d an je ravn ice okrog ru p e . N arašča jo č i vodi p a ni tre b a doseči te v išine, da stop i na ravn ico (ta je p o p la v lje n a le ob ekstrem no visoki vodi), m arveč začen ja voda po n a ra s tu še za ca. 1 m o d tek a ti po s trug i, ki je okoli 2 m pod nivojem p o lja , za rezan a v an j na zahodn i s tra n i o v ršja V elikega re tja . S tru g a , p re d s ta v lja jo č p o d a ljšek D o b rav k e p ro ti vzhodu-jugovzhodu, je š iro k a in v iju g asta . O b Z ag radcu se obrne n a jugovzhod k ska lna tem u gozdnatem u obrobju R adenskega po lja , k je r se z liva v večjo rupo , im e­ novano B eznica, in v m anjšo in n ek a j v išjo , ki je v b liž in i; m alo jugo- vzhodneje od Beznice je, izo lirano sred i gozda, globoka ru p a . povezana s sistem om Beznice, im enovana T ekoča ru p a . Z lasti m ed Z agradcem in Beznico je do lina p o d a ljšan e D o b rav k e široka , v n jeno g linasto dno p a je po to k zarezal štev ilne, iz redno zav ite in goste m eandre , k i so šolski p rim eri to v rs tn ih geom orfoloških ob lik n a k rasu . Ko ob n a ra šča jo č i vodi km alu zastan e tu d i p o ž ira n je v B eznici, začen ja za liv a ti p o p la v n a voda široko s trugo p o d a ljšan e D o b rav k e m ed B eznico in V elik im re tjem ; šele ko je ta v celoti p o lna , se začen ja ponovno d v ig a ti nivo p o p lav n e vode v V elikem re tju . O d te k a n je vode D o b rav k e v k ra šk o n o tran jo s t p a s tem še n i k o n ­ čano. Če v oda še n a p re j n a ra šč a , se začen ja ob B eznici z liv a ti v suho, s h ig ro filno trav n o vegetac ijo po raščeno strugo, k i se vleče od Beznice ob robu p o lja n a jp re j v jugozahodn i sm eri, k m alu p a se p reu sm eri na jugovzhod ob vzhodnem robu R adenskega p o lja p ro ti Šici. Suho strugo sp rem lja jo po vsej po ti p ro ti jugovzhodu n a robu rav n in e , k je r je g lin a ­ sta n a p la v in a ta n k a in ap n e n išk a osnova b lizu p o v rš ja , štev ilne rupe , v k a te re se stek a p o p la v n a voda p o d a ljšan e D obravke. Č im več je vode, ozirom a čim v iš ji je nivo k ra šk e p o d ta ln ice , k i zav ira o d tek an je p o v rš in ­ ske vode v k ra šk o podzem lje , d lje p ro ti jugovzhodu se p o d a ljšu je tok D obravke in več p o lja ob n je j p o p lav i. V ta k ih razm erah p riteče voda do na jv eč je in zad n je ru p e p re d iztekom v Šico, do P ek la , jugovzhodno od K o p an ja . Ko tu d i ta om aga, vdere D o b rav k a v b ližn jo Šico in po n je j v Z atučne jam e, če istočasno ne n asto p i v isoka p o p lav n a voda tu d i v Šici. Č e je tako , u d a r ita oba v isoka p o p la v n a v a la sk u p a j in ta k ra t vdere p o p lav n a voda D o b rav k e n a z a j; tak o p r id e do ek strem n ih p o p lav , ki za lije jo sk o ra j celotno R adensko po lje . T ak e p o p lav e niso red ek po jav . U m ik p o p lav n e vode začen ja v o b ra tn i sm eri. N a jp re j se o d p re P ekel in za n jim ru p e n a vzhodnem robu po lja . P ospešen i od tok vode v Bez­ nico oživi šele, ko je v g lavnem p o p la v n a voda ob p o d a ljšan em toku D obravke pod B eznico že od tek la . V B eznico se v začetn i fazi um ika p o p lav n e vode s severnega dela R adenskega p o lja od v a ja jo velike m no­ žine vode, zato se g lad in a in z n jo obseg p o p lav n e vode le počasi znižuje. Zdi se, d a so v te j faz i p la h n je n ja vode g lav n a ru p a D o b rav k e in vse tr i pom ožne ru p e m alo ak tiv n e in d a oživijo šele, ko je že o d tek la voda s struge D o b rav k e in Beznico, s č im er se p re trg a p o d a ljša n i tok D o­ b rav k e pod V elik im re tjem . Z n a d a ljn jim u p a d a n je m vode se p re trg a zveza n a jp re j z ru p o v P an šcah , na to z M ihovko in n azad n je s K otam i: šele ta k ra t o d tek a vsa voda D o b rav k e sp e t sam o v g lavno rupo . Po iz ­ k u šn ja h dom ačinov se ob n o rm aln ih v rem ensk ih razm erah po p re k in itv i p o d a ljšan eg a to k a D o b rav k e zn iža voda v p rib ližn o 48 u ra h do n ivoja , ko se p re trg a zveza s K otam i, K ote sam e p a se p ra z n ijo 3—4 dni. To je za dom ačine pom em bno zato , da p ravočasno zag rad ijo ribam izhod iz obm očja K ot: polove jih , ko se voda v K otah sk rč i n a obm očje sam ega p o ž ira ln ik a , ki je dovolj p riro čen in večidel p re k r it z glino. K aže, da im ajo pom ožne ru p e D obravke , tak o tis te p red g lavno rupo , kot t udi B eznica in štev ilne ob vzhodnem robu po lja , v k lju ču jo č Pekel, pom em bnejšo vlogo p r i u p a d a n ju vode kot v času n jenega n a ra šč a n ja . Ko voda n a ra šča , ru p e k m alu obnem orejo in jih voda zalije , ob u p a d a ­ n ju p a je dobro v id n a n jih o v a d lje časa tra ja jo č a ak tivnost. Ko doseže p o p la v n a voda v severnem delu p o lja n a jv iš je s tan je , n ek a j časa s ta ­ g n ira a li le p ra v n ezna tno u p a d a . Z ačetek g lavnega um ika, k i t ra ja ob ičajno tr i do š tir i dn i, je n enaden in v p r im e rja v i s tra ja n je m p op lave in tenziven . P o le ti p o p lav n e vode h itre je odtečejo. C elo tn i c ik lus tra ja Sl. 2. Ena od estavel, im enovana Retje, v vzhodnem delu Radenskega polja, se je v daljši suši ju lija 1976 v celoti osušila t a k r a t p r ib liž n o te d e n do d ese t d n i, p o z im i, v p o z n i je se n i in v zg o d n ji p o m la d i p a je o b ič a jn o d o lg o tra je n . S is tem p o m o ž n ih r n p in z n jim i v zv ez i p o d a l jš e v a n je n a d z e m sk e g a to k a p o to k a n a k r a s u je v ta k š n e m obsegu e d in s tv e n in sv o je v rs te n p o ja v k r a š k e li id ro g ra f i je , z a to b i g a b ilo k o r is tn o p o d ro b n o p ro u č it i . N e ­ d v o m n o je p o v e z a n s p re to k o m in n ih a n je m p o d z e m n e k r a š k e vode, k i za ta d e l k r a s a še n i ra z is k a n ? N a p o n ik a ln ic i Š ice je n a d s t ro p n i s is tem p o n ik a n ja . P o p re č n a in n o rm a ln o v iso k a v o d a p o n ik a v Z a tu č n i ja m i. K o r u p a v n j i n e m o re p o ­ ž re ti v se v o d e , se t a d v ig n e ta k o v isoko , d a z a č e n ja o d te k a ti v b liž n jo , n a s e v e ro z a h o d u ležečo ja m o , k ra š k o ja m o V iršn ico , k i lež i n e k a j m e tro v v iše od Z a č u tn e ja m e ; z a h o d n o od V iršn ic e je n a v z n o ž ju sk a ln e g a o b ­ r o b ja p o l ja n iz m a n jš ih r u p v k o ro d ira n e m a p n e n c u , k i ob m o čn em n a ­ v a lu v o d e ra z b re m e n ju je obe ja m i. K a k ih 10 m n a d V iršn ic o je S u h a ja m a , k i je p o p la v n e v o d e d a n e s n e d o se g a jo več. Z a n im iv a o b lik a v n a p la v in i R a d e n sk e g a p o l ja so k o ta n je , v e č ji d e l le ta n a p o ln je n e z vodo , v ž iv i l ju d s k i g o v o ric i n a v a d n o im e n o v a n e » ret- ja « , v s tro k o v n e m k ra so s lo v ju e s ta v e le (sl. 2); to je k r a š k i p o ja v , k i n i n ik je r n a n a š e m k ra s u ta k o z n a č i le n k o t p r a v n a R a d e n sk e m p o lju . R e tja so r a z tre s e n a p o v sem p o lju . N a jv e č je in n a jb o lj r a z v e ja n o r e t je je n a se v eru , im e n o v a n o S re d n ic e , z a je m a jo č v e l ik d e l o s re d n ja se v e rn eg a d e la p o l ja ju ž n o od K ot. V eč j ih je v z a h o d n e m d e lu (N o v ljan o v o in Š p e- h a r je v o r e tje , d v e ob iz v iru Z e len k e , v eč b re z im e n a n a se v e ru v za h o d - 11 — G eo g ra fsk i vestn ik 161 n em d e lu p o lja ) , n e k a j n a v z h o d u (R e tje , S ih ü rk a in m a n jš a b re z im e n a ), n a se v e rn em v z n o ž ju K o p a n ja p a je G a r je v e c in še eno Š p e h a r je v o re tje . O m e n ja j ih že M e lik (1955, 25), a b re z p o se b n e o z n a č b e in o p isa . P o n je m so to » m a jh n e o k ro g la s te lo k v e v o d e , v k a te r ih se d rž i t r s t je , b ič je in p o n e k o d še d ru g e ra s tl in e « , s p o m in ja jo č e n a n e k d a n ja » re tja« a l i »okna« n a L ju b lja n s k e m b a r ju . N a š i iz s le d k i u v rš č a jo m ed re t j a d ru g a č n e , p r e d ­ vsem g lo b lje in o b se žn e jše d e p re s i je v n a p la v in i p o lja , k i im a jo tu d i d r u ­ gačn o fu n k c ijo . \ večin i re tij se v dnu po k aže m očno k o ro d iran apnenec , skozi k a ­ te reg a v oda o d tek a in p r ite k a . G lin a s ta pobočja so s trm a in v dnu večidel gola, v zgorn jem delu , k i je ob ičajno n ad vodno g lad ino , p a p o ­ raščen a s h ig ro filn im tra v n im rastjem . Če so d lje časa brez vode, jih p re ra s te p reslica . V d n u so večji del le ta zap o ln jen a z vodo. D no n e k a ­ te rih je v celo ti p re k rito s pobočno a li ak u m u lac ijsk o glino, v k a te ro so izdolbene lu k n je , skozi k a te re u h a ja voda v apnenec . V vzhodnem delu p o lja so re t ja globoka m ed 8 in 10 m, n a zahodu okoli 5 m ; tu so po večini b rez ra z k rite g a a p n en išk eg a dna, le v dveh v eč jih v severnem delu se po k aže v g lobini okoli 7 m. R e tja n a z a h o d u p o l ja in S re d n ic e , r a z e n ob e k s tre m n ih p o p la v a h , n im a jo s t ik a s p o to č n o vodo , z a to je v o d a v n j ih č is ta , ta k o tu d i v Š p e- h a r je v e m r e t ju se v e rn o od K o p a n ja , v k a te r e g a se s te k a Z e len k a , k i je k r a š k a v o d a . D ru g a č e je z a je t j i n a v z h o d u , k i j ih z a lije p o p la v n a v o d a D o b ra v k e z vso n esn ag o , k i jo ob u m ik u p u š č a tu d i v n j ih ; ob to p le m v re m e n u ta m očno z a u d a r ja in je leg lo k o m a rje v in o b ad o v , k i so v e l ik a n a d lo g a lju d e m in ž iv in i. K oleban je vode v re tj ih v g lavnem so v p ad a s ko leban jem D obravke. Z nastopom p o p lav n e vode se v ca. 48 u ra h n ap o ln ijo tu d i re tja , n a vzhodu, ko t vsa d ru g a , n a jp re j sam ostojno, kasneje , ko si D o b rav k a p o d a ljša to k n a p re j od B eznice, p a jih do v rh a in čez za lije p o p lav n a voda D obravke . N ekoliko d ru g ačn o p a je u p a d a n je vode v n jih . S red ­ nice in re t ja n a vzhodu p la h n ijo vzporedno s k rčen jem D obravke. Is to ­ časno, ko odteče voda iz K ot, se izp razn ijo tu d i S rednice in re tja v se­ vernem delu vzhodne polovice p o lja , ne p a tu d i n a zahodu in delom a na ju g u okrog K o p an ja . V n jih voda sicer m očno u p a d e , v p litv e jš ih tu d i izgine, v g lob ljih p a se še vedno d rž i p rib ližn o do polovice. To je n a j­ bolj opazno v severnem delu p o lja , južno od S redn ic , k je r se z a ra d i sk a l­ nega pom ola z vzhoda po lje n a jb o lj zoži. T am so b lizu sk u p a j š tir i večja re tja , po dve n a vzhodu in zahodu . V zhodni, čep rav n ek a j g lob lji, s ta že suhi, m edtem ko je v zah o d n ih dveh vode še sk o ra j do polovice. Istočasno se d rž i voda tu d i v d ru g ih re tj ih n a zahodu , razen v N ovljanovem in Š peh arjev em n a severnem vznožju K o p an ja , k i s ta n a jp li tv e jš i; tu d i v S ih u rk i, vzhodno od K o p an ja , je v d n u še voda. R e tja n a zahodu se popo lnom a osušijo šele po d lje časa tra ja jo č i suši; končn i s ta d ij u m ika vode iz n jih je n en ad en in k ra tk o tra je n , sa j se iz p ra z n ijo v 3 — 4 dneh, m edtem ko se je p re d tem v n jih d rž a la v oda n a en ak i v išin i ted n e in tedne. T ako je bilo n p r. v d ru g i po lovici ju l i ja 1976, ko so se tu d i re tja n a zahodu po da ljšem obdob ju vročega in suhega v rem ena za d lje časa osušila. Že po n e k a j ob ilnejšem dež ju 51. V II. in 1 . V III. p a so se vsa r e t j a n a p o l ju ob is to ča sn em n a r a s tu D o b ra v k e , k i si je p o d a l jš a la to k do Š ice, p o n o v n o n a p o ln ila , č e p ra v so b ila p r e d te m p o p o ln o m a su h a . M ed k r a š k im i v o d a m i je z a n im iv iz v ir Z elenke , k i n i p r a v i k r a š k i iz v ir , m a rv e č p r ih a j a v o d a n a p o v r š je iz g lo b o k e g a r e t j a in k o doseže p r e k v m e sn eg a m a n jše g a r e t j a k o r ito p o to č k a , se z a č e n ja p o n je m s te ­ k a t i v p o lje ; do ce s te je k o r ito m ed n jiv a m i re g u lira n o . N a p o t i k D o- b r a v k i se iz liv a v Š p e h a r je v o r e t je se v ern o od K o p a n ja , iz n je g a p a n a ­ d a l ju je p o t p r o t i D o b ra v k i, ob n e k a j v iš je m s ta n ju p a tu d i p r o t i r e t ju S ih u rk a . N a r a s t Z e len k e z a to n i m o č a n in n e n a d e n , a m p a k en a k o m e re n . O b n a jv iš je m s ta n ju se iz r e t j a ob iz liv u s te k a v o d a p o p l i tv i d e p re s i j i čez n jiv e n a se v e ro v zh o d k c e s ti in če zn jo n a p o lje , to p a za to , k e r o v ira v iso k a g la d in a p o p la v lje n e v o d e n a p o lju Z e len k i n o rm a ln i iz to k v a n j. Z g o rn ji iz s le d k i n a k a z u je jo m o žn o st o b s ta ja n ja d v e h sis tem o v p o d ­ ze m sk e v o d e , s k a te r im a so p o v e z a n a r e t j a n a R a d e n sk e m p o lju . I z r a ­ ž a ta se v ra z lič n e m n iv o ju k r a š k e p o d z e m n e vode , k a r je m ogoče o p a z o ­ v a t i p re d v se m p r i u s ih a n ju v o d e , k i je p o č a sn e jše od n a ra š č a n ja . P o ­ d ro b n e jš i p o te k k o le b a n ja g la d in e v o d e v r e t j ih p a b i b ilo tr e b a u t r d i t i z is to č a sn im i in n a ta n č n im i o p a z o v a n ji. l‘P a n š c c \ | M ihovka e\ E S re d n ic e E N ovljanovo re t je Š p e h a rje v o re t je / ,—c 5 P ekel Velika Račna AiViršnica ' i 'Z a tu č n e j iia R ač n a G R O S U P E L J S K O * P O L J E M alo M lačevo Z a g r a d e c R T ek o č a ru p a R A D E N S K O P O L J E e s t a v e i . i . " r e t je " e s ta v e lle ru p a v d a n ji rav n ie f sw a lo w h o le in th e H o lo c en e p la in r u p a z ja m o n a o b ro b ju polja sw a lo w h o le w ijh th e c a v e on th e b o rd e r o f th e p o ijo m o č ila . b la to hollow w ith p e rm a n e n t w a te r p o d a l |š a n a s tr u g a p ro lo n g ed r i v e r b e d ro b polja b o rd e r of th e po lje O d s tr a n je v a n je g lin a s te o d e je n a R a d e n sk e m p o lju se n e o v ira n o n a ­ d a l ju je . K až e se p re d v s e m v š te v iln ih m a n jš ih r e t j ih , n a gosto p o se ja n ih b liz u s k u p a j , k o t n p r . m e d S re d n ic a m i in K o ta m i, k je r j ih je sed em n a m a jh n e m p ro s to ru . T u d i m n o g i m a jh n i u g re z i v g lin a s te m d n u in v p o lo ž ­ n e jš ih p o b o č jih v e č jih , r a z v e ja n ih r e t i j , z la s t i v o b m o č ju S re d n ic , k je r so n a jš te v iln e jš i , so z a n e s ljiv z n a k š i r je n ja in p o g la b l ja n ja re t i j . T o ­ v r s tn a e ro z ija g lin e je v e r t ik a ln a , v e z a n a n a s p i r a n je v k ra š k o n o t r a ­ n jo s t. P o leg te p a o b s ta ja še e ro z ija D o b ra v k e , k i je p re d v se m h o r iz o n ­ ta ln e g a , b o č n e g a z n a č a ja , le d e lo m a tu d i v e r t ik a ln e g a , a n e sod i v z g o ra j n a z n a č e n i p ro ce s . P o te k a s p r e n a š a n je m g lin a s te s u s p e n z ije v v o d i v k ra š k o n o tr a n jo s t sk o z i ru p e , ob v iso k i p o p la v n i v o d i p a d e lo m a tu d i z o d la g a n je m š iro m p o p o lju . B ib liog rafija — B ib liography Melik, A., 1955, K raška po lja Slovenije v pleistocenu, D ela SAZU 7, L ju b ­ ljana. Melik, A., 1959, Slovenija II, tre tji zvezek — Posavska Slovenija, L jubljana. Gams, I., 1974, K ras — zgodovinski, naravoslovni in geografski oris, L jub­ ljana. A CONTRIBU TION TO THE HYDROLOGY OF THE RADENSKO POLJE D rago M e z e (Summary) The Radensko polje, south-east from L jubljana, m easures 4 km 2 and is the sm allest polje in Slovenia. I t has some characteristics th a t in the other poljes in Slovenia do not occur. From north-w est, from the karst-fluv ia l G rosuplje field all the w ater flows th rough the brook D obravka in the Radensko polje. This brook sinks in norm al conditions on the northern p a r t of the polje, bu t w hen the w ater is high the D obravka lengthens its w ay to the end of the polje in the south-east. O n the northern p a r t of the polje flows in num erous mean- deres the k a rs t brook Sica, th a t has its source in the two kilom etres long current in the west, and sinks on the eastern border of the polje. The polje is covered w ith clay, th a t is some m etres thick, and according to Melik (1955; 1959) of lake origins from Pleistocene. The greatest thickness is ca. 8 m. In the north on the eastern border of the polje there are num erous subsid iary swallow holes into w hich the D obravka flows, w hen its level rises and lengthens its curren t to the south-east, a t the same tim e it begins to flood. The clay deposit is in the whole polje corroded by num erous estavelles, th a t are of various largeness and depth. The sm aller ones are round, sim ilar to craters, the larger ones of various oblong and branched forms. D uring the greater p a r t of the year w ater is found in them. O nly in severe drought they drain. They get filled when the k ars t underground w ater rises, b u t w hen it lowers the estavelles d ry up. The au tho r describes the process of the rising of the D obravka, the sistem of its d rain ing into subsid iary sw allow holes and the lengthening of the current of the D obravka tow ard the low er p a r t of the polje, as well as the process of d ry ing up of the flood w ater. A special atten tion is devoted to the fluctuation of the polje than in the estavelles in the west. In au th o r’s opinion the results of tie desecribed observations should be usefull as a contribution to the in te rp re­ tation of the evolution of the polje.