Gospodarske stvari. Z semenom pri turšici meujati je dobro. M. Turšica, ktero uavadno po uaaib krajih gade, ne povračuje delo in trud ž njo v taki meri, v kakorani bi bilo to želeti. Ona raste ua visoko in široko, zavzema toraj veliko proatora, nareja sicer precej dolge stroke ima pa mnogo stebel brez vsega stroka. Navadno nima nobeno steblo več, kakor jeden strok, in na njih več kakor 8 dolgib rajd zrnja, to je prava bela vrana. Barva zrnja je bledo žolta, navadno pozno zori, tako, da se dostikrat primeri, da se mora pridelek vkljub našemu južuemu položaju na pol zrel pospraviti in da se potem pokvari. Za porabo je zrnje pred decerabrom le, ako se prej v peči ali na peči posuai. Na hektaru 20 bektolitrov, to je že dober pridelek. Te slabe strani naše navadne turšice ao misIe5e kmetovavce priganjale, da so za6eli premišljevati, kako bi bilo mogo6e, tem neprilikam izogniti ae. Za5eli ao toraj aegati po drugem semenu, posebno po laškem. Doaegli ao re8 tudi prav dobre vspehe ali se tudi v kratkem prepricali, da ni kmalu zrnja, ktero bi ae tako labko popačilo in izrodilo, kakor ravno turaica. To ae godi zarad preobilnega cvetnega praba in pa ker naša polja navadno niso dostl omejeua. Potrebno je toraj leto na leto novega semena si omisliti, kar sicer nima dosti na sebi, ker je ravno za posejatev tnršice primeroma le malo semena potrebno in toraj stroški za nakup ne ravno veliki. Ali težavno je bilo dosedaj zauesljivega semena dobiti. Marsikdo se je že opekel z naročenim semenom in je potem zopet po stareni domačem segel. Gorko se je priporočala Wokaunova turšica polutauska (Bastardmaia) *). Ta |me je, tako poveduje nek izkušen kmetovavec, naklonilo k novira poskuanjam ua debelo. Preteklo leto sem delal skušnje s turšico polutanko, z činkvantinom, kterega sem si pa od dveh različnih krajev naro5il in pa z pignoletom. Pa akode po plobah napravljene in neznosljiva vro5ina ni pripustila natančnega meujenja. Kar pa se je izvedeti dalo, je pa tole: Turaica polutanka (semena sem si naročil v grof Atemsovi semenski prirejavnici v Št. Petru blizo Gradca) se je kot najrodovitnejaa sorta skazala. Zarad bobotne rasti potrebuje sicer nekoliko več prostora, kakor druge imenovane sorte, tndi nekoliko kesneje zori in zrno nima tako lepe barve. Ginkvantin (serne ravno tam kupljeno, kjer prejano) je glede pridelka dale6 za polutanko *) To je turšica, ki se izredi, če se jedna sorta z cvotnim prahom drugo sorte oplodi, kar se lehko zgodi, čo jedna sorta poleg druge raste. Pis. ostal. Ra^no to 7elja o drngib 5ink7antino7ih 8ortab, kterih seme sem si pri Bevilak^i 7 Veroni naročil. Da obe te dve sorti manj prostora potrebujete, je obče znano. Pignoleto, kupljen v grof Ateinaovi semen.-ski priiejavuici, nie je pa najbolj 7eselo izneuadil. Zavzema se manj piostora, kakor 5inkvautin, ker je se bolj šibke rasti. Stebla po 2—2.5 metro7 visoka so bila le redko kje debelejša od inazinca (malega prsta). Praznib ali jalovih stebel ni bilo najti, naspioti pa pogostoma stebla s tremi stroki. Stroki 80 imeli do 24 podolgovatih, seveda le 16 centiaetrov dolgib, večjidel se krajšib rajd zrnja. Zrnje je bilo, rekel bi, natlačeno, na po^ršju skoraj ravno in pri snemanju zadnje dni septembra že tako subo, da je bilo brž brez vsega daljnega pripravljanja že za na mlin. Baiva je bila še bolj ži^a in rumena od 6ink7antino7e. Po množini je bil pridelek le malo zaostal za pridelkom polutanke. Kljubu škodi po plohab, ki so nam bile nad tretjino nji7 pokončale, se je piidelalo 30 do 40 hektolitro^ na bektaru. Kdor gleda posebno na lepo zrnje ali kdor ga na vago prodaja, ta naj le po tej sorti seže, goto^o bode zado^oljen ž njo. Kjer se veliko turšice sadi in prideluje, tam se mora posebno na hitro rastoče sorte ozir jemati, ker te mogoče store z potiebnimi opravili do konca priti ob onem 5a8U, ob kterem je ra^no najlabkejše dela^ce? dobiti. Salatne rastline. M. Rane sorte salate gla^atice 8e od decembra do začetka marca 7 gnojne grede sejejo, piesajajo in 7 njib 7 gla^e 7zrejajo. Biž pa, ko »pomlad le nekoliko 7 deželo poluka, ~se jeden del sajenk iz gnojne grede 7 7itne grede presadi. Če ima skozi celo leto do jeseni na 7rtu vedno »alatit gla^atica pri rokab biti, se mora setev (sejejo se pa le boljše sorte) že začetek marce začeti in do začetka a^gusta nadaljevati. V preteku tega časa se vsakib 14 dni sete7 ponavlja. Najprijetnej.a pa tudi redkejaa je gla^atica o času žet^e, ki se mora takrat posejati biž, ko je pi-7asca porabo. Množino aajenk, ktere se morajo 7 grede posaditi, določuje potreba. Sajenice se 5revelj za čre^elj in četrt druga od druge posade. Zemlja se na znani način obdelava. Setvine grede ranih setev pod milim nebom se polagoma tako iziedčijo, da se 78akega pol .re^lja jedna sajenica pušča. Te se hitreje od presajeuih razvijajo in prej 7 gla^e grejo. V časih se salata glavatica tudi med fižol, brž ko se je posadil, pra7 ledko sem ter tje zatro8i. Pri okopa^anju se preobilne sajenice potrgajo, druge pa puste ua 87ojem mestu nepresajene rasti. To je niogoče, ker salata, predno se fižol vzpeujati in ovijati začne, vzgodnjava in lehko odpravi. Ravuo tako se more salata tudi med kumare in med zimsko zelenja^o sejati, ker jo salata mrSesja zlasti zemnib bolb 7aruje in ker se za 5asa, ko druge prostore začn6 potrebovati in se razsirjati, salata že labko odpravi in porabi. Tako je mogoče 7eč pridelko7 na istem kosu zeiiiljišča pridelati, kar je pri vrtnarju, keremu mora zernlja največi dobiček prinašati, zelo imenituo. Sorte 7eza7ue aalate se na^adno še le maja ali junija sejejo, da se morejo 0 dneb največe 7iočine rabiti. Te saiatine sorte 7ročino labkejše prenašajo in ne grejo tako brž v glave in v seme. Toraj so dobre nadomesto^avke salate glavatice 7 tem letnem času. Veza^ne salate ne grejo saaie ob sebi 7 gla^e in se morajo, 5e se hočejo nježni listi dobiti, po^ezati. (Dalje prih.) Deželna sadje- in vinorcjska šola pri Mariboru je še komaj 4 leta stara in že blagonosno uplji^a na 7se strani; tudi stroški postajajo od leta do leta menjši, ker se laatui dohodki množijo. Mislimo, da maogim bralcein ustrežemo, ako nekoliko 0 tein 7ažnem zavodu spregovorimo. Za sedaj bočemo obja^iti nekaj iz jegovega proračuna in tiskanega paročila. Letošnji stroski so nastavljcni na 20.158 fl., dobodki pana4310'fl. tako, da bo dežela imela pokriti 15.848 fl., drugo leto pa 14.318 fl. — Od 1. marca 1875 do 1. niarca 1876 je aolo obiakovalo 28 u5encev, med temi jib je 25 imelo štipendije. Izšolani ucenci so nekteri dobili že lepe službe kot oskrbniki, dobro plačani 7ini5arji ali gorniki, in vrtnarji. Lani od 2—28. a7g. 86 je 7ršil poduk 7 sadje- in vinoreji za 15 stajerskih in 7 kranjakih" učiteljev. Tudi uiednik nSlo7. Gospodarja1* 8e je udeleže^al in niora priznati, da so gospodje, zlaati ra^natelj g. Gotbc iz^rstno 7se razlagali in dokazivali. Potem je bil dvakrat za goste poduk 0 kletarst^u, kojega se je udeležilo 38 gospodo^ iz raznih krajev, med njimi tudi znani slo7enski rodoljub g. J. Kukovec 7 Ljutomeru. Poduka za viničarje, od 14.—26. februarja se je želelo udeležiti 50 7iničarje7, a poduk je letos bil sarao namenjen dvajseteiira; ostali morajo čakati. — Potni učitelj g. Kalraan je 0 kletarst^u, sadje iu vinorejst^u govoril v Spielfeldu, pri 87. Galu, Lipnici, potem 7 Poličanab in 7 Brežicah (slovenski ?). Ra^natelj g. Gotbc s<tsta7ija sedaj zanimivo zbirko vseb zemljišč štajerskih, kder 7inako trto 8adijo. Tudi je ustauovil meteorologično štacijo, kder 78aki den vremcnske spremembe opazujejo in Te.tno zapišujejo! Sejmovi. 24. marca 7 SI07. Gradcu. 27. marca 7 Dobo^i, 7 Lembergu, 7 Teharjih, 7 Podplatab. 31. marca 7 Rogatcu.