Leto Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za >/. leta 90 din, za l/. leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Pia- TRGOVSKI LIST Številka 6. ča in toa se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-52. Izhaia T8*k pomedel)*«., gredo ta k Ljubljana, sreda 12. januarja 1938 Cena p°s*me*n| VSO Birokratizirano gospodarstvo Ne samo pri nas, temveč po vsem svetu se opaža, kako se vse naše javno> življenje vedno bolj birokratizira. Državna uprava se bo kmalu spremenila v popoln birokratičen aparat, ki je že davno pozabil na svojo nalogo in ki misli in dela, kakor da bi bil sam sebi namen in kakor da vse prebivalstvo v državi nima druge naloge, ko da služi njemu. Birokratizirajo se naše socialne institucije in birokratizem se dviga v vseh javnih korporacijah. Kakor rečeno, ta splošna birokratizacija uprave ni nobena jugoslovanska posebnost, temveč se °gaja povsod po svetu ter je zlasti močna v deželah, kjer totali-arni režim posebno ustreza udobju birokracije. Kako silno ije ta birokratizacija že narasla v teh deželah, dokazujejo »Mitteilun-gen« nemške glavne industrijske zveze, ki med drugim piše v svoji zadnji številki o kvarnih gospodarskih posledicah birokratizacije naslednje: »Pred kratkim sta bili glavni industrijski zvezi predloženi poročili dveh večjih srednjih (za nemške razmere) podjetij, ki sta raz-členili svoje nameščence po tem, koliko opravljajo ti produktivnega, ( e orna produktivnega in čisto neproduktivnega dela. Kot neproduktivno delo se je smatralo vse ono delo, ki je v zvezi s carinskim poslovanjem, z odpravljanjem težav pri uvozu in izvozu, z deviznimi posli, transferji, zavarovanjem valute, dovoljenji Narodne banke, zavarovanji, zaposlovanjem tujcev, davčnimi vprašanji itd. Pri tem se je moglo statistično ugoto-viti, da je delež neproduktivnega dela v industrijskih podjetjih ne sam° zelo velik, temveč da še stal-”° uaraSča, kar se zlasti vidi, če ,e upošteva čas, ki ga zahteva to v.e°- takšna dela, ki imajo prav isto negativen značaj, ker ne ustvarijo nobene direktne koristi, t >ir0m,,niuj<‘.i() danes podjetja v ,šni meri, kakor si človek prej nikdar ne bi mislil. Ce si hoče Podjetnik ali vodja podjetja ohraniti svojo glavo bistro za bolj važne stvari, mora nastaviti kar celo kompanijo raznih posebnih uradnikov (izvozne, devizne, carinske, Pravne, zavarovalne strokovnjake *td.). Danes se more že govoriti 0 zakonu rastočega neproduktivnega dela. Podjetje, vključeno v sklop bodečih ižic uradnih pred- fietent nf m°re naprej. Koe-pomnožiken,a Se je “Stokrat Z naraščajočim odstotkom teh de , kr prav za prav s podjetjem kot taksnim nimaijo nobene zveze temveč spadajo v območje čiste uprave, dobivajo naša podjetja vedno bolj značaj uradniških za_ v°dov. Značilno pa je pri tem, da J.nija zakon o rastočem neproduk-,vnem delu ne le za države, ki 8°je bolj ali manj odkrito načrtno gospodarstvo kakor Nemčija, Ita-njn in Rusija, temveč tudi za one države, ki so še ohranile slaboten ostanek svobodnega svetovnega gospodarstva. Ta za našo dobo tako značilen Pojav, da postaja delavec v obratovalnici primeroma vedno bolj redek, dočim se naše pisarne vedno P°lj polnijo z referenti, nima svojega vzroka le v tem, ker se organizacija dela v podjetjih samih vedno bolj izpopolnjuje, temveč ker mora podjetje vzdržati nad seboj ogromen komercialen, statističen in upraven aparat. Posebna tragika je v tem, da v času napredujoče tehnike ne raste le število s proizvodnjo zvezanih uradnih opravil, temveč se ta razvijajo naravnost v tempu počasnjevalne lupe in v tem počasnem tempu je treba opravljati posle. Tehnika gre naprej v tempu brzovlaka, v zabirokratiziranem gospodarstvu pa se razvijajo posli kakor v starih časih. Ta nesmisel pa je dejstvo in povzroča, da so postale istočasno z razvojem tehnike in spopolnitve našega življenja kompliciranosti predpisov mnogo večje ko preje. Včasih je bilo tako, da se je bilo treba voziti s poštno kočijo iz Weimarja v Karlove Vary več dni, danes se potrebuje za to le nekoliko ur, zato pa je treba še več dni, da človek uredi vse zadeve, ki so zvezane s polnim listom, ureditvijo deviznih težkoč in ureditvijo kopališkega konta. Imamo dan varčevanja, dan knjige, dan prometnega miru. Ali ne bi bilo dobro, da bi začeli še z akcijo: boj vsem kompliciranostim in sitnostim, ki ovirajo moderno gospodarsko življenje? Ne sme biti tako, da se duh birokratizma in birokratske metode širijo v poslovno življenje, temveč nasprotno: poslovni in trgovski duh mora prodreti v vse panoge našega javnega in zasebnega življenja, na vsak način pa vsaj glede tempa, smisla za praktičnost, zanesljivost in ekspeditivnost. Ne smemo zaostati na svetovnem trgu zaradi tega, ker imamo preveč gospodarstvo ovirajočih predpisov in ker preštevilni svetniki za sitnosti povsod ovirajo delo!« Tako piše glasilo nemške zveze industrijcev, pa čeprav je znano, da je nemški uradniški aparat eden najboljših. Kaj pa naj rečemo mi, ki v enaki meri vidimo, kako stalno narašča birokratizacija, samo da naš uradniški aparat, zlasti oni v centrali nima niti primeroma tako svetlih tradicij ko nemški! Birokratizacija uprave, neproduktivno delo, ki ga birokratizem zahteva, to je glavno in osnovno zlo, ki ovira naš gospodarski razvoj. Ni zato bolj patriotičnega in gospodarsko bolj utemeljenega boja kakor je boj proti birokratizaciji naše uprave! Brez hotelov prometa Davščine pa uničuieio hotelski obrt Za razvoj tujskega prometa ne zadostujejo le dobre ceste in ugodne železniške zveze, temveč so potrebni tudi dobri in ceneni hoteli. Tujec hoče udobno potovati, ko pa pride v deželo, v katero se je namenil, pa hoče tani tudi dobiti dobro prenočišče. Zato ne more nobena deežla, ki nima dobrih hotelov, postati dežela tujskega prometa. Švica ni dežela tujskega prometa le zaradi svojih naravnih krasot, temveč predvsem zaradi svojih izvrstnih hotelov in dobrih prenočišč. Ze dolgo pred svetovno vojno je zaklical Hermann Bahr v svoji takrat senzacionalni knjigi »Dalmatinische Reise«, da ne bo Dalmacija kljub vsej svoji izredni lepoti dežela tujskega prometa, dokler ne pridejo v Dalmacijo Švicarji ali Berlinčani in zgrade tam potrebne hotele. Vse to velja tudi za tujski promet v Sloveniji. Nikar se ne varajmo in nikar ne mislimo, da bo Slovenija res postala dežela tujskega prometa, če ne bo imela lepih hotelov. Pred vojno smo Slovenci to razumeli in takrat se je ustanovila hotelska družba, ki je postavila tudi v Bohinju nekaj hotelov, ker brez njih sploh ni imelo smisla vabiti tujce v Bohinj. Kje pa naj bi spali? Po vojni je Bled razumel, da brez modernih hotelov ne more postati pravo tujsko mesto. In zato so Blejci s pokojnim Kendo na čelu investirali velikanske milijone v nove hotele. Kaj bi bil danes Bled brez hotela Toplice, Park-hotela, hotela Jekler itd.? Toda slabo se je plačevala požrtvovalnost teh ljudi in naši javni faktorji niso razumeli, kako velik pomen imajo hoteli za tujski promet. Namesto da bi pospeševali hotelirstvo, so ga z davki ubijali! Namesto da bi dajali vse mogoče olaj-*ave,v so Bili hoteli le objekt za obdačevanje. Žalostne posledice tudi zato niso izostale. A tudi Ljubljana ni razumela in menda se danes ne razume, da so dobri hoteli podlaga tujskega prometa, Za razvoj hotelirstva se v Ljubljani prav nič ne stori in zato je Ljubljana v hotelski stroki za drugimi mesti zelo zaostala, zato pa tudi stalno pada tujski promet v Ljubljani. Namesto pa, da bi se tujski promet in logično tudi hotelirstvo pospeševalo, pa se je vpeljal pose- ben davek na prenočišča. Ta davek nikakor ni majhen, saj znaša 15 odstotkov od bruto cene hotelske sobe. S tem se prenočevanje v ljubljanskih hotelih prav občutno podraži in posledica tega je manjše število tujcev. Tako se nezanimanje za potrebe hotelske stroke kaznuje nad vsem prebivalstvom, ker ima od tujskega prometa vse prebivalstvo dobiček in le v najmanjši meri hotelirji sami. Saj je ugotovljeno, da pride od vsega dohodka tujskega prometa le 8% na hotelo in prenočišča, vseh 92% pa na železnice, avtobuse ter druge gospodarske panoge. Zato pa tudi ne gre, da bi davek od tujcev plačevali le hotelirji, še najmanj pa tako visok davek. Tako daje davek na prenočišča ljubljanski občini na leto 300 tisoč din dohodkov. Neresno je govorjenje, kakor da bi mogli hotelirji ves ta davek prevaliti na tujce. Če so sobe predrage, potem tujcev ni in tujec računa s končno ceno in po njej sodi, če je prenočišče predrago ali ne. Posebno občuten pa je postal ta davek sedaj, ko je število prenočnin v ljubljanskih hotelih silno padlo. Leta 1933., ko je že divjala gospodarska kriza, je bilo v Ljubljani še 280.992 nočnin, 1. 1937. do konca novembra pa le 90.281 in torej v vsem letu 1937 ne več ko 95.000. Ta silni padec nočnin pomeni, da so prišle leta 1933. na tujca še 4 nočnine, leta 1937. pa niti ne več 2 nočnini, samo 1"8 nočnine. Zaslužek pa je šele pri več nočninah, ker se pri enkrat nem nočevanju režijski izdatki hotelov zelo zvišajo. Pomisliti treba le na porabo in pranje postelj nega perila. Zato je nad vse upravičena za ht,eva hotelirjev, da se davek na prenočnine popolnoma odpravi ker je silna ovira za razvoj tujskega prometa. Brez dobrih hote lov ni tujskega prometa in na to resnico ne bi smele občine, banovine in država nikdar pozabiti! Saj plačujejo hotelirji itak za dosti velik davek s tem, da s svojo propagando hkrati tudi najbolj uspešno vabijo tujce v deželo. Upamo zato, da bo spomenica hotelirjev, ki je bila te dni odposlana na ljubljansko mestno občino, na finančno ministrstvo in na celo vrsto drugih javnih korporacij, imela popoln uspeh in da se bo davek na prenočnine odpravil. Bo to prvi vesel dokaz, da se je pri nas začelo pravilno delati za razvoj tujskega prometa. Le s tujskim prometom pa more priti Slovenija do blagostanja! Izprememba o kmetskih Interesi trgovcev se zopet niso upoštevali Pod tem naslovom piše bratski zagrebški »Trgovački vjesnik«: »Minister za kmetijstvo g. Stankovič je dal novinarjem izjavo o pomenu izpremembe uredbe o kmetskih dolgovih ter pri tem zlasti podčrtal: »Dosedanje izvajanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je pokazalo potrebo, da se uredba dopolni in izpremeni, kar se je deloma tudi že zgodilo s finančnim zakonom deloma pa z avtentičnimi tolmačenji. Ena najvažnejših določb je ona po členu 14., po kateri dobivajo stranke pravico pritožbe na okrožno sodišče proti odlokom oblasti, ki izdajajo potrdila o svojstvu kmetovalca po uredbi. Oblasti so pri izdajanju teh potrdil postopale zelo različno, ker so bila zaradi velike kompliciranosti vprašanja lastnosti kmetovalca možna razna pojmovanja predpisov uredbe ter so se zato dostikrat delale napake na Škodo kmetovalcev, drugič jia tudi na škodo upnikov. S tem da je dana sedaj pravica pritožbe na okrožno sodišče, dobe ta moč, da izenačijo in olajšajo postopek ter da vnesejo pravilno pojmovanje v vprašanje kmetske zaščite. Načelo pravice je nadalje zahtevalo, da more kmctovalec-porok, ki je prevzel nase obveze glavnega dolžnika, zahtevati od njega toliko, kolikor je za njega plačal. Dosedaj se je proti takšnemu poroku postopalo tako kakor proti zasebnemu upniku ter je mogel od dolžnika zahtevati največ 50 odstotkov, čeprav je zanj plačal 100 odstotkov dolga. Nacionalni oziri pa so zahtevali, da se nudi tudi našim optantom večja zaščita, ker so nastali njih dolgovi pod posebno težkimi razmerami, ko so se priselili v našo državo in si ustanovili novo eksistenco. Njim je sedaj priznano svojstvo kmetovalca brez ozira na rujih glavni poklic. Dolžnikom po čl. 5. uredbe je podaljšan rok do 31. marca 1938 ter morajo do tega roka zaprositi za olajšave plačevanja po tem členu. Dolžniki zadrug za kmetijski kredit so izenačeni pri olajšanju plačil, bodisi da so dobili posojilo iz sredstev krajevnih zadrug bodisi od Priv. agrarne banke ter se morajo smatrati vsa posojila kakor da so jih dobili od banke. Poleg teh določil so še druga, ki so več ali manj tehničnega značaja in se nanašajo le bolj na postopek. Med temi določili je .posebno važno ono, s katerim se podaljšuje rok za sporazum med upnikom in dolžnikom in se njima nudi možnost, da svoje odnošaje uredita s sporazumom ter svoje poslovne odnošaje ohranita v korist obeh.« Kakor se iz te izjave vidi, se nikjer niti ne omenja, da je uredba o likvidaciji kmetskih dolgov spremenjena v korist trgovcev. Ena njenih najvažnejših določb bi morala biti določba, da se uvedejo sankcije proti onim kmetovalcem, ki nikakor nočejo skleniti novih obveznic s trgovci-upniki, kakor to predpisuje uredba. Ves trgovski stan soglasno zahteva, da se blagovni dolgovi kmeta izvzamejo od plačevanja na obroke in da se morajo ti dolgovi takoj izplačati. Ce pa je to iz katerih koli razlogov zaenkrat takoj nemogoče, potem se mora odrediti, da se morajo blagovni dolgovi plačati v največ štirih polletnih obrokih, to je v dveh letih. Trgovci še vedno ne morejo priti do svojih terjatev pri bankah, morajo pa plačati vse svoje obveznosti in zato ni moralno, da bodo samo oni izvzeti od vsake ugodnosti. Če je bila nova uredba izdana zaradi beguncev in optantov, kar je opravičeno, potem je potrebno, da se izdajo tudi zakonska določila, s katerimi se že enkrat konsolidirajo dolžniški odnosi med trgovci in njihovimi dolžniki kakor tudi med njihovimi upniki. Nič pa ne slišimo, da bi se kaj takšnega nameravalo pri izdaji novega finančnega zakona, nič pa tega tudi ni v uredbi. Pač pa se sliši, da bodo povečane železniške tarife, da se bodo zvišale trošarine itd., itd., od česar bodo najbolj trpeli trgovci. To pa prav gotovo ni pravilno in to ni pravičnost, ki se mora pokazati tudi v tem, da so pred zakonom vsi državljani enaki, * Vsak trgovec mora biti narotnik ..Trgovskega »ista* Finančna uprava in davkoplačevalec Deželna finančna direkcija v Pragi je izdala na vse davčne uprave razglas, v katerem jim izreka ipriznanje finančnega ministra za likvidacijo davčnih zaostankov. Pri tem pa finančni minister naglasa ponovno tudi potrebo dobrih odnošajev uradnikov nastanejo katere nove ovire. Zlasti je važno, če ne bo nobenih stavk in če se ne bo podražil gradbeni material. Denar, znanost in razvoj človeštva Na letnem občnem zboru družbe znanstvenih učiteljev v Londonu je imel sir Ciril Ashford zelo finančne uprave z davkoplačeval- pomemben govor o razvoju posa-«i. Finančni minister pravi v sv’o-1 rneznih znanstvenih panog. Dejal jem razglasu, da nameščenci, ki je> da je napredek prirodoslovnih se ne ravnajo po teh navodilih zelo škodujejo splošno državnim interesom. Ti pozabljajo, da razmerje finančnih nameščencev do davkoplačevalcev ne sme biti v demokratični državi razmerje oblasti do podrejenih. V demokratični državi morajo finančni nameščenci s prijazno uslužljivostjo pokazati pravilno razumevanje za položaj davkoplačevalcev, katerim nalaga država velikanska bremena. V nobenem primeru se ne I Na. to vprašanje odgovarja rav-smejo pustiti finančni nameščenci natelj OUZD v Ljubljani dr. Joža zavesti do nepremišljenih opomb, Bohinjec v »Jutru« z daljšim član-tc-mveč morajo gledati na to, da kom, iz katerega posnemamo: pridobe zaupanje davkoplačeval- Ker poslujejo socialno-zavaro- eev do finančne uprave. valne ustanove na podlagi kapital- Ker smo na vse zadnje tudi v nef=a kritja, so zbrale zelo velika Jugoslaviji v demokratični državi, denarna sredstva. Ta denar je^ po veljajo gornja navodila češkoslo- sivoB ,soc^a^nj funkciji tako važen, vaškega finančnega ministra tudi a ^ moral biti bolj zavarovan za nag kakor pa hranilne vloge v denar- nih zavodih. (Seveda pa bi moral biti še bolje upravljan, da bi bila Hrvatski gospodarski svet ta visoka zaščita v vsakem pogledu Na iniciativo dr. Mačka se bo upravičena. Op. ured.) Denar so-ustonovil v okviru HSS Hrvatski cialnega zavarovanja mora biti ta-gospodarski svet. Novi svet je po- ko naložen, da je njegova varnost sledica prizadevanja, da združi vedno izven dvoma, da donaša Hrv. seljačka stranka v svojih bresti, a da je tudi vedno likvi-vrstah tudi nekmetske stanove. I den. Dejansko posveča zakonodaja Zlasti pa bi hotela pridobiti vse »»ebnim zavarovalnicam vso paž-nameščence in delavce, ki so sedaj I ?i°’ *ega Pa skrbi tudi za organizirani pri levičarskih in so-1 intenzivno nadzorstvo nad denar-cialističnih strankah. Glavna na- iem- podrobnosti je predpisa-loga novega hrvatskega gospodar- 11 kako smejo zasebne zavaroval-skega sveta bi bila, da bi bil nice nalagati premijske Tezerve. vrhovna instanca 'za spore med V še večji meri bi morala velja podjetniki in nameščenci. I K ta strogost za soc.zavarovalne Te dni je bila pod predsed-1 ustanove. Zlasti sedaj, ko se je z stvom inž. Avgusta Košutiča prva uvedbo delavskega rentnega zava-pripravljalna seja za ustanovitev '*>vsm3a m 2 razširjenjem pokojnin. Hrvatskega gospodarskega veča. I skega ^varovanja pomen soc. za- ved in tehnik omogočil pač številne rešitve, hkrati pa tudi povzročil nastanek cele vrste novih problemov, ki so morda prav tako težki in ki bi mogli uničiti vso civilizacijo Evrope, če bi ostali nerešeni. Kazen, ki jo plačuje svet za velike iznajdbe eksaktnih znanosti, je, da duhovne vede, mo-ralika, etika, nauk o gospodarstvu, sociologija brezupno zaostajajo v primeri z rapidnim razvojem tehnike in prirodoslovnih ved. Eden glavnih vzrokov tega razvoja, ki Politične vesti grozi Evropi s kaosom, je v tem, | ker je praktično izkoriščanje znanstvenih spoznanj na polju tehnike I in prirodoslovnih ved za človeške potrebe dobičkonosna stvar, do- Romunski ZU11_ bister Micescu cim ni za iznajdbe znanstvenikov I je prišel v Prago v nedeljo popol-duhovnih ved nobene nagrade. .dne ter imel številne sestanke in _ , . , , , „ , , ... razgovore s predsednikom dr. Be- Tu bi bilo treba se dostaviti, nešem, šefom vlade dr. Hodžo in kako služijo danes že mnoga od- zunanjim ministrom dr. Krofto. kritja najbolj idealnih ananetveni- kov samo vojnim ciljem in ubija- vprašanjih, zlasti pa o.vseh vpra-nju ljudi — ker je tako hotel šanjih, ki se tičejo Male antante, denar. Kako upravliati denar socialnega za Premoženje SUZORia bo znašalo kmalu 1 milijardo varovalnih institucij zelo povečal. Premije samo iz naslova rentnega (pokojninskega in nezgodnega) za- IT . ., ,, , , i varovanja bodo le v Sloveniji pri Ustanovitev Hrvatskega gospo-1 h soc. zav. ustanovah znašale darskega sveta pa m bila pri vseh 80-5 milijona din. strankah enako dobro sprejeta ter SITWS„ _ (L Na seji je bilo sklenjeno, da se v kratkem skliče ustanovna skupščina. so nekatere tej ustanovitvi na- Premoženje SUZORja pa bo znaša- , . ... lo L 1942. okrog 956 milijonov din sprotne Vendar pa bo avtoriteto I,. gkoraj eno milijardo. Od tega . dr. Mačka dovolj močna, da bo denarja pripada Sloveniji 168'5 Prav nobene resne ovire za izved- TJ^«rofolri o vre Ir 1* .CVrCkt tllHl I _ r * _ _ i___ v______________------- soc. zavarovanja morajo priti sistem, enotnost in načrt. Interesenti se morajo združiti v fin. gospodarsko delavno skupnost, ne da bi bila pri tem okrnjena avtonomija posameznih ustanov. Ta finančno-gospodarska skupnost naj vsako leto izdela investicijski načrt za potrebe Slovenije. Predlogi ravnatelja dr. Bohinjca zaslužijo na vsak način polno upoštevanje. So tehtno premišljeni in napisani v stremljenju, da bo denar soc. ustanov v resnici dobro upravljan za koristi celote, zavarovancev in soc. ustanov samih. Vendar pa je treba takoj poudariti, da so vsi ti predlogi res izvedljivi le pod pogojem popolne decentralizacije socialnega zavarovanja. Dokler te decentralizacije ni, ni prav nobenega jamstva, da bi se tudi res izvajal načrt, ki bi ga finančno-gospodarska skupnost vseh interesentov soc. zavarovanja postavila vsako leto za potrebe Slovenije. Dokler ni izvedena decentralizacija soc. zavarovanja, tudipi nobenega jamstva, da 'bi se soc. zavarovanje res oprostilo vseh političnih vplivov. A tudi za pravo nadzorstvo nad upravo premoženja soc. zavarovalnih ustanov more jamčiti le decentralizirano socialno zavarovanje. Vsota 168'5 milijonov din, s katero bo razpolagalo samo rentno zavarovanje v Sloveniji 1. 1942, pa tudi dovolj jasno dokazuje, da ni dovolj Podonavja in Zveze narodov. Zun. minister Micescu je o vseh teh vprašanjih podal obširna pojasnila in zlasti naglasil, da se s spremembo vlade v Romuniji ni spremenila tudi njena zunanja politika. Razgovori so bili torej v vsakem oziru zadovoljivi in pozitivni, kar se vidi tudi v oficialnem komunikeju, ki je bil izdan in ki se glasi: Pri razgovorih romunskega zun. ministra ob priliki njegovega obiska dne 9. in 10. januarja v Pragi z zim. ministrom dr. Krofto se je proučil ves mednarodni položaj v zvezi z januarskim zasedanjem Sveta Zve- Hrvatski gospodarski svet tudi mjy|ona djH) od katerih je treba ustanovljen, odšteti investicije v višini 381 milijona din. Za slovenske razm,ere je to ogromen denar in zato pač ni vseeno, kdo bo s tem denarjem razpolagal. Nato govori dr. Bohinjec o obrestni politiki našega zavarovanja. To Gradbena delavnost v Zagrebu nazadovala Gradbena delavnost v Zagrebu je zelo trpela lani zaradi stavke v letu 19.16. ter podražitve Kra^ i sjonj na obrestni meri 6°/o, kar je benega materiala Zaradi stovke vsckakor evisoko obrestna meso ostale leta 1936. nove stavbe m znašati največ 4% ia, _ nedovršene in zato je bilo v rtu M M d