STRUNE SVETA Jože  Udovič
Dihaš iskrit med listi,
med praprotjo v som^raku, pod mahom,
iščeš nove glasove
v prelivajočih se kapljah globin,
med koreninami, v žilah dreves,
v studencu, šumečem o sanjah zemlje,
v srcu, osamelem
pod strmimi stenami noči,
živiš in poješ, večni Orfej —
davni vetrovi so- poškropili
svet s tvojo krvjo.
Komaj prebujene, začtidene oči
— o kako se jim je bleščalo od skrivnosti
so gledale ivoj obraz, vsaJk dan drugačen,
in tvoja mlada, trpka in svetla usta
med mladikami, v potokih tišine,
v molčečem tolmunu, pod oblaki,
in tvojo rOko, ki se je svetila
na skritih strunah sveta.
Od tedaj poješ med slutnjami in srcem,
v neminljivem, voaiju ljubezni,
v neugasljivem jutru oči,
v svetlomračni globini samote,
poješ, ko ise odpirajo vrata v neznano,
poješ, ko so vsa druga usta nema.
Sredi morja davnine
so nekoč ob samotnem otoku
mornarji zaslišali žalosten klic,
ki je oznanil: »Mrtev je veliki Pan!«
In znova mornarji steklenih oči
čakajo v noči — radi bi oznanili
svetu, da si tndi ti
za ssmeraj mrtev.
7
Mrzi.jo te, ker si oče sanj,
večno mladi bog čistili glasov,
pastir oblakov in zvezd.
Ne slišijo, kako govoriš
z (besedami zemlje in morij in neba:
Odrinite od otoka, ki ga oibliva noč!
Ne slišite, koliko pesmi
se prebuja v gnezdih vseh vetrov,
ne vidite nad zalivi
prerojene svetlobe?
Ne čakajte sredi teme,
luč ne bo umrla.
8