Položaj mladine in volitve Delegatski sistem, opredeljen v novi ustavi, prinaša v naše druž-beno in politieno življenje knp novosti. Prinaša pa seveda-bistve-ao spremembo v odnosu takega delegata do sredine, ki ga je iz-volila. Tako sedaj član delegacije ne predstavlja več svojega mne-nja in po svojih najboljših mo> čeh zastopa sredtno, ki ga je iz-volila, temveč prenaša, poleg splo-šnega mišljenja o doloCenem pro-blemu ttidj že konkretne rešitve zanj, ki si jih ljiidje, katere pred-stavlja, žeJijo in so jih pripravlje-ni sprejeti. Zbor delegatov pa v občinskem, republiškeim ali zvez-nem merilu vsklajuje mnenja, predloge in rešitve, ki jih kot de-legat dolodene sredine posreduje ostalim delegatorr zbora. Z ustavo je določena tudj struk-tura vsakega zbora, ki je tako po novem enak dejanski strukturi naše družbe To pomeni, da so procentaialno enakovredno zasto-pane vse stroke, starosti, sloji in oba spola. Posledica tega je, da bo sedaj mladtna oolj kot kdaj-koli vključena v samoupravni in družbenopolitični proces v naši družbi. Seveda pa nov položaj po-stavlja mladini tudd nove zahteve in naloge, prertvsem na podroiju družbenopolitldnega in idejnega izobraževanja m pa pn pravilni izbiri kandidatov za delegatska mesta, ki so ji na voljo. Splošna izobrazba ni dovolj Za vsako delo je predpogoj ust-rezno znanje. Enako seveda velja tudi za vse oblike družbenega in političnega delovanja. Nihče se ne rodi kot formiran samoupravlja-lec ali družbenopolitičnj delavec. Tudi tega dela se moramo priu-čiU. Poleg sploSne izobrazbe pa je za tako delovanje potrebno še marsikaj drugega. Tako poznava-nje razmer v podjetju, krajevni skupnosti, Soli all doftiu kot tudi poznavanje ustavnih ui drugih sa-moupravnih dolcumentx>v, ki ure-jajo naše delovanje. To pa jepred-vsem mlademu človekti še zelo nepoznano. V izobraževalnem pro-cesu, zlasti v poklicnih in delo-ma v srednjib Solah, kjer se de-lavei pretežno šolajo, so pred-rtieti, ki obravnavajo to tematiko' dokaj neustreznd, predavanja pa večinoma nezanimiva ln snhopar-na. Za mladega človeka tako po-stane sncvv neprivlačna tn se tu-di pozneje, na delovnem mestu težko iznebi tega občutka. Tu pa je naloga družbemopoli-tičnih, organizacij, Zveze komuni-stov, stndtkalne organlzacaje, so-cialistične zveze ln Zveze miadine, da zapolnijo to praznlno. Tako prirejajo te organizacije raznapre-davanja, razgovore ln seminarje, na katerih člani dobijo vsaj os-nomo znanje o i«m, kako naj de-lujeio kot samoupravljajci ln dru-žbeno aktivni liudje. V okviru družbenopolitičnih organizacij in skupnosti Tako prlpravljenl lahko sedaj vstopajo v samoupravn! proces, kajti predvsem mladina je v tem pogledu v dokaj neugodnem 'po-ložaju, saj je teoretično slabo pod-kovana, 12 objektivnih vzrokov pa nima nlti zadostl izkuženj za de-lovanje na tem področju. V vseh družbenopolitičnih sistemih., po-sebno pa še v našem, samouprav-nem sistemu, pa je za uspešno de-lo potrebno tudi medsebojno vskla^ Jevanje želja ln načrtov in medse-bojno reševanje problemov, ki se na določenem področju ali ob-tnočju pojavljajo. Tako naletimo ob deiu na določen problern, to je, kako zagotovlti, da bodo o problemih res vsi obveščeni in imeli možnost, da jlh rešujejo. V okviru osnry/nih sredin: obrata v podjetju, razreda v šoll ali od-delčne ^kupine v dljaških domo-vlh in na zboru občanov v krajev-nd skupnosti to Se nl tako proble-matično, ker se lahko vsi, ki se-stavljajo to sredino sestamjo in naposredno rešujejo vse zadeve. Nekoliko težje pa je, ko postane določen probiem skupen večira takim temeljnim sredinam. Sedaj je neposredno reševanje zaradi prevelJkega števila l.tudi onemo-gočeno. Zato v tem primeru vsa-ka sredina iz svoje sredine izvoli določeno število delegatov. Ti se potem sestanejo in tak skupen problem rešu;ejo. Ob tem vsak posamezen delspat zastopa svojo sredino, ki ga je lzvoliia, in pre-naša njena mnenja ln predloge na ta