OCENA RAZMER IN DELOVANJA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS V LETU 1985 - II. del
Spremeniti odnos do dela v ZK
Delovni ljudje in občani, pa tudi dobršen del članov ZK pričakujejo, da bo ZK bolj izrazito kazala smeri in načine delovanja v čim hitrejšem, učinkovitem in razvojno ka-kovostnem premagovanju nakopičenih te-žav ter močneje izražala svojo avantgard-nost, s lem pa okrepila samozaupanje celot-ne družbe v lastno sposobnost.
Ocenjujemo da, čeprav ne beležimo bleš-čečih rezultatov, je za nami obdobje trdega dela in neprestane aktivnosti v utrjevanju položaja delavca kot temeljnega subjekta družbenopolitičnega sistema. Spoznali smo, da živimo in zagotavljamo svoj razvoj samo z boljšim, lastnim delom. Komunisti v občin-ski organizaciji smo si enotni, da bomo ob razreševanju družbenopolitičnih in družbe-noekonomskih vprašanj morali temeljito spremeniti svoj odnos do dela v ZK in več storiti za lastno resnično prenovo delovanja.
Politična praksa že vse pogosteje izkazuje, da slabosti v delovanju organiziranosti in pripravljenosti za delo znotraj ZK že tudi v posameznih primerih hromijo učinkovitost ZK. Nastopa čas, ko odnos, pripravljenost, idejna trdnost in vztrajanje pri uresničevanju dogovorjenih nalog odločajo, kdo bo in kdo je lahko član ZK.
V graditvi idejne in akcijske enotnosti nas čaka še veliko strpnega drobnega dela in predvsem razumevanja. V OO ZK je po-trebno vzpostaviti ustreznejšo povezavo med starostnimi in kvalifikacijskimi struktu-
rami članov ZK. Še vedno ne moremo govo-riti o vidnem naraščanju ugleda ZK. Prav tako pa nistno v organizaciji še storili dovolj za vsakodnevni medsebojni stik z delavci, mladim človekom, kmetom, sosedom . . . , da bi se spoznali in ugotovili skupno hotenje za napredelc družbe. Pravzaprav gre veliko-krat za napake v načinu in osnovni pristop k evidentiranju za članstvo ZK. Vsako obdob-je rojeva in vzgaja poštene, prizadevne ljudi, ki spadajo v avantgardo delovnega razreda in družbe.
S kadrovskimi pristopi v ZK ni bilo težav in struktura novih vodstev OO ZK je ugod-no, v OO ZK so evidentirali 161 kandidatov za sestavo višjih organov, pri čemer jih je vodilo spoznanje, da odgovorno evidentira-nje pomeni resno zaupanje članstva najspo--sobnejšim sotovarišem. Kadrovske naloge niso nikoli do kraja opravljene in skrb za pravilno razmestitev, strokovna rast in razši-
ritev strukture kadrov je bila glavna naloga komunistov. Ob tem smo naleteli na subjek-tivne in objektivne težave. Brez vsiljevanja, a odločno smo se zoperstavili imenovanju kadrov, ki so imeli že dovolj možnosti, da izkažejo rezultate. V največ primerih je naše delo obrodilo sadove, ki se kažejo v hitrem, ugodnem spreminjanju gospodarskih rezul-tatov in političnega dela v posameznih, še pred časom kritičnih kolektivih. Pričakovati je bilo, da bo sedanji čas bolj izpostavil v ospredje mlajše, sposobne, šolane kadre, kar pa se ne dogaja v želeni meri.
Organizacija ZKS Ljubljana Vič-Rudnik šteje 3736 članov ZK povezanih v 178 OO ZK. Ze drugo leto se opazno zmanjšuje število članov ZK in število OO ZK. Števil-ke sicer ne zaskrbljujejo, neprijetna so le gibanja v strukturi. Delež mladih do 27 let že četrto leto pada. Izobrazbena raven zapo-slenih članovZKje velika-od 3.736 članov je 2.620 zaposlenih in skoraj 1.000 z visoko in višjo izobrazbo. Sprejemanje je še vedno boleča točka v delu komunistov. Lani je bilo v 16 OO ZK sprejetih 19 novih članov. Prenehanje članstva je v jeseni lanskega leta dobilo zopet večjo razsežnost. Lani so zabe-ležili 170 prenehanj članstva, izključenih je bilo 19 članov. Izstopov je bilo lani 52, med njimi se povečuje število mlajših pa tudi članov, ki so bili v preteklih letih družbeno-politično zelo aktivni. Preko 950 članov ZK je starejših od 56 let in več kot 700 upoko-jencev. Mnogi med njimi so zaradi bolezni ali starostnih težav oproščeni prihajanja na
sestanke. Tej kategoriji članstva namenjamo posebno pozornost.
Akcijsko organiziranje in povezovanje ko-munistov v organizaciji ZKS Ljubljana je zaživelo na zadovoljivi ravni. Tako lahko ocenjujemo, da so zaživeli sveti ZK v KS predvsem v okoljih, kjer je družbenopolitič-no delo razgibano. Manj uspešni smo v skli-cevanju aktivov komunistov, ki bivajo v KS. Komunisti, ki so organizirani širom združe-nega dela neradi prihajajo na te sklice. Vse prevečkrat se izogibajo reševanju problema-tike kraja, kot da to ni njihova naloga in da nimajo svojih interesov in potreb v kraju bivanja. Tudi v velikih sistemih samouprav-ne organiziranosti bo še potrebno vztrajno razvijati oblike akcijskega povezovanja. Še to. V obdobju zadnjih let so bili na področju idejnopolitičnega usposabljanja doseženi dobri rezultati. V primerjavi z realnimi mož-nostmi drugje v Ljubljani, celo zelo dobri.