Filodem: Življenje — trpljenje.
227
izpričevalo, pisano v najsrčnejših izrazih, čegar končne vrstice naj navedem tukaj:
»Neomejeno   zaupanje   vseh   predstojnikov  in   otroška   ljubezen vsega polka je bila vrlo zaslužena plača njega  plodovitemu delovanju. Naše   najodkritosrčnejše   želje   spremljajo   tega najvrednejšega duhovnika, čegar spomin nikoli ne ugasne v hvaležnih srcih nas vseh. V Florenci, dne 3. velikega travna  1852. leta.
(L. S.)                                     Castiglione s. r.,
polkovnik.«
Kot pomorski kapelan pa Lavrenčič ni deloval dolgo. Prijal mu ni morski vzduh, in že meseca kimovca 1852. leta je pustil svojo službo in prestopil v civilno službo, iz prva kot kaznilničin duhovnik v kaznilnici Karlau v Gradci. Kesneje mu je podelil tedanji ogerski guverner knez Frančišek Liechtenstein župnijo HoUeneg na gorenjem Štajerskem. Tu živi sedaj Lavrenčič v prijazni hišici, katero si je sezidal sam. Radi ga vselej vidijo v krasnem gradu Hollenegu, lasti kneza Liechtensteina.
Življenje — trpljenje.
G,
/emii trpim? Čermi živim ? Živim, da morem trpeti, Trpim, ker moram živeti.

Filodem.
Na grobu.
Lc
.omldd je v cve"t odela svet; Kaj hodiš na gomilo zret,
Mladenič tožni, tihi? Cvet6v ne  išči na gomili, Iz trat so lepših privabili
Pomladi nežne dihi.
»Na grob cvetic ne hodim zret, Žalujem le usehli cve"t,
Ki spava v krilu jame. PomMd ljubezni v me" je dehnil; Odkar mi cve"t je tL usehnil,
Pomlad ne cvete zdme .   .  .«
Zdeslav.