POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN
POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v Inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo In upravai Maribor. Ruška cesta 5 poštni predat 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Dt* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornico — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namen* delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OM
Štev. 120 <§ Maribor, to^ek, dne 22. novembra 1938 t Leto XIII
Več kulturnega dela!
' V našem listu smo že večkrat podarjali, da je kulturno delo v delavskem gibanju in v družbi sploh najpotrebnejši element za zdrav razvoj. Delavstvo ima svoje strokovne organizacije. kulturne in športne. Tudi drugi s|pji imajo »svoje« kulturne organizacije. Kakor pa razvoj dokazuje, tul-turne organizacije in kulturno delo niso dovolj izvršile svoje naloge, ker bi sicer danes ne bila mogla nastopiti taka reakcija kakršna je nastopila v tako-zvanem civiliziranem svetu. Po stoletjem kulturnem jako živahnem delovanju >e nastopila demoralizacija, v kateri ne
■ i C m
cija v Franciji
Iz govora Leona Bliima v Lilleju
Prejšnjo nedeljo je govoril Leon Blum in da dežela ne bi prišla v mednarodne | bankirji, postaja politični položaj de-predstavnikom socialistične stranke v težkoče?	j lavstva bolj in bolj kritičen. Vlada hoče
Lilleju.	|	Ali	bi	še	bilo	mogoče,	da	v	Franciji	j	zvaliti	žrtve	v	prid	bogate	žlahte	na
V soboto — je rekel med drugim — pride na oblast Žid? Ne gre zame, am-; ramena delovnih slojev in s tem sanirati je bil objavljen finančni načrt, ki znači pak za kogarkoli si bodi. Če bi se jutri državne finance, ne da bi prijela za dalekosežno preziranje obvez, ki jih je kdo obrnil na Žida, sem prepričan, da ušesa razne verižnike. vlada svečano prevzela napram delav- bi se sam zavedal, da v sedanji med- Z ozirom na kritični politični položaj
skemu razredu.
Delavski razred je pa tudi danes ka- j	Ce	bo	to	stanje trajalo	dalje,	ali	če	se
kor je bil pred dvemi leti, odločen, da	stanje	še	poslabša, ali	tedaj	ne	bomo
yelja nič več človek, človeška volja, brani socialne pridobitve.	|	tudi mi morali priznati pritisk tuje ide-
taseda in ljubezen ali vsaj čustvovanje Nevarne so nameravane izpremembe ologije? Vi ste doraščali v deželi, v ka-do človeka kot enakovrednega bitja. | zakona o 40 urnem delovnem tednu. S teri je boj za svobodo star nekaj stoletij.
Kultura še ni, če zna kdo čitati ali tem, da se uvaja sobota kot delovni dan V prošlosti se je hotelo podcenjevati verjeti demagogiji in lažem. To še ni tudi tam, kjer to ni treba, se gospodar-,] zmisel za človeško dostojanstvo. To člo-kultura. Kultura je nekaj več; kultura I sko stanje ne bo izboljšalo, marveč, zdi|Veško dostojanstvo je socialistični nauk. ’n civilizacija sta dva pojma, ki šele Se, da se s tem želi doseči samo pri-1 Ostanite zvesti temu dostojanstvu. Na ustvariafa kulturnega človeka.	j bližanje finančnemu kapitalu, da gre v ta način najbolje izkazujete počastitev
Glavni znak civilizacije je, da človek bistvu za politično manifestacijo, ki imal herojem in mučencem, ki so padli v boju Priznava	dostojanstvo	sočloveka.	To	j očiten namen, da se pridobi zaupanje	za	človeško dostojanstvo,
dostojanstvo	pa	priznava	šele	takrat,	j industrijskega in finančnega kapitala,
ČP Ko -.r ^iirlionin vnnšfp.va. tn 7. n 11 m An co	vrorln/^c+niVi ■naniripv irKnll-
narodni situaciji poveča težkoče dežele. | je sklenil glavni odbor socialistične
če fja v življenju vpošteva, to je z njim
računa.
To ie prvi del podlage. Drugi del ood-lage zdravemu razvoju družbe je kultura, izobrazba.
Človek mora biti izobražen, da pozna moralne, socialne in gospodarske temelje družbe. Vedeti mora, kakšni :o naravni zakoni, poznati tehnični in gospodarski razvoj, da lahko sodeluje v niem ter zahteva in izvojuje pravec razvoja.
Preden je človek zrel za to spoznale in znanje, potrebuje mnogo mnogo izobrazbe, ki si jo pridobi kot samouk
pa pri dobrih in vsakovrstnih poljud-nih poučnih in znanstvenih predavanjih, ^obre poučne knjige, dobra družba in manj trošenja zlatega časa po potratnih krajih, dajo tudi najpreprostejšemu elo-veku dovolj prilike in možnosti, da se dvigne do intelektualne višine, v kateri ‘ahko objektivno presoja vse dogodke v razvoju in dela, dela za boljšo bodočnost.
V	kratkih tezah smo tukaj označili Pomen kulturnega dela, ker smatramo, da se tudi vsak nešolan človek sam dvigne do enakovrednega člana človečke družbe. - ~ Toda naši delavci ln nameščenci poznajo naloge delavskega gibanja tudi v kulturnem pogledu.
Posvetijo naj vse naše organizacije temu delu največjo pažnjo, da bo delavstvo pripravljeno na velike dogodke in ‘eoši razvoj po tej strašni dobi demo-r*lizacije in ubijanja človeškega duha.
Prepričani smo namreč, da se člove-ski duh zbudi, da vstane, ker mora Vstati, da ne bo zadela človeštva straš-na katastrofa propada.
. Naše geslo bodi do zmage: Civilizacija ’n kultura je naša bodočnost!
Zaenkrat smatrajmo to za svojo nai-®veteišo nalogo vsi, ki želimo napredek ^oveštva.
**iaga angleSke delavske stranke pri nadomestnih volitvah v Doncastru
. Pri nadomestnih volitvah v Doncastru J® dobil dosedanji poslanec delavske tranke John Morgan 31.735 glasov, do-JF* je narodni liberalec ostal z 20.005 pasovi v manjšini. Morgan je dobil to °t 3700 glasov več, kot pri prejšnjih ^itvah.
da se tečaji vrednostnih papirjev izboljšajo ter doseže vračanje kapitala v Francijo, ki je bežal iz dežele.
Ponavljam«, je rekel Blum, »ono, kar sem že več kot dvajsetkrat rekel: da se more stavba zaupanja, ki je zgrajena s tako velikim naporom, kadarkoli zrušiti. Zadostuje samo kaka preteča gesta Hitlerja ali Mussolinija.«
Načrt vlade glede davčne politike ie prizanesljiv kapitalu. Ne obseza niti učinkovitih ukrepov proti onim, ki zanemarjajo davčne dolžnosti. Ta načrt mora imeti neposredno posledico podražitev življenjskih potrbščin in splošnih stroškov za življenje. V tem finančnem načrtu je samo eno in to je poziv k zaupanju v finančno tržišče in sicer pod pogoji, katerim socialisti ne morejo zaupati
»Z najglobljim obžalovanjem moramo gledati, kako se delo, ki smo ga izvršili, redoma napada in ogroža. Toda našega dela ne bo tako lahko uničiti, ker se je zanj boril ves delavski razred Francije.«
Blum je govoril tudi o svobodi tiska in njega razmerah, zlasti z ozirom na zunanjo politiko. Blumov tiskovni zakon je zbornica sprejela, odklonil ga je senat. Sedaj torej ne obstoja niti možnost, da se obrekovalce kaznuje. V sedanji dobi dogodkov se vrše razne stvari, škandali, ki daleč presezajo vse dosedanje, tako so danes tisti dnevniki, ki so včeraj obrekovali socialiste, postali agenti inzomske propagande.
Blum se vprašuje, če morda ne pride čez nekaj mesecev ali tednov tako daleč, da se republikanskim in socialističnim organizacijam in njih tisku prepove svobodno izražanje misli o mednarodni politiki in o politiki Francije. Zahteve totalitarnega režima so izredno daleko-sežne. Kaj bi pomenil sporazum glede tiska, o katerem se je že govorilo? Ali bi Francozi še dalje mogli odkrito in svobodno povedati to, kar mislijo o tem, kar se dogaja v drugih deželah ali doma? Vprašati se moramo že danes, če se
Blumove besede so prisrčen opomin francoskim socialistom, da vztrajajo v zvestobi do svojih načel ter opomin civilizaciji.
Izredni kongres francoske socialistKne stranke
Proti diktaturi velekapitala.
Franciji, kjer diktirajo politiko
V
stranke sklicati dne 24., 25. in 26. decembra t. 1. izredni kongres stranke, da se,posvetuje o položaju, ki je nastal zaradi drakoničnega stališča Daladierove vlade.
SploSna delavska protestna stovka v Franclji
prodi vladinim dekretom.
Francoske delavske strokovne organizacije so z ozirom na protisocialne ukrepe francoske vlade v sanacijskem pooblastilnem zakonu sklenile izv.esti 24 urno protestno stavko, ki se je izvršila včeraj (v ponedeljek) po vsej Franciji. Delavske organizacije smatrajo, da so žrtve, ki se nalagajo delavstvu neutemeljene, ker je gospodarske krize kriva kapitalistična špekulacija, ki ima namen zadati delavstvu obenem politični udarec.
SlevaSka In Ukralinska avtonomija
Čehoslavški parlament je obe odobril.
Čehoslovaški parlament je v soboto razpravljal o slovaški in ukrajinski avtonomni ustavi. V smislu dogovorov in predposvetovanj je bila avtonomna ustava Slovakov in Ukrajincev sprejeta brez bistvenih izprememb. kar bo storil tudi senat, ki sta mu bili ustavi predloženi včeraj in danes.
V zbornici, kjer je sedaj 228 poslancev, znaša potrebna večina 137 glasov.
Za slovaško ustavo je glasovalo 142 poslancev, proti 21; za ukrajinsko ustavo pa 147 Doslancev in proti 23. Proti ustavi je glasoval komunistični klub, nekaj daj znano madžarsko preganjanje, ka-socialistov, del poslancev pa se je vzdr-ikor poroča tiskovni urad iz Bratislave, žalo glasovanja.	iki trdi, da so poslali Madžari v te kraje
Volitev predsednika republike se iz- * nad ljudi celo vojake in tanke.
Pred volltvljo predsednika republike
vrši v skupni seji poslanske zbornice in senata, čim bosta ustavna zakona za Slovaško in Ukrajino definitivno odo-brena.	.
Nova ustava Slovaške in Ukrajine določa delokrog avtonomnih pravic in skupne zadeve čehoslovaške zvezne republike.
Madžarske tolpe vpadajo še vedno v Podkarpatsko Ukrajino.
Nezadovoljni Ukrajinci, ki so bili okupirani od Madžarske pa trpijo že se-
Danes, v ponedeljek je sklenil še senat potrditi začasni ustavni zakon o avtonomiji Slovaške in Podkarpatske Ukrajine. Pripravlja se sedaj volitev novega rrezidenta. ki bo v četrtek ali petek, tako da bo imela Češkoslovaška že vsaj do sobote novega prezidenta. Iz razlogov štednje to pot ne bodo volili
prezidenta v znani Vladislavski dvorani, ampak v skupščini. Pogajanja radi združenja političnih strank se še nadaljujmo in pondeljkovi vladni organi grajajo, da še vedno ni tozadevnega sporazuma, ampak se nasprotno pojavljajo še intrige in propaganda z lepaki, da se tako izogne cenzuri.
dr hi vstop liudi, kakor sta Churchill i vseh večjih mestih v Ameriki je prišlo ali Eden, v britsko vlado ne smatral že j do velikih demonstracij proti Nemčiji, za neprijateljsko dejanje v tretjem ce- Ameriška vlada je morala odrediti stro-sarstvu in ali smo v Franciji še res svo-1 go zastražčnje nemških konzulatov.
Velike protlnemSke demonstracije v Ameriki
radi protižidovskih pogromov.
Protižidovski pogromi v Nemčiji so, čije z utemeljitvijo, da je morala oziroma vzbudili v Ameriki val ogorčenja. V bo morala Amerika sprejeti veliko število iz Nemčije izgnanih Židov,
bodni, da lahko storimo, kar hočemo.
Ali ste gotovi, da vam že jutri ne reče del javnega mišljenja: vlada narodne fronte? Ni govora o tem! Kako bo potem z našimi odnošaji z Nemčijo? Še včeraj je ta del javnega mnenja klical:
New York za preganjane žide.
n ^ Ne\v Yorku so se zopet ponovile Žiri e demonstracije proti preganjanju j Blum na oblasti Toda ta klic danes nima «Oy v Nemčiji. Med govorniki je na- j več velikega pomena. Ali bi bilo danes °Pil tudi ne\vyorški župan.	še mogoče, da pride na oblast socialist
Nemčija odpoklicala svojega poslanika v Washiti?tonu.
Kot odgovor na odpoklic ameriškega
Zadnje dni so priredili demonstracije
m.	1	-11	vi	.	-1	f\UJl	UU^UVUl	Ilci UUpUMIV
tudi ob	prihodu nemškega	parni;	a	posjanjj{a v Berlinu,	katerega ie pozval
»Bremen«	v newyorsko	luko.	predsednik Zedinjenih ..držav Roosevelt
močno ojačena policija je uspe a, a j	mu	poro£a" 0 židovskih po-
zadrzala	demonstrante	m omogoči	a	gromj^ v Nemčiji,	je nemška vlada
potnikom	izkrcanje.	.	sklenila odpoklicati	svojega poslanika
V	Zedinjenih državah se ustvaria raz- w„„,.n(rAn,1
položenje, da naj Zedinjene države sploh	'	,
prepovedo vsako doseljevanje iz Nem-	’
OcIlocSlev glede J
ločitev gi
Sestanek predstavnikov angleške in francoske vlade v Parizu, ki se bo vršil dne 23. t. m. bo važen tudi zaradi tega, ker se bo ob tej priliki obravnavalo špansko vprašanje.
Najbrž bodo proučili predloge španske republikanske vlade zaradi posredovanja za sklenitev premirja.
Sploh je špansko vprašanje na dnevnem redu, ker se bo o njem razpravljalo tudi v okviru razgovorov med francosko in italijansko vlado. Francija ima interes na tem, da bo meja na Pirene-
panije
jih varna.	ta ti neti ssu.o te-
Pa tudi Anglija ima enak interes, kot Francija, ne glede na »velikonočni spo-zarum«, ki ga je sklenila z Italijo in ki je 16. t. m. stopil v veljavo.
Kako bodo reševali to vprašanje, da bi ostal volk sit in koza cela, je zaenkrat zagonetka, dokler ne bomo čitali prvih izjav.
Na bojiščih nič novega.
j S španskih bojišč ni nobenih novic. IPo bitki na Ebru je nastopilo zatišje.
Kitajki naoredulelo pred Kantonom
Položaj japonske armade, ki je pred par tedni osvojila Kanton in prodrla od Kantona proti zapadu, se je v preteklem tednu nenadoma močno poslabšal. Kitajci so zapadno od Kantona vrgli na bojišče novo veliko armado, ki jo podpirajo številna letala. Napad Kitajcev na japonske postojanke je bil tako silen, da sc se Japonci morali pričeti umikati in kakor priznava japonsko vladno poročilo, predvsem radi napadov kitajskiK letal, katerim japonsko letalstvo ni več kos. Kitajci so zavzeli predmestja Kantona, tako da je popolen umik Japon-
cev iz Kantona vprašanje zelo kratkega časa. Japonci pošiljajo nove čete na to bojišče in sicer jih dovažajo s transportnimi parniki iz morskega zaliva Bias po Biserni reki. Ti transporti pa so vedno bolj ogroženi, ker so izpostavljeni napadom močnega kitajskega zračnega brodovja.
Tudi na reki Jangce, zapadno od Hankova, poročajo o kitajskih napadih, ki jih podpira izredno veliko število kitajskih letal. Japonci si ne vedo razložiti, odkod Kitajcem naenkrat toliko letal.
Čehi se branijo diktature
Diktatura je Čehom tuj pojm.
»Pravo lidu« prinaša uvodnik Vaclava Križana »Palacky govori«; Moralo bi nam biti jasno, da v zgodovini češkega naroda ne najdemo niti enega razdobja, v katerem bi se narod prostovoljno podvrgel diktaturi svojega, pripadnika. Tukaj je mogel vsikdar le tuj gospodar, s tujo pomočjo, vladati absolutistično. Prijetno pa se mu pri tem ni godilo. Resnica je, da naš narod nima volje, da bi si delal medsebojno silo. Ta narod ne prenese diktatur in je nikdar
ni orenesel. Že sam Palacky piše, da so nižje vrste ljudstva na Češkem vedno uživale svobodnejše gibanje in več svobode, kot v katerikoli drugi državi zahodne Evrope.
Takšna je zgodovinska resnica. Sedaj nam je treba, da se imamo medsebojno radi, si zaupamo in medsebojno dajemo veselje do dela. Govoričenje o totalitarnosti pa je škodljivo in neče-ško.
Pred posveti v Parizu
Zbližan ja med Anglijo, Francijo in Nemčijo ne bo.
Dne 23. novembra se sestanejo angleški in francoski državniki v Parizu. Na posvetu bodo obravnavali vprašanja skupne obrambe obeh držav, špansko vprašanje in italijansko zahtevo, da se ne podvzame ničesar, kar bi preprečilo zmago generala Franca, vprašanje gospodarskega sodelovanje in nastopa obeh držav v Aziji.
O nemških kolonijalnih zahtevah ne bo govora, niti ne o zbližanju z Nemčijo, ki je radi zadnjih dogodkov v Nemčiji postalo docela nemogoče, ker je
proti takemu zbližanju vsa francoska, kakor tudi angleška javnost.
Nepismenost je v Jugoslaviji povprečno Se velika
Po uradnih podatkih znaša nepismenost v vrbaski banovini 72 odstotkov, v vadarski 70, zetski 66, drinski 62, moravski 61, primorski 57, dunavski 28, savski 26 in dravski 5 odstotkov. V
Dama it*pa
Nekateri bivši prvaki JNS jtandidiijafo <na
JRZ listi. Ker se je vodstvo JNS odločilo, da pojde na volitve z Mačkom in združeno opozicijo, so mnogi zelo vidni predstavniki te stranke, zlasti' na Hrvaškem, v znak protesta izstopili iz nje in se priključili JRZ. JRZ je te bivše prvake JNS sprejela pod svoje okrilje in nekatere izmed njih postavila za kandidate za predstoječe volitve.
Knez namestnik Pavle je odpotoval v London, kjer bo ostal 10 dni. Na svojem potu v. London je prekinil vožnjo v Ziirichu v Švici ter obiskal v tamošnjem sanatoriju operirano kraljico Marijo.
Hlapci. Gotovo časopisje in njega privesek, ki si nadeva krivoma ime delavske organizacije, si silno zavzemata za propadlo avstrijsko stanovščino, ki je bila največji izrodek Seipl-Dollfussove in kapitalist, fantazije. Tak izrodek bi rešil socialne krivice v prisilnih taboriščih, kamor bi tirali neljube državljane. Vemo, da ie to želja te gospode in pritlikavega kapitalizma. To je naravno. Toda nerazumljivo se nam zdi, kako more »delavska« organizacija zagovarjali take stvari in prodajati delavce in delavke v moderno sužnost.
Glede vlaganja pupilarno varnega in sirotin-skega denarja, ki je bil doslej naložen v državni hipotekarni banki v Beogradu, se je dosegel sporazum, da sme biti ta denar naložen v samoupravnih hranilnicah, če znesek ne preseza din 5000.—. Za večje vsote mora dovoliti to ugodnost finančni minister.
Stare tovorne parnike kupujemo. »Prekomorska plovidba« na Sušaku je kupila v Angliji star parnik, ki ima 8000 registrskih ton.
Nova angleška tekstilna tvornica se "snuje v Jugoslaviji. Tvornica bo imela 60 milijonov glavnice in bo poslovala v Srbiji. Izdelovala bo laneno prejo (cvirn) in druge proizvode ;z te surovine.
Anglija jamči za rumunske meje? Misija ru-miunskega kralja Karola v Londonu je bila v zvezi z akcijo Rumunije proti madžarskim zahtevam po odcepitvi Sedmograške in priključitvi te pokrajine Madžarski. Izgleda, da je revizija mej v Srednji Evropi, ki .je pričela z okupacijo Avstrije in dosegla višek z razbitjem ČSR, zaključena. To domnevo potrjuje z velikim pompom organizirani sprejem rumunskega kralja v Londonu in s tem v zvezi najavljeni obisk angleškega kralja Jurija v Bukarešti, ki bo jeseni 1. 1939.
Rumunija ne dobi posojila v Angliji, ker so razmere v Rumuniji preveč nestabilne. Kljub tem dementijem iščeta angleški in francoski kapital izhod, kako bi se zasidrala v balkanskih deželah v svnho zaščite interesov v orientalskih deželah in morjih.
Pregnana »Železna garda«. Razpuščena fašisti č n a organizacija »Železna garda« v Rumuniji je začela zopet dvigati glave in je hotela te dni organizirati pogrom na Žide, ker Se pač s tem dandanes najlažje uveljavljajo podobne razbijaške garde. Toda rumunska žandarmerija je nastopila z vso strogostjo, razgrajače aretirala in tako popolnoma zaščitila žjde.
Podražitev življenja v Italiji. Indeks cen #s debelo je v Italiji v mesecu oktobru porasel na 473.97, dočim je znašal prejšnji mesec 471$ poenov. Kupna vredinost lire pa se je znižal3 od 21.23 na 21.10. V ceni so prizadeti zlasti tekstilni izdelki in stavbni materijah
Italijanska inteligenca v emigraciji. Izmed italijanskih emigrantov iz vrst inteligence ji" ie največ v Franciji in Angliji. Emigranti so dobri Italijani. Število teh emigrantov znaša okoli 157.000 in je torej izredno veliko.
Za glavnega tajnika francoske delavske zveze
je bil na kongresu zveze zopet izvoljen s. Jod' haux, ki je že večkrat obiskal naše strokovne prireditve svobodnih delavskih strokovnih of* ganizacij.	jj
Daladier grozi. Francoski ministrski predsob nik je zagrozil, da se nikakor ne bo odrekel m,oči, pa če tudi bi narod nadaljeval s svoje opozicijo napram dekretom.
Oboroževanje v Franciji. Koliko je bil vreden v Mcmakovem sklenjeni mir, je razvidno iz 1"” ga, da ne stopnjuje oboroževanja samo An* glija, ampak je v nedeljo na neki slavnosti Pr°' glasil tudi francoski minister mornarice, da m°' ra Francija nujno dovršiti svoje .oboroževanje na suhem in na morju.
Francosko Modro knjigo pripravlja vlada v Parizu z vsemi potrebnimi dokumenti o nijva2' nejših dogodkih tega leta.
Proslave v Lotringiji. V nedeljo sta mesti Metz in Kolmar v Lotringiji proslavljali 20-let' nico vrnitve k Franciji. Zastopnik vlade, nek’ general, je v svojem slavnostnem govoru svari! pred inozemsko propagando v teh krajih.
Samomor Židov v Nemčiji. Velikanska kontri' bucija in škoda, ki so jo doživeli Židi v Nem' čiji, je povzročila, da je izvršilo mnogo iiJjV samomor, kakor poročajo razni listi. Mnogo j'!1 je bilo gospodarsko p opo 1 n om a_u n ič e n ih.
Začasna zavetišča za pregnane Žide v Švici’ Belgiji in na Holandskem. Strašna usoda, ki Je zadela Žide v Nemčiji, je iz čisto človeških ral' logov vzbudila sočutje s preganjanimi pri kul' turnih narodih po vsem svetu. Države, ki radi lastnih gospodarskih težav same ne morCI0 sprejemati tujcev, so pričele razmišljati o tel"1 ali bi mogle na kakšen način pomagati števil' nim židovskim beguncem iz Nemčije, zlasti P3 otrokom, ki vendar ne morejo nič zato, ako je slučajno rodila židovska mati. Švicarska zvezna vlada je izjavila, da je pripravljen3 sprejeti židovske .otroke v prehodno oskrb"1 dokler se židovsko vprašanje mednarodno ®* reši. Tudi Holandska in Belgija sta izjavili svoj0 pripravljenost, da hočeta pomagati židovski1" beguncem. Na meji med Holandsko in Belgil" so pripravili taborišča, kamor se bodo Židi" lahko zatekli. Iz kulturnih in .obče človeški" ozirov je to akcijo prej navedenih držav tre"3 toplo pozdraviti.
Tramvajska nesreča pri Rimu, kjer sta trčil" dva tramvaja, je zahtevala nekaj smrtnih žrte"1 ki jih pa vladno poročilo še ni objavilo. Težk" ranjenih je 50 oseb.
Dr. Avg. Reisman:
Iz spominov na avstrijska sodišča
Advokat.
Ko sem od poletja 1915. do poletja 1916. prakticiral pri mariborskem sodišču in začel spoznavati »pravico«, sem neštetokrat široko odpiral oči. Nisem slutil, da je pot do pravice tako težka in trnjeva. Krasen je sicer poklic sodnika, ki je že po ustavi popolnoma neodvisen in ga radi sojenja ne sme nihče klicati na odgovor in ravnotako proti svoji volji ne more biti premeščen. — Dan na dan ima v rokah usodo ljudi in neskočno mnogo dobrega lahko stori, če ima razen paragrafov v glavi, tudi srce v notranjosti.
Toda koncem koncev je tudi sodnik le človek, podvržen zmotam. In tu poseže vmes neizogibno potrebna kontrola justice, advokat. Poklic odvetnika je zlasti pri sedanjem ustroju sodišča nrav tako važen, on je nekak regulator, kontrola justice. Ne moremo si sploh misliti državljanskih svoboščin brez advokature. Zato so tudi v vseh državah priznali odvetnikom v izvajanju njih poklica, to je v obrambi pravic klijentov, nekako podobno imuniteto, svobodo in zaščito, kakor jo imajo v parlamentu narodni poslanci.
Ko so po vojni v Jugoslaviji znižali
prakso odvetniških praktikantov od prejšnjih 6 na 4 leta in tudi odpravili po srbskem vzgledu zahtevo naslova »doktor« za odvetnika, je takratni minister, pokojni dr. Gregor Žerjav, to utemeljeval s tem, da potrebujemo ravno v Jugoslaviji čim več pripadnikov tega svobodnega poklica. Drugo vprašanie jc seve, v koliko se odvetniki vzvišenosti teh nalog zavedajo. Vsekakor pa je preteklost slovenskih odvetnikov v tem oziru častna in so pred zgodovino svojo nalogo izvršili v polni meri, posebno v časih pred vojno: postavili so celega moža tudi izven svojega polica na polju slovenske kulture in politike.
Podobne misli so me prešinjale na mariborskem sodišču kot mladega praktikanta, ko sem pomladnega dne 1916. zapisnikoval pri seji treh nemških sodnikov, menda je bil celo eden napol Slovenec. Rešiti bi morali rekurz. Poročevalec pa je akt samo predjal, češ, to je podobna zadeva, kakor zadnjič in bomo pritožbo iz istih razlogov zavrnili. —-Mudilo se je in so bili takoj soglasni. Naenkrat pa se oglasi eden: »Ta odvetnik je sitnež, gotovo se bo še naprej pritožil.« Če se ne motim, je bil tisti odvetnik ravno zopet dr. Pipuš. In kaj se je zgodilo? Prečitali in preštudirali so njegov rekurz in uvideli, da ima prav ter mu ugodili, čeprav je bil sklep ravno nasproten njihovemu popolnoma enakemu slučaju, ki so ga še par dni prej zavrgli.
Tisti rekurz se mi je globoko zaril v
spomin in še danes imam vse one gospode sodnike jasno pred očmi.
Sodnik.
Ob drugi priliki sem še globlje ostrmel pred veličino neomajnega značaja slovenskega sodnika T. C., poznejšega prvega slovenskega predsednika okrožnega sodišča v Mariboru. V tajni seji senata treh sodnikov so sklepali o odobritvi vojnega posojila iz premoženja mladoletnih otrok mariborskega nemškega industrijalca Sch. Varuh otrok je hotel vpisati visoko vsoto, menda skoraj vse njihovo premoženje, ki je bilo založeno pri sodišču. Saj to so tudi zahtevale ministrske okrožnice od patri-otičnih državljanov. Tisoče in tisoče mladoletnih sirot so na ta način oropali vsega premoženja. Tudi v tem slučaju nista imela nemška sodnika nikakega pomisleka. Saj Avstro-Ogrska bo vendar zmagala, »Tagespošta«, njihova edina dnevna duševna hrana, je to vsak dan proglašala z debelimi črkami. Vsak teden enkrat so vihrale zastave po mestu, skoro neprestano smo slavili same zmage. Kdo bi si torej upal dvomiti, da mladoletni ne bodo dobili vrnjenega vojnega posojila?
Toda naš človek, T. C., mož visoke postave, mirnega značaja, se je uprl. Z mirnim, globokim glasom, z odločnim pogledom v očeh, je vprašal svoja tovariša:
»Gospodje, ali ste si res kot sodniki popolnoma sigurni svoje zmage, ali si upate stoodstotno vzeti na svojo vest
usodo teh mladoletnih otrok? Kaj Pa' če bi posojilo vendarle propadlo?«
Kakor težki udarci kladiva so padal8 njegove besede in ravnotako učinko' vale. Oba nemška sodnika sta kaf prelivala v barve, povesila oči in oc' kaj jecljala, končno sklepanje so Pr®‘ ložili. Pri naslednji seji so odobrili *e manjši znesek.
Naš sodnik T. C. je odhajal od tiste seje v svojo sobo skromen, kot je PrJ' šel, kot da je storil le svojo samo od sebi umljivo dolžnost. V mojih očeh Pa je zrastel v ideal sodnika, ki ne vidi m' česar drugega, kot pravico, vzvišen na vsem, kar bi mu moglo omajati njegov° prepričanje in ravno pot.
Hruške.
Videl pa sem sodno razpravo pr0.^ kmetu iz Hoč, ki je bil obtožen, da 1^ na trgu predrago prodajal hruške, ie gladko dokazal, da je prodajal hrUS le po isti ceni, kakor pred vojno, pav. rej ni dražil. Toda sodnik dr. M. na s ~ vilki 15 se je že pred zaslišanjem o ločil, da bo kmeta obsodil in mu je z to po izvedenem dokazu nedolžnosti n
pravil sledečo pridigo: »To ni Pra^’ ______
še vedno prodajate po tistih cena ■	^
Drugi morajo trpeti na fronti, Vi pa ^ rate zato prodajati hruške cenejše, tudi nekaj trpite za Avstro-Ogrsko« je kmeta obsodil v zapor in den
kazen, čeprav je določal zakon na
vanje le za onega, ki je izkoriščal s in navijal cene.
l<z (tašiU UccUet/
Kaj zahteva čas od razredno zavednega delavca?
1. Da je naročnik »Del. Politike« in Plačuje v redu naročnino; 2. da pri-, jv? »Delavski Politiki« novih redno Plačuj oči h naročnikov in da jo zahteva v vseh lokalih, pri trgovcih in obrtni-kamor nosi svoj zaslužek; 3. da je naročnik »Cankarjeve družbe«, 'ki bo Pravkar izdala štiri lepe knjige za niz-ceno 20 dinarjev; 4. da je član de-tevske kulturne, strokovne in eventualno gospodarske organizacije ter v nJih aktivno dela. — To je delo, ki rodi uspehe. In pri takem delu ni časa za azne klevete, dlakocepstvo in domiš-jKfe, ki rode častihlepje.
TRBOVLJE 2°pet redukcije delavcev v Trbovljah.
^sa leta in tudi v času krize se je v Trbovljah v zimskih in jesenskih mesecih zaposlje-valo več delavcev' kot pa v letnih mesecih, t-i?li n' ^lo redukcije ravno na zimo, ko se ‘ezko dobi delo in zaslužek. Letos je pa pri «aS ravno narobe. Ni se še prebolelo težke ^ukcije pri podjetju Dukič, že je sledila števna redukcija delavcev in delavk na separa-Jj'Ji in v elektrarni. Skupaj je bilo reduciranih /;> ki so se pridružili že itak visokemu šte v,m brezposelnih v Trbovljah.
. takšno premogovno gospodarstvo, kakor je 'janes, pač mora privesti v krizo. Kakor sliši-5° trboveljski rudnik ne more zadostiti narodom, Železničarji dnevno vprašujejb, kdaj odo prejeli premog po znižani ceni, pa ga ne ‘“'■'rejo dobiti. Na drugi strani se pa delavci eQucirajo, namesto da bi se jim dalo zaslu Pravijo tudi, da je zadnja požarna kata *r°fa v jami, kjer je stotina delavcev za las “sla strašni smrti, kriva, da se ne sprejme več flelavcev v delo. Kdo je pa zakirvil to po-^arno katastrofo? Ne obtožujemo nikogar, la‘iko pa rečemo, da jo je zakrivil sistem in 2°Pet sistem. Očividci pripovedujejo, da je že °sem dni poprej tlelo in gorelo, a ni bilo časa ^kreniti potrebno. Redukcije, katastrofe in s*nrtne nesreče ležijo kakor mora nad trbo-veljskim rudnikom.
JESENICE
o Opozicijska kandidatura za radovljiški okraj
Sodišče je potrdilo kandidaturo na listi dr. vel nr za radovljiški okraj in to: kandidat Pa n J u Posestnik in župan v Lescah, namestnik kandidata s. Čelesnik Ivan, tov. delavec ki Stavni zaupnik delavstva pri K ID na Jeseni-"}ti. Lista bo nastopala pod nazivom opozicij-Ka lista Olip-Čelesnik.
rifrv' vo***n' sestanki opozic. liste Olip-Celes-™k. se bodo vršili po sledečem vrstnem redu: v torek, dne 22. t. m. na Dobravi ob 7. uri zve-Rer Pri Urbanku; v sredo, dne 23. t. m. na “°ninjski Beli, dne 23. t. m. pri Zupanu ob 7. «ri zvečer; v četrtek, dne 24. t. m. na Koroški Se i Pri Jurčku ob 7. uri zvečer. Poročata ss. ^e|esnik Ivan in Kristan Cvetko.
, »Na mejah« živi v zadnjem času od samih popisov in poročil raznih delavcev, železniških gradnikov, prisluškovalcev in podobnih. Ta ^ročila so sicer zmešana, kakor so zmešane >e stvari, ki jih kdo dobi od prisluškovalcev, wn ar Pa kažejo šibkost avtorjev. Mi se pa tem čudimo samo, zakaj »Na mejah« ne Javi popravka dr. Obersnela ozir. ne pona--5'ne pisma, ki ,ga je dr. Obersnel pisal »Jutru« y ga je to objavilo v nedeljo, dne 13. t. m.
Pismo bi zelo zanimalo tudi bralce lista ‘Na mejah«.
Miklavž se bliža. Včasih je bil Miklavž sa-za mladino, zdaj je pa tudi za odrasle. Z jjl&hmi koraki se bliža in vsak dan več Mi-
2aViŽeVih daril se nabira- Tudi nas tu ni po-U.i.J- Baje bo prinesel toliko zaželjeno regu-k.C|Jo Save med Javornikom in Dobravo, tam, •iler je pred ravno petimi
Volilni shodi
Okraj Maribor levi breg:	|	v četrtek, dne 24. novembra s pričet-
v torek, dne 22. novembra s pričet-1 kom ob 19. uri v gostilni »Balkan« v kom ob 19. uri v gostilni »Beli zajec« Mariboru, Linhartova ulica;
v Mariboru, Meljska cesta;
v sredo, dne 23. novembra s pričetkom ob 19. uri v Gambrinovi dvorani in še drugi govorniki, v Mariboru;	!	*	*
Govorili bodo kandidat s. dr. Reis-man in namestnik s. Bahun ter s. Jelen
Okraj levi breg:
Zborovanje v Selnici ob Dravi.
V nedeljo, dne 20. t.m. dopoldne se
K,.. .^ r'r ?zborovanje v gostilni Šef na Sladkem vrhu, kateremu je predsedoval s. Karel Špindler, poročali pa
je vršilo v gostilni Liper v Selnici ob so Icatnc^c?a*; ^r’ ^e*sman< s- Jclen in
Dravi vžA-n.. - .K zboro- s' Ceh' Na obeh zborovanjih se je pri-
vanje, ki ga je sklical kandidat za levi žlasii? tudi več naročnikov na »Delav-breg na listi dr. VI. Mačka s. dr. Reis
^gvvitz Anton, tos
»- .... je z darilom
leti utonil naš s.
M rr <t <• ••
na poti. rv;	»u
man. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen s. Franc Strnad, posestnik iz Selnice. Obširno je poročal kandidat s. dr. Reisman, par besedi je še lahko spre govoril s. Jelen.	n	itiii
Zborovanje na Sladkem vrhu.
Popoldne istega dne se je vršilo
sko Politiko«.
Dravograjski okraj.
Shod v Ribnici na Pohorju.
Volilni shod se je vršil v nedeljo, dne j 20. t. m. v gostilni pri Puru. Poročal je ' i kandidat na listi dr. VI. Mačka za dra-j vograjski srez s. Eržen Viktor, n
Enotna kandidatna lista v Ljubljani
Mesto Ljubljana voli dva poslanca v narodno skupščino.
Poleg javnih kandidatov je bila te dni vložena lista socialistov in JNS, od katerih sta predložila vsak po enega kandidata.
Za socialiste kandidira s. dr. Celestin Jelenec, namestnik s. Ivan Mlinar.
Za JNS kandidira senator dr. Albert Kramar, namestnik inž. Jože Rus.
Te dni se vrši po mestnih okrajih mnogo volilnih sestankov.
MARIBOR
Tragika izgnane Židinje. Pretekli petek je s popoldanskim brzovlakom iz Avstrije prispela v Maribor žena-židinja srednjih let s 15-letno hčerko. Naši policijski organi so ženo zadržali, ker ni imela v potnem listu dovoljenja našega konzularnega zastopstva v inozemstvu za dopotovanje v Jugoslavijo. Pri zasliševanju je izjavila, da so ji moža zaprli, sin pa da je pobegnil že pred 14 dnevi in se menda nahaja nekje v Zagrebu. Da bi se tudi sama izognila nadaljnjemu preganjanju, je sklenila, zapustiti Nemčijo in iti, če le moigoče v Zagreb, da bi poiskala sina in potem odpotovala kamorkoli po svetu. Iskala je vizume pri vseh mogočih konzularnih zastopstvih balkanskih držav, pa^ ga ni nikjer dobila. Odšla je na slepo srečo in prišla srečno čez mejo do Maribora. Prosila je, naj nje in njene petnajstletne hčerke ne poženejo zopet čez mejo nazaj. Policija je ženo odpremila v brzovlak, ki pelje ob pol 5. uri iz Maribora proti Grazu. Še predno pa je vlak odpeljal, se je žena v vagonu onesvestila, nemški carinski in politični uradniki so ženo prenesli iz vagona na prtljažni voz, nakar je vlak odpeljal. Na vozu ležečo ženo, poleg katere je trepetalo 15-letno dekletce, so prepejai v uradne prostore policijsk. komi-sarijata, poklicali so zdravnika, ki je izjavil, da se je žena od strahu in groze onesvestila. Kaj se je nadalje zgodilo z nesrečnico in njenim otrokom, ki za dopotovanje v našo državo ni imela vizuma, za povratek v Nemčijo pa ne dovoljenja nemških oblasti, ne vemo. Slučaj je tako tragičen, da mora ganiti tudi najtršega človeka.	!	1	i
Mariborsko gledališče pripravlja uprizoritev Verdijeve opere »Aida«. V zboru bo nastopilo 70 zboristov. Premiera se bo vršila v kratkem, popravila.
Pretep zaradi rožnega venca. Te dni sta
navalila dva napadalca ha Mihaela Cafuto v Sp. Radvanju in zahtevala od njega vrnitev rožnega venca, ki ga je baje našla Cafutova hčerka. Napadalca sta pobila Cafuto s koli na tla in mu prebila lobanjo, tako da je le malo upanja, da bi okreval. Vročekrvna bojevnika * -	'	• se bosta morala za-
govarjati pred sodiščem.
Učiteljstvo mariborske okolice je minulo soboto zborovalo v šolskih prostorih v Cankarjevi ulici. Ob tej priliki je mariborsko in okoliško učiteljstvo proslavilo tudi 20-letnico obstoja naše države. Na zborovanju je predaval prof. Šedivy o moderni šolski vzgoji.
Košaška občina zahteva, da se ji priznajo občinske davščine od tekstilnih industrij, ki ležijo na meji mariborske mestne občine in Ko šakov. Ker sta davčna uprava in finančna di rekcija to zahtevo košaške občine zavrnili, je občinski urad vložil tožbo na upravno sodišče v Celju, ki naj razsodi o tem sporu.
Tlakovanje Glavnega trga. Regulacijska dela in tlakovanje Glavnega trga gre h koncu. Stroške za tlakovanje In regulacijo Glavnega trga bo mestna občina krila iz kaldrminskega fonda. Občinska uprava bo lahko porabila redni kredit, ki je predviden v občinskem proračunu za regulacijska dela in gradnjo cest, za popravilo razoranih cest, ki vodijo na peri-fetijo in upamo, da bodo s tozadevnimi deli kmalu pričeli. Popravila sta najbolj nujno potrebni Pobrežka in Ruška cesta, ki sta v neverjetno slabem stanju. Regulacija Ruške ceste bo zahtevala mnogo dela, ker bodo morali cesto precej dvigniti, kljub temu bi se s tem nujno potrebnim delom ne smelo odlašati. Najbolje bi bilo, ako bi se ti dve cesti, na katerih se razvija velik promet, tlakovali, s čemur bi se prihranili nepotrebni izdatki za zasilna
Gospodar toZI vinKarja za odškodnino
Kako se godi našim viničarjem.
PTUJ
"Vzajemnost«. V sredo, dne 23. t. m. ob 7. zvečer se vrši v prostoru »Vzajemnosti« sla seja s sledečim dnevnim redom: 1. Pro-«Va 20-letnice Cankarjeve smrti, 2. plesne te.le- Za člane odbora udeležba obvezna. Po J seji naj se prijavijo tudi oni, ki se želijo &t!i ežiti Plesnih vaj in se do sedaj še niso d 'Javili. Prav to velja za tiste, ki bi hoteli so-J°vati pri Cankarjevi proslavi.
S|Kultura. V torek, dne 22. t. m. bo v Ptuj-mestnem gledališču proslava 25-Ietnice S!a*enskega gledališča v Ptuju«. Za to pro-fejj n|m 'e pripravil znani avantgardistični v “lser Žižek Linhardovega »Matiček se ženi« Do r0J‘ Prede!avi, t. j. postavljenega na original k Heamarcheju in režiran v avantgardistični tj0 cePciji. Prireditev je obetala biti kulturni prve vrste in je bila že tudi hiša raz-taic^atl?:- ^Nastopile so pa nepredvidene težave, je bil »Matiček« najprej odgoden, nato RraJjnjen s programa in je sedaj spet na pro-?ll.. vendar dobesedno po Linhardu, tako, Fišerju Zižeku pač ni dano na ptujskem s^iiveljaviti svoje koncepcije umetnosti. M
O bedi naših viničarjev se je že toliko pisalo,)	ln	kakžen	ie	bil	izid?
da ve o tem vsa mvnost. Pa tudi vsak se lahko1 občina P«n!r» o tem sam prepriča, ako se poda iz Maribora1 4fPV icoo na prve obronke Slovenskih goric.
Je že kar v navadi, da mora viničar Svoje terjatye po uredbi o viničarjih zahtevati potom viničarske komisije.
Ako bi hoteli poročati o vseh slučajih, ki so nam znani, bi lahko napolnili naš list z ma-terijalom za tedne v naprej. *
Danes pa poročamo o slučaju, ko je gospodar tožil svojega viničarja po izreku.' rečesn ti, da mi ne porečeš.
*ll si 2e poravnal narol« nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost!
Kako se glasi tožba, ki jo je vložil gospodar?
Upravi občine
Pesnica.
G. R,, posestnik	in	vinogradnik
Na R.,	občina P.,	srez Mari-
bor levi breg predlagam, ida se razipiše viničarska komisija proti mojemu viničarju] J. F., ki je uslužben na moji viničariji, Na R. in sicer iz sledečih razlogov:
1. Viničar J. F. mi je odipovedal	službo v mesecu marcu 1938, vendar pa do danes ni odšel oziroma se izselil iz moje hiše. Isti se je vedel od dneva, ko mi je službo odpovedal, zelo predrzno proti meni in nedostojno in mi je večkrat grozil, da bi me pretepel (nabutal). Pn vsaki priliki je ipregovarjal in nesramno kritikoval čez hrano, ki jo je imel skupno pri eni mizi in skledi z ostalo mojo družino — služabniki — ter sramotil s tem mene in mojo hišo.
2. Porabil mi je čez leto po nepotrebnem vso to leto pridelano krmo, ki bi ibila morala zadostovati za celo zimo.
3. Pokvaril ie na moji viničariji iz neznanega razloga zid, katerega do danes ni popravil.
Predlagam, da viničarska komisija sklene, da mi viničar J, F. povrne	vso	povzročeno
škodo in sicer za 1100 kg krme po 60 din za 100 kg = 660 din in za povzročeno škodo na hiši (viničariji) 100 din, skupaj 760 din in sicer predno se izseli iz moje viničarije.
N. R., dne 3. 11. 1938.
G. R.
ZAPISNIK
sestavljen dne 7. 11. 1938 ob priliki viničarske komisije, ki jo je predlagal posestnik in vinogradnik G. R., N. R. proti njegovemu viničarju J. F. iz R. štev. 43.
Stranki sta sklenili poravnavo na ta način, da je plačal vinogradnik G.	viničarju
J. F. znesek 150 dinarjev, v katerem so zapopadeni tudi stroški viničarske komisije, t. j. da plača viničar sam iz tega zneska svojega zastopnika g. Ulbla Ivana.
Vsa na licu mesta se nahajajoča koruzna slama ostane gospodarju.	.
Občina Pesnica, dne 7. novembra 1938.
STUDENCI PRI MARIBORU
Vse za enotnost. Neki g. dr, Gabrovšek hodi že vse leto okrog delavskih društev in predava o delovnem ljudstvu v Nemčiji. Njegovo predavanje izzveni povsod v tem smislu, da pokaže ost proti socialni demokraciji v Nemčiii, ki je baje kriva, da je prišel fašizem na oblast. V četrtek je prišel g. dr. Gabrovšek s tem predavanjem tudi v Studence in tam na »Ljudski univerzi« razvijal svoje »teze«, ki postavljajo resnico zgodovine na glavo. Za čudo pa ta gospod nič ne pove o napakah drugih. Da omenimo samo nastopanje tistih revolucionarjev, ki so v pruskem deželnem zboru neposredno pred sodbonosnimi dogodki nastopali roko v roki z nemškimi fašisti. Mogoče se bo našel kdo, ki bo podobno, kot g. dr. Gabrovšek o Nemčiji, govoril kakšne take o »ljudski fronti« v Franciji. Gospodje, ki hodijo okrog oznanjat
Iz CeSkoslovaSke
3000 milijonov so dvignili. »Pritomnost« poroča, da so ljudje v Češkoslovaški v prvih dneh napetosti z Nemčijo pred proglasitvijo moratorija dvignili iz svojih vlog v denarnih zavodih nad 3000 milijonov Kč, ki se do dve i tretjini niso več vrnile v narodno igospodar-stvo, ampak jih ljudje skrivajo doma.
Nepopolni seznami prostozidarjev. Isto demagogijo, kakor pri nas »Slovenec«, uganjajo sedaj tudi češki reakcijonarni elementi s prostozidarji, oziroma s »framazoni«, kot jih imenuje ljubljanski »Slovenec«. Nek nazadnjaški časopis je grozil z objavo seznama članov in je res na to objavil tak- seznam, toda pobral je iz seznama le nekatera imena, ki so mu ravno prijala za njegovo politično zaplotnja-štvo. »Pritomnost« k temu pripominja, da takšna sramežljivost ni ravno na mestu, ampak je to le izdajalstvo resnice. Prostozidarji so bili marsikje na Češkem in mnogi celo politično tako blizu današnjim preganjalcem framazonov, da je to že neprijetno. Vsled tega priporoča »Pritomnost« pri objavah navedbo popolnega seznama članov, če je baje že potrebna debata o framazonskih ložah — teh sicer otroško romantičnih, a sicer popolnoma nedolžnih organizacijah. — Tudi pri nas bi bilo koristno, če bi »Slovenec« enkrat objavil popoln seznam članov framozonskih lož, pa jih gotovo ne bo, ker bi pač to vzbudilo tudi v njegovem taboru preveliko pohujšanje in presenečenje.
Politika poklonov Berlinu se ni izplačala. Najnovejša »Pritomnost« piše k razsodbi na Slovaškem: »Čehi in Slovaki so sedaj enako revnejši toda tudi enako bogatejši na skušenosti. Niti politika novega režima na Slovaškem ni mogla izboljšati krutosti dunajskega udarca. Toda sedaj ni primeren čas za medsebojne očitke — sedaj je treba skupnega napora za zagotovitev daljše eksistence. (Slovaki so namreč mislili, da se bodo bogve kako prikupili Berlinu s tem, da so začeli preganjati Cehe, odpuščati uradnike, profesorje in učitelje, socialdemokrate in komuniste, preganjali so žide, svobodomiselne časopise, odvzeli kolpor-tažo »Prager Tagblattu«, ustanovili »Hlinkovo gardo«, ki jim je prizadela ogromno škode in sramote, itd.);
O žalostnih dogodkih na Slovažekem poroča »Slovenska tlač«, t. j. slovaška radio-oddajna postaja iz Bratislave. Poroča, da je madžarska vojska skupno s temnimi elementi preostalega prebivalstva takoj po zasedbi zagrešila strahovita lopovstva nad zavednimi domačini in plenila brez razlike Čehe, Slovake in Moravane ter zlostavljala ženske in moške, ki so bili brez obrambe. Slovaki kličejo po maščevanju in bodo o vsem tem informirali tudi inozemstvo, da vidi Madžare v ipravi luči, one Madžar^, ki so še nedavno po svojem radiu v slovaškem jeziku vabili Slovake pod Madžarsko in jim sveto obljubljali svobodo in vso zaščito. (Žal je treba priipomniti, da so ravno Slovaki v zadnjih dneh počenjali isto nad češkimi uradniki, ki so jim 20 let romagali graditi državo in so jih sedaj brezobzirno preko noči pregnali iz uradov ter jih na vse mogoče načine tudi po radiu in na zborovanjih psovali in to brez izjeme tudi z najvišjih mest. Posebno surovo se je v lem pogledu obnašal sam predsednik slovaškega narodnega odbora poslanec Sidor, ki je v najtežjih dneh češke krize potoval celo v Varšavo k Poljakom po pomoč proti Čehom.)
Rakev Ataturka so prepeljali s posebnim vlakom v nedeljo v glavno mesto Turčije Ankaro.
Nesreča pri pogrebu Ataturka. Ko so odpeljali rakev Ataturka iz Istambula v Ankaro, enotnost delavstva naj vedo, da je mera naše | ie navalilo k sprevodu toliko ljudstva, da so potrpežljivosti polna in da bo tudi naše obzir- splezali celo na staro zidovje in strehe, ki so n osti, ^r' *** * * t ■ '■ if»‘- *•* •	•	i» n ^ t e ko-
nec. V četrtek so že tudi v Studencih delavci povedali dr. Gabrovšku v obraz, da so kot žive priče dogodkov zadnjih dveh decenijih malo boli poučeni, kakor on, ki ve mnogokaj le iz gotove vrste knjig.
se pri tem podrle in je težko ponesrečilo 20 ljudi.
Sirile nai lisi I
Ante TrumbK
V Zagrebu je umrl dne 18. novembra prvi jugoslovanski zunanji minister dr. Ante Trum-bič.
Dr. Trum/bič je bil rojen 1864. v Splitu m po poklicu advokat. Leta 1895, je bil izvoljen prvič za poslanca. Še istega leta je izdelal ta-kozivano reško resolucijo, ki je tvorila podlago za pora/vnavo med Hrvati in Madžari, Ob izbruhu vojne je pobegnil iv inozemstvo in postal tam predsednik jugoslovanskega odbora v Londonu. Leta 1917. je skupaj s Pašičem podpisal takozvano krfsko deklaracijo, ki je dala podlago današnji naši državi. Kot zunanji minister je sklenil z Italijo takozvano rapallsko pogodbo, po kateri je Italija dobila dioberšen del od Jugoslovanov naseljenega ozemlja. Leta 1920. je bil izvoljen kot skupen kandidat vseh strank v svojem rodnem mestu Splitu za poslanca. Leta 1923. je pri volitvah ostal brez mandata in se je preselil v Zagreb. Ko je ibil leta 1924.
Radič aretiran in zaprt, je postal njegov pravni zastopnik j,	p	»H*	frlkttbt k tl
»»!<•< ui.t’ **-«' Pri volitvah 8. februarja 1925. je bil izvoljen za poslanca Hrvaške seljač-ke stranke v Zagrebu. Skupno s hrvaškim blokom je leta 1928. prestopil v Radičevo stranko. Po 6. januarju 1929. ja Trumbič živel nekaj časa v političnem zatišju, dokler ni nastopil kot glavni branilec v procesu proti Mačku leta 1933. Njegova smrt je izzvala zlasti med Hrvati veliko žalost.
S Tmimbičem je izginil z naše politične po-zornice zelo pomemben mož, ki je pri nastanku države in pozneje, v zvezi s še nekaterimi drugimi, igral veliko vlogo. Trumibič je bil Jugoslovan, toda proti pojmovanju jugoslovanstva na ta način, kot je to bilo običajno po 1. 1929.
1 in pri tistih, ki so pripravljali konec jugoslovan-skemu parlamentarizmu iry utirali pot diktaturi
Okrog dr. BeneSa
B. Borko: »Odhod dr. Eduarda Beneša«
»Neposredno po monakovskih sklepih so začeli v češki javnosti razpravljati o krivdi za poraz. Možje, ki so z avtoritativno besedo še nedavno govorili o važnosti historične Češkoslovaške za vzdrževanje evropskega političnega ravnotežja ter stali z vso odločnostjo za koncepcijo Masaryka in Beneša, so zdaj obrnili list.« Tako je prav drastično osvetlil odličen slovenski publicist Božidar Borko v svoji študiji »Odhod dr. Eduarda Beneša«, ki je izšla tudi kot odtisek iz revije »Misel in delo«, velik del češke javnosti, ki bi rada preko noči zatajila ogromno osvobodilno delo dr. Beneša in njegovega učitelja in sotrudnika Osvoboditelja T. G. Masaryka. Tudi pri nas so se že znašli zakotni pisači, ki so celo v ljubljanskih dnevnikih' pisali o »zločinskem delu« dr. Beneša, čeprav so «a še par tednov poprej povzdigovali do neba. Prav primerno je torej,	da smo	dobili baš	v teh	dneh tudi
mi tako izčrpno študijo o državniku in filozofu dr. Benešu, kot jo je pod gornjim naslovom napisal Božidar Borko. Saj je bil dr. Beneš nekak soustvaritelj Jugoslavije, vseh 20 let v najožjem kontaktu vsega našega zunanjepolitičnega	življenja	in	vsa ta	leta pri tem delu
tudi naš	najboljši	in	zvest prijatelj	— kot dr-
žavnik, kot Čehoslovak in kot človek. Danes mečejo temni elementi blato na delo tega velikega duha in mu z. Masarykom vred očitajo celo to, da sta se z Masarykom povzpela iz revnih hiš do tako visoke državniške karije-re. V očeh agrarcev in njihovih trabantov je danes tudi to greh in pomanjkljivost za sposobnosti pri odgovornih poslih.
»Toda	kdo izmed	nas si	drzne	obtožiti ta
dva državnika, ki sta verovala V človeštvo, ker sta verovala v svoj narod in ki sta bila prepričana o razumnem in dobrem, ker sta bila sama dobra in razumna?« In nadalje pravi B. Borko: »Dejstvo je, da katastrofa Češkoslovaške ni izšla iz nje same, njen potresni center je bil drugod; predvsem pa je bil njen nastanek, razvoj in sedanji konec, zvezan s celotnim idejnim in političnim sistemom
Zadnje vesti
Pogodba med Nemčijo in ČSR za
zgradbo kanala med Odro in Donavo ter mednarodne ceste za avtomobilski promet je bila včeraj podpisana.
Politični lov. Rumunski kralj Carol se je včeraj udeležil lova, ki ga je priredil francoski predsednik republike Lebrun. Navzoči so bili tudi Daladier in Bonnet.
Kij je bilo sklenjeno v Monakovem. Vodstvo francoske ljudske stranke je sklenilo, da bodo zahtevali poslanci stranke v parlamentu pojasnilo od vlade, kaj se je pravzaprav sklenilo v Monakovem. Mir je bil dosežen, toda cena j je bila predraga.
f,Eksplozija v sinagogi v Alba Juliji, V j rumunskem mestu Alba Julija je v on- j dotni židovski sinagogi eksplodirala!
bomba in se je porušil strop. Policij, pravi, da so atentat organizirali člani razpuščene »železne garde«.
Aretacija Bat’e na nemški meji. ^
češko-nemški meji so nemški politic®1 uradniki aretirali češkega industrija!^ J. Bato. Bat’a je bil na spisku oseb, 1 jih je nemška vlada ukazala aretirani čim prestopijo nemško mejo. Po ar j ciji so ugotovili, da je bil Bat’a me tem že črtan iz tega seznama, zato so ga izpustili.
Arabci beže pred Angleži iz Palesti' ne. Baje je beguncev na tisq,če. .z50 poroča nemška poročevalska služba-Arabci napadajo in more Žide. AngleZl pa tega ne puste.
Obglavili so v Nembiji nekega vohu' na Kodra, ki je vohunil za tuje države-
Hatilek sodm&U
humanitarne demokracije, z ideologijo socialnega in kulturnega napredka, z vsem tistim liberalizmom, ki jo po razvoju idealov francoske revolucije poprijemal na zapadu in pri večini osvobojenih narodov razvojne oblike socializma.«
»Prav Masaryk in Beneš sta bila pogosto napadena, češ, da ovirata razvoj »nacionalne češke države« in podpirata manjšine. Oba državnika sta v historičnih deželah priznavala njihove naravne, celo tisočletje veljavne meje in skušala nemške naselbine pritegniti k sodelovanju.«
Pisatelj plastično slika velikansko kulturno in gospodarsko delo, ki ga je izvršil češkoslovaški narod pod vodstvom Masaryka .in Beneša, ki se je najizraziteje izkazalo tudi v danes tako nehvaležni Slovaški in v Podkar-patski Rusiji, »ki jo je češkoslovaški režim zatekel v srednjeveškem stanju,« in nadaljuje:
»Z druge strani zaznamuje 20 letni razvoj ČSR še večje uspehe v socialni kulturi, v izravnavanju nasproti! med poljedelsko produkcijo in industrijo, v socialni povzdigi delavstva, v skrbi za otroka, za bolnike, za onemogle, skratka: v smotreni skrbi za človeka, ki je utisnila vsej češkoslovaški civilizaciji najvidnejši pečat.
»Republika profesorjev« se je obnesla vse dotlej, dokler ni zadela ob močnejšo ladjo, ki je šla preko nje po svoji poti. Njeno pravdo bo končno razsodila zgodovina.«
»Odhod dr. Eduarda Beneša s politične po-zornice so iskreno obžalovali mnogi demokratični verniki raznih struj v Starem in Novem svetu.«
Zato se tudi mi v »Delavski Politiki« toliko pečamo z novo Češkoslovaško in njenimi'sedanjimi pojavi, ki so nam dragocena šola. Vse, kar se godi sedaj v Pragi in okrog nje, razumevamo in četudi nas marsikaj boli, nikdar ne bomo obsojali naroda, * *	-	'
n.. ... Tudi dr. Beneš ostane naš. kakor smo bili mi vedno njegovi, njegova skrb in še posebno češkoslovaško delovno ljudstvo.
Dr. Relsman.
Avstrijske novice
OdpuSčanje nastavljencev se nadaljuje. Na
cesto letijo »rdeči« in »črni«, da napravijo prostor starim bojevnikom. Delavske zbornice so bile razpuščene, premoženje strokovnih orga-■ nizacij zaplenjeno, neljubi nameščenci odpuščeni z odpravnino enega meseca. V bolniških blagajnaih še vedno ni konca »čiščenja«. V nekem podeželskem mestu so na enkrat odpustili 40 nameščencev. Samo nekaj jih je dobilo odpravnino za 2 meseca, drugi pokojnino 70—80 mark mesečno. Odpuščeni prvih 8 tednov ne dobe nobene podpore, češ, da so po lastni krivdi odpuščeni kot politično sumljivi.
Oficirji čez 50 let stari so upokojeni, drugi uvrščeni za podrejeno slmžbo in premeščeni na Prusko in druge nemške kraje. Vsa višja oficirska mesta so zasedli Nemci, posebno pri žandarmeriji.
Dunajski kardinal dr. Innitzer gre v samostan.
Politična vloga dunajskega kardinala dr. In-1 nitzerja je doživela neprijeten razvoj. V Rimu so m.u zamerili, da je svojevoljno vodil politiko ob okupaciji Avstrije, namesto da bi se ravnal Q Poljakih:
po vatikanskih navodilih. Kardinal je imel j	»Bolest in žalost teži slovansko srce, če se
pozneje konflikt z nacisti zaradi nekega pa-1 &pomn; Poljakov. Ta nesrečni, odtrgani, pomeV stirskega pisma, pri katerem so bile demon-, kuženi slovanski rod ne deli z nami ostalimi stracije proti njemu. Očitajo mu, da je računal nikdar niti veselja, niti žalosti. On stoji vedno z okupacijo Avstrije in je sodeloval s Seiss-In-| rroč v sarnoti, ošabno in hoče doseči svojo quartom, ki mu je obljubljal varstvo cerkve v ■ sreČQ brez našg	ce\a veseli se, kadar
Avstriji. Po vseh svojih neuspehih se je odločil, m; stol<am<) jn stoka, kadar se mi veselimo, da vstopi v samostan, kjer bo živel kot pre- j p0ijak; nikdar ne smatrajo nas odkrito za so-prost menih in delal pokoro.	brate, četudi je bilo pri njih Slovanstvo kedaj
Hiittenbergu na Koroškem začela s svojevrstno akcijo na lastno roko. Z revolverjem v roki sta ustavila nek avtomobil na cesti in potem ustrelila šoferja. Avtomobil sta si prilastila in se z njim odpeljala proti Štajerski v okolico Perz-haua. Tu sta potegnila vrvi preko ceste in na ta način zadržala avtomobil, v katerem sta bila dva inženjerja in šofer. Ko je avtomobil obstal, sta začela streljati in ubila šoferja. Dočim je en inženjer ušel, sta drugega odpeljala z avtom kot talca proti Unzmarktu. Tu sta šofirala tako nerodno, da se je avto prevrnil. Pri tej priliki se je zarobljenemu inženjerju posrečilo uiti. Medtem so se približali orožniki, ki sta jih zločinca sprejela s streli iz revolverjev. Šele, ko sta ubila dva orožnika in sta bila tudi sama ranjena, s.o ju mogli aretirati. Eden izmed nadebudnih dečkov, kt n Hi u»H f* gr > >4	J »v-v je star 13 let, njegov paj-
daš pa 20 let.
Pollaki pred 90. leti
Češki pisatelj Karel Havliček je v svojih »Narodnih nvinah« že leta 1848. sledeče pisal
Molk je zlato!
Jezik bi naj bil naše izraževalno sredstvo takrat, kadar imamo res kaj za povedati. A kolikokrat se zgodi, da jezik ne služi temu cilju, da govorimo brez prevdarka tjavendan, tudi če bi bilo bolj na mestu molčanje. Tako govore ljudje dandanes mnogo preveč in ta razvada se še vedno bolj stopnjuje. Star slovenski pregovor pravi: Golk je srebro, molk je zlato. Velike ljudi poznamo po tem. da jim je pri vseh udarcih usode in težavah življenja nujno potreben molk. v molku pozabijo vse bridkosti. Za male ljudi je navadno boljše, če se lahko z drugimi pogovarjajo, če lahko komu potožijo svoje nadloge. Kljub temu bi se pa moral vsak navaditi na to, da bi znal tudi včasih molčati. Nismo zato na svetu, da bi govorili vedno brez prevdarka. Nobene misli ne bi smeli izgovoriti, preden je ne bi do dobra premislili. Nepremišljene, lahkomišljeno tja vržene opazke so napravile že silno mnogo gorja. »Saj nisem pri tem nič mislil«, ti potem pove ves skrušen tak človek, ki je s svojo opazko napravil morda največjo nesrečo. Saj to je ravno, ker ni pri tem nič mislil, namesto da bi pri vsaki besedi mislil. Nihče ne sme izustiti opazk in opomb, ki lahko drugega ranijo. nihče tudi ne sme pripovedovati zgodb, za katere ne more prevzeti polne odgovornosti. Pa tudi pri onem, kar je resnica, je v večini slučajev molčanje bolj namestil kakor govorjenje. Samo obrekljivci delajo nasprotno. Izmišljeno ali napol resnično zgodbo napihnejo tako, da nastane iz muhe slon in jo še gorko nesejo drugim. Drugi, ki to slišijo, sodelujejo pri tem ogabnem poslu s tem, da jo še poveča vajo, obračajo in razširjajo. Saj vsi ne delajo tega iz zlobe mnogi le iz nepremišljenosti in lahkomišljenosti. A končni uspeh je kljub temu ta, da naraste izmišljotina do neverjetnih izmer in da včasih podkopije živ ijenjsko srečo človekovo. — Zato bi se mo rali vsi čim večkrat spomniti na ono staro res nico, da je molk zlato, da je govorjenje 'dobro, a molčanje boljše. Molk o pravem času si )ah ko vsak prisvoji, če se bo navadil le malo samodiscipline, če bo samega sebe vedno o pravem času prisilil k molčanju, če bc svoje misli vedno sam najprej nadziral in vedno prej premislil, kaj bo rekel.
O štednii.
Pridobivanje sredstev in njih poraba morajo biti vedno v pravilnem sorazmerju. Če kdo porabi ravno toliko kolikor zasluži, tedaj trenutno sicer ni v zadregi, ali se mu prav lahko zgodi, da pride vmes kak smrtni slučaj, bolezen ali kak drug udarec, ki ga ‘s ko j po-
koplje, ker nima prav ničesar v naprej. Kdo* pa že v normalnih razmerah živi tako, da ye porabi kakor zasluži, zabrede seveda dolgove. Dolgov se pa mora vsaka gospo®' nja čuvati kakor najhujšega zla. Zbrati vso svojo voljo in z modrim preudarkom ure'. diti zaslužek in porabo tako. da bo kakšna malenkostna vsota preostala, ki tvorila železno rezervo za prihodnjost, za črnfj dni. To ni tako nemogoče, kakor si včasin-kdo misli. Nihče nima tako malo, da bi vse® ne mogel česa prihraniti, nihče pa tudi ninj® toliko, da bi ne mogel vsega zapraviti. Sevefl® je treba tudi štednjo zagrabiti na pravem kcn' cu. Ni pravilna štednja, ako si ne privošči^ dovolj hrane, pravilna štednja pa je, če ne PP' rabimo več tam, kjer lahko shajamo z maflJ' Šimi stroški. Pravilno je treba razdeliti v*: potrebe po njihovi nujnosti in neodložljivos*1. Najnujnejše potrebe pridejo najprej na vrsMj' druge morajo ta čas počakati. Le tisti, ki * zna vedno pravilno razporediti svoje potre1? in ki vedno gleda, da zadosti najprej najnUJ' nejšim, si bo lahko vsaj kako malenkost Prl' hranil.	j
Da postane kislo zelje okusno, imamo v,e pripomočkov. Dobro je, če kuhamo s kisi"® zeljem kakšen paradižnik ali pa kako jabolk0’ ki ga prav na drobno zrežemo. Spet dru* okus dobi, če dodamo čebulo, posebno če srt" jo prej opražili na masti. Zelo zboljšajo oKi>s tudi razne dišave, n. pr. majoran, kuniiPa_’ klinčki, poper lovorjev list ali pa nekaj brini®', vih jagod. Preden damo zelje na mizo, pa £ treba te dišave odstraniti. Dober okus zel.ie, če ga zabelimo s praženo slanino ali P® z mastjo od klobas. Nekatere gospodinje dalj v kislo zelje svetlo prežganje, večinoma povežejo zelje samo z moko, ki jo raztepejo * mrzli vodi. Zelo dobro postane zelje, če vW' hamo vanj majhne cmoke, ki jih napravimo * moke in vode.
Ceneno orehovo pecivo,
Če bi gospodinja rada v naglici napravij kaj sladkega za pod zob, pa za kvašeno teS* ni več časa, ji priporočam to-le orehovo P'K civo, ki je povrh še poceni: V 'A 1 mleka 7 dkg masti in 20 dkg sladkorja in segrej vS hkupaj toliko, da se sladkor raztopi. ^a’l(
P
pusti ohladiti, dodaj 15 dkg zmletih orehov
ali
lešnikov, 30 dkg moke, eno celo jajce, poUe^ no sol (pol dkg), nekaj cirnta in stolčen11 klinčkov in utepi vse skupaj v testo, ki m0r.^ teči gosto od žlice. Tik preden daš peči. Prl'
mešaj en zavitek pecilnega praška, nato
p?
vlij za dva prsta debelo na dobro namaz?1!' štirioglat pekač in speci v precej vroči peae'
Delavski pravni svetovalec
Posojilo (Ruše)
Vprašanje: Nek trgovec mi je pred leti posodil manjši znesek in sem mu ga odplačeval glasom dogovora v malih obrokih. Sedaj, ko sem vse obroke že skoro plačal, pa zahteva trgovec naenkrat obresti in mi grozi s tožho.
Ali upravičeno?
Odgovor: Če ni bilo izrecno dogovorjeno, da Vam da trgovec posojilo brezobrestno, je u-pravičen zahtevati od onega dne dalje, ko bi mu bili Vi morali glasom dogovora denar vrniti, zakonite 5 odst. obresti.
Poškodba (Sv. Lovrenc)
Vpraianje; Pri delu sem se ponesrečil na roki ter je zdravnik ugotovil, da je moja delovna zmožnost zmanjšana za 20 odst. Ista tvrdka mi je sedaj odkazala lažje delo, tako da sem še vedno zaposlen. Ali imam pravico zahtevati kako odškodnino in od koga?
Odgovor: Ako je zdravnik ugotovil, da je Vaša delane/možnost zmanjšana za 20 odst.,
Vam bo OUZD določil in izolačeval nezgodno rento. Kake posebne odškodnine poleg rente ; vrnitev že plačanega zneska, niste upravičeni zahtevati od nikogar, tudi ne od delodajalca.
Preživninska dolžnost nezakonskega otroka.
ni &
Vprašanje: Imam nezakonskega otroka in je
Zep’emba šentlambrehškega samostana. Iz j v modi, jim vendar nikdar ni prešlo v	kri, pri-1	bi'a	očetu’naložena	mesečna preživnina po din	^'adi	n'ez "odife	^rentcf in koliko rente b°nl
Gradca je došlo včeraj poročilo, da je vlada šel je vihar in Poljaki so nehali biti	Slovani,	250.	Ta preživnina	se ie pozneje na očetov	,	jnu:t;v
’	_1^0 Jr,	.nnn-ivnn	mOTd!	UODlll .
zaplenila vse premoženje samostana St. Lam-brecht in je samostan zasedla narodno socialistična stranka. Poročilo pravi, da so v tem samostanu svoječasno shranjevali orožje za -Vaterlandische Front«.
Vzgledi mičejo. Po velikih protižidovskih pogromih v Nemčiji sta dva	v
preživninski dolžnosti otrokovega očeta sar ne spremeni.
Bolezenski teden (Hrastnik)
Pravico do mezde v času bolezni ima °e . vec za 1 teden šele tedaj, če je bil že 1’ v službi. Ker ste se Vi že prvi dan. P°nfsr®>eIi, ne morete zahtevati mezde za bolezenski ted
Stanovanje (Trbovlje)	^
Vpraianje: Pri nekem hišnem posestniku s najel stanovanje in miu tudi plačal nekal vse[j]r prej. V stanovanje se pa naknadno nisem v , ker sem že pri čiščenju opazil, da v niem šno smrdi po bližnjem	stranišču	in	da
smradu ni mogoče odpraviti. Zahteval se hišnega lasnika, *da	mi	z oziram	na	to
tudi znesek, ki sem	ga	že plačal,	pa	te
zahteve odklanja. Ali ga lahko tožim. ^
Odgovor: Ako je stvar res taka ^jljivo sujete, je stanovanje gotovu zdraviu s °	^
in ste bili v tem slučaju upravičeni a stopiti od pogodbe	ter	lahko zahteva
Nezgodna renta (Slovenska vas pr	^
Vprašanje: Pri delu sem se ponjsr ^ tako, da sem izgubil obe^ ocesi^ ^ 0brnei”
in so bili zopet samo Poljaki. Z Madžari, glav- I Podlog znižala na din 150 in potem ponovno 1,1 u‘“‘	y , nezgodo je najbrž že
• • Jf • ci i	JU	i	•	’	'na din 100 mesečno. Sedai pa hodi moi otrok uagovor. v a. ? uradu, ce je ]]}'.«
mmi škodljivci Slovanstva, se vedno bratno, y šq1o in rabi vedno ,več< Ali lahko zahtevam «lodajalec, Prijavilt^r<wne m,nkrnžni urad Va-
da celo tudi s frankfurtarji. .. Tudi s temi bi zvišanje preživnine in to kljub temu. da je dal i lahko prijavite tudi	jnoral	Pr^tl^a
se raje bratili, kot z nami.«	i	moi	mož	prepisati	otroka	na	svoje	ime?	bo__za	tako	v<5li_	Io(>;o	,ptlh,	na	bo	določe^
češki listi smatrajo za umestno in potrebno,1 Odgovor:	Vložite predlog pri varstvenem
It ....	... r,	‘ ,	,	, sodisču, da nai se iprezivnma zviša in ga ute-
da to Havhckovo sliko Pollakov v teh dneh meijite z otrokovimi ootrebami. Ako je Vaš
zopet ponatiskujejo.
mož dal prepisati otroka na svoje ime, to na
i 00%“ renta Višina letne rente pa bo« z ozirom na Vaš zasluzek. /o1 jt -j[j ako n bodete prejeli, se bodete lahko pritožil bodete ž njim zadovoljni.
1» UnfTrtl izdata in urelule Adflt Jelen t Martberm. - Tiska: Llw4»ka tiskarna, d. d. * Mariboru, predslavitell Viktor Erien v Maribora.