« srn korinii d« lav •keg* l|ucUtva. Delavci «o opravičeni do vaega kar producira|o. Thta paper I« devoted to the interest« of the working cla»a. Worker« aie entitled to all what thev produce. —------7 ' TT♦ " Ste v. (No.) 218. ••cond-eiM. «m«, Dtc. I, IW, || lb. Vo*> offl •• •t Chl^n Til Mt>d»> U, Act ofCoagN» of M.roh «H »»7W Office: 2146 Blue Uland At«-. "Delavci vseh dežela, združite se' >si PAZITE! na številko v oklepa|u-a« naha|a poleg va-a naelova. prilepil«, nega «podal ali na ovitku. Ako (219) I« številka . . 7 tedat vam « prihodnjo številko našega liata poteč« naročnina. Prosi. mof ponovit« |o tako|. Chicago, III., 14. novembra ( Nov. ), 1911. Leto (Vol.) VL Zopet socialistični plaz! Sijajna zmaga in napredek delavstva v 35 mestih, — 16 socialističnih županov izvoljenih! v- • Socializem maršlra naprej In naprej! Zadnji torek. 7. novembra, je zopet triumfirala socialistična misel. Sijajna zmaga socialistov, ki je v nekterih mestih celo/— levila prijetno i/nenadila so-liali^te same a k i pit »listom pa vsadila nov strah v ledeno srce, je z zadnjimi mnnieipalnimi volitvami začrtala nov krepki korak tiaprej do cilja. Šestnajst županov in veliko število aldermanov in ostalih mestnih uradnikov .je izvoljenih. A poročil še ni od povsod. To so ko-i maj prvi glasovi iz volišč. ITcpot se je postavila država Ohio. In za njo pride I'tah. V državi New York je izvoljen prvi socialistični župan in jeden poslanec v državno posta voda jo. Potem Pennsylvania! Povsod, kjer je bilo kapitalistično izkoriščanje in preganjanje delavcev največje, tam je počilo. V sledečih mestih ^ zmagali socialisti: Columbus, 0. — Glavno mesto države » prebivalstvom 181.511 Trgovsko in fabriško središče Štirje aldermani izvoljeni. Bridgeport, Conn. — Prebivalstvo 102.054. 1 alderman izvoljen Haverhill, Mass. 44.116 preb 1 poslanec v državno postavodajo (sodr. MorrilD že v tretjič izvoljen Hamilton, 0. — 32.279 preb. Podžupan, alderman "at-large" in 2 as«esserja izvoljena. Schenectady, N. Y. — 72.826 preb. 17. milj od Albany. Rev. Geo. R. Lunn," pastor ljudske cerkve", izvoljen županom z ve eino 1300 glasov. Dalje so izvoljeni vsi ostali mestni uradniki in večina aldermanov na soe. tiketu. 8odr. Herbert M. Morrill je izvoljen iz tega okraja z veliko večino v državno postavodajo. Mesto je sedaj pod popolno kontrolo socialistov. Reading, Pa. —- 06.071 preb. Pet aldermanov izvoljenih. Županski kandidat sodr. E. Le-ffler je ostal v manjSini za okrog 1000 glasov. Kalamazoo. Mich. -— 37.437 prebivalcev 1. alderman izvoljen. Canton, O. — 50.217 preb. 60 milj od Clevelanda. Župan, vsi ostali uradniki in večina mestnih zastopnikom izvoljenih. Crookston. Minn. —>7559 preb. Farmcrsko mesto. Župan in 1 alderman izvoljena. Lorain, O. — 28.883 preb. 25 milj zapadno od Clevelanda. Sodr. Pape izviljen županom in več drugih mestnih uradnikov. Pape je imel večine okrog 300 glasov (Velika slovenska naselbina). Evereth, Wash. — 24.814 preb 33 milj od Seattle. Trije mestni zastopniki. Forstoria, 0, — 9597 preb. Žu P«n in 1. alderman. New Castle, Pa. — 36.281 preb. aO milj severno od Pittsburga. Žu pan. vsi mestni uradniki in 11 čla »ov v mestni /bor Newport. Ky. 30 300 preb. 1 komisar. Martins Perry, O. — 0133 preb. ftipan. ostali uradniki in par aldermanov. Mansfield, O. — 20.708 preb. Otipan. mestni uradniki in več aldermanov. 8t. Marys, 0. — 5.732 preb. Žu-P*n, člani uprave in večina aldermanov. Mt. Vernon, O, — 0007 preb. «"pan in vsi uradniki in alder-toani. BarhrrtoO, 0. — 0410 preb. Žn-P®n, uradniki in. aldermani. •alem, 0. — 8043 preb. Župan, **adniki in aldermani. Cuyahoga Falls, O. - - 4020 pre-biv. župan in mestno zastopstvo. Manti, Utah, — 2423 preb. Žn-pan in vsi ostali uradniki. Eureka, Utah. — 3416 preb. Župan in večina mestnega zbora. Murray, Utah. — 4057 preb. Zupan in večina mestnega zbora. Stockton, Utah. — 258. preb. 1 konštabler. Dayton, 0. — 11CÏ..167 preb. Štirje aldermani. Toledo, O. - 168.407 preb. 1 alderman. Auburn, N. J. — 34.686. 1 alderman. Findlay, 0. — 14.858 preb. 1. alderman. Akron, 0. — 60.057 preb. 1 alderman in 2 asse.ssorja. Rittman, 0. — Marshal in 4. aldermani. Staunton, Ind.. — Vsi soc, kan-didatje izvoljeni. -Shelbum, Ind. ~4 socialisti izvoljeni. Farmersburg, Ind. — Soc. mar shal. Spencer, Ind. — Soe. marshal z večino 125. Naraščaj glasov. Socialistični glasovi so narasli povsod v vseh mestih brez izjeme, kjer že ni bilo popolne zmage. Tako je izvanredno poskočilo Ste-vffo glhsov v Colirmbusu. Davto-nu. O.. New Yorku. Sharon, Heaver in Franklin, Pa.. Central City, Ky. itd. itd. V Cleveland«! so dobili socialisti 8145 glasov. V Chicagu so naši kandidatje lina, ki je "pobijal" socializem v "imenu' linijskega delavstva. A kljub temu so zmagali socialisti. Kapitalisti se tolažijo. Kapitalisti in njih podropci, vsi i iz sebe radi nepričakovan.- ima«« <,(>Ja,,J|,' l,H,m<> žensko-ras tro- in napredka socialistične stranke v Ohio, se tolažijo, češ da stare stranke so imele slabe kandidate in da v bodoče se bo treba bolje "pripravitiV "Napredka socialistov" — pišejo kapitalistični li-* ti — "ni povzročil« njih nenavadna aktivnost, temveč nezadovoljnost med demokratskimi in republikanskimi volilei, ki so se že nasitili nazadnjašfva v starih strankah. Ako bi ne bili nekteri demokratišlci drmokratje radikalnega — celo socialističnega — mišljenja, podlegli bi bili aoeiali-toiiu (V bi na primer novoizvoljeni župan v Clevelandu ne bil sko-ro na pol socialist, izvoljen bi bil gotove socialistični kandidat. "To je dokaz, da je starim strankam treba bol j naprednega programa." Slaba tolažb«! Delavstvo je res nezadovoljno, toda s kapitalizmom. s celim družabnim redom sploh — ne samo s programom starih strank. In zato sma^njc socialistična stranka. V splošnem so zopet pridobili Splošen pregled. — V Oklahomi je baje neki zamorec pahnil ženo s trotoarja. Gotovo da vsaki moški zvnši surovo toar. Ali ta surovost ni tako velik greh, da bi storilca kaznovali s smrtno kaznijo. Ker pa nekateri naduti, neotesani in surovi ljudje smatrajo zamorca vzlie svoji veri v vsegamo-gočnega in neskončno dobrotlji-vega Boga, še za nekaj nižjega kot navadnega psa. so zamorca, ki je pokazal neolikanost napram b«'i Ženski, linčali. Do danes še nisnio čitali in slišali, da bi linčali j>sa. ki je vgriz-nil človeka na ulici. Nekateri ameriški veniči res cenijo višje psa kot temno poltega človeka, a • - — "Človek, ki ne zasluži več kot Štiri dolarje na teden nima pravice oženiti se," tako je rekel te dni sodnik Joseph Outlirie v Kansas Citv. Mo. 'Vidva Lapoglia. sužnili cerkvi. Poskušali so že izvršiti svoj atentat na šolstvo, ki pa se jim je ponesrečil, vsled krepkega odpora protiklerikalnili elementov v Belgiji, Toda ta neuspeh jim ni vzel poguma, ampak na tihem so še vedno gojili svoje želje v srcu in čakali ugodne prilike z* uresničenje svojega naklepa. Toda ugodna prilika le ni ho tela [»riti, nasprotno, klerikalcem so «e tla močno zamajala pod nogami in njih večina sloni na jako slabi podlagi. Slutijo, da jim cb<^ nnjbrže že v kratkem za-vedno od ki enkalo . . . Zato pa skuhajo sedaj s pomočjo slabotne parfa-mentarne večine rešiti, kar se bi rešiti dalo. Ministrstvo Brocque-ville je izdelalo novo šolsko pred-ki skuša prav po tihotapsko r * ive t! "ob» v cerkveno naročje Navidezno bi se človek tega na-"rtŠe veselil, ker govori nekaj o povišanju učiteljskih plač in o uvedbi splošne šolske dolžnosti. A1:o pa si načrt pozorneje ogledamo. vidimo, da namerava vlada s to postavo neopaženo izročiti so- demokratje. Repnblikangf^^Jbili^lj^j^ zasluzi le štiri dolarje na poraženi skoro v vseh ohijskih ^tetfrn- mestih ; Cincinnati, •"rojstni" n ilr.tri ne pozna delavskega Ta ft il, je izvolil demokratskega l^tožaja in sestava današnje člo- znpana. soproga nekega grškega delavca je pred sodiščem zahtevala loči- Načrt namreč predlaga, tev. Sodnik je dovolil ločitev, za- nM1' '\*tanov« šolski otflbori, v eno pa obsodil ničnega soproga, I ^tere M vlad« sama imenovala irt ji plača štiri dolarje na teden Mn,žins\e in druge zaupne alimentacije. dasiravno,je delavec | oso^e. J' odbori bi sprejemali in upravljali vse šolske ustanove in premoženja, brez ozira na državo bi bHi juri-stične osebe.' Naka n a vlade je, da bi poklicala v te od bore ljudi klerikalnega mišljenja Za upravne svete dobrodelnih veske družbe drugače. Za tudi ne more soditi njega so besede v ZADNJE VOLITVE. Zopet cela vrsta novih postojank. Število socialističnih muni-cipalnih uradnikov v Zedinjenih državah je zrastlo za novo legijo. Cas je menda že tukaj, ko ne bomo mogli več belježiti vsake zrna-posebej; rekli bomo samo: toliko in toliko me«t je danes pridobljenih, toliko in toliko županov je včeraj izvoljenih. Kajti vsake volitve bodo pomenile še J več /mag za socialistično stranko dobili 10% vseh glasov oddanih.' stranko delavstva. Bile so volitve samo za sodnike.) Med tem, ko naši nasprotniki Vseh glasov je bilo 162.008 in od predvsem kapitalisti, podpirajo teh je dobil sodr. Stedman 16.840: slave in se vprašujejo: Ali je bi ostali sodnigi so dobili nekaj lo mogoče in k«ko* — verno mi manj. Najnižje število je bilo socialisti, zakaj smo zmagali in s , to zavestjo gremo naprej do no -, vih zmag. V Columbusu, O., je stranka« Tjepe pridobitve zadnjih voli-dobila okrog 27.000 glasov. Evi- tev so naravni rezultat našega dentno je sedaj, ko .se je razkadil politično - gospodarskega giban-(!.im na bojišču, da bi bil izvoljen I j«» Dokazujejo, da je naše giban-socialistični župan tudi v tem me-(.ie zdravo in v popolnem Soglasju stu, da se niso kapitalisti uprav j * ekonomskim razvojem. Ako bi zadnji trenotek poslužili debele n« primer danes bil naenkrat iz-corupcije. Denarni mogočneži, bo- voljen socialistični governor na ječi se socialistične znmge, so j čelu države, tedaj bi bilo to go-*in corpore" pustili na cedilu re- i l°vo nekaj — reklo bi se — ab-mblifcanskega kandidata in po- i normalnega za naše sedanje gi-mogli tudi z denarjem demokra- ] banje. Tako pa gre stopnjema: tu do izvolitve. Posebnim agita-' najprvo mala mesta, potem ve< torjem so plačali po $25. da so kakor se glasi vest — šli od vo-išča do volišča in se predstavlja-kot socialisti ter nagovarjali lelavce, da naj volijo demokrata. Ker se je socialistični kandi lat ji, zatem townshipi, eountiji. velemesta. nato šele države in končno eela republika s socialističnim predsednikom. Tri je naravno. \? malega raste veliko. Lahko se (io-živi ponekod tudi reakcija; sem- Klv baje zneveril stranki! V Co-; Pn,.i1 kakšno mesto zgaibljeno. lumbusu je torej še enkrat — in 1o,in začasno. Pri prvih volit-to zadnjikrat znmgala korupcija. ynh 1,0 zol1(lt padlo nazaj in zra-4 aldermani in dva assessorjn sta V('n novih. Končno mora bila pa kljub temu izvoljena. j zmagati socializem. V Altooni, Pa., so dobili socia-1 Bitke so dobljene — toda socialisti 1630 glasov; pred d.vema leti listi se ne oddihujejo, ne slavijo je bilo 600 glasov. A' Deni ince. O., 330 proti 82 glasovom pri zadnjih volitvah. In tako naprej na celi črti. V večini malih mest v Ohiu in Penna, so se glasovi pomnožili trikrat, ponekod celo petkrat. V Readingu, Pa., kjer so so-drugi vodili cbselemno kampanjo. je županski kandidat sodr. Tiocfflcr imel večino v mestu, toda zunanji distrikti so ga nadgla-sovali. Pet aldermanov je le prodrlo. Kapitalisti so gonili vprav demonsko protiagitaei jo. Najeli so nekega pokatolič>anjenega Žida. kteri je dan na dan treskal in grmel kot moli k pobesnelemu dervi-šu zoper socialistc. Tudi v T/orai» nu. O., so .«e stare stranke posluži-1 le katolicirma kot hipnotičnega zmag v brezdelju. Socialisti že mislijo na prihodnje spomladanske volitve in obenem tudi na generalne volitve, do kterih je še eno leto. V boju od zmag naprej v boju «lo novih zmagi Da bo socialistično gibanje v Ameriki bodoče leto ovenčano še z večjimi t r i -umfi. za to so nam porok zmage 7. nov.; porok nam bo druga zmaga dec. v Los Angelesu. In to so še same predzmage. Slo venski delavci, ne ostanite za tem# mogočnim gibanjem! j zakonu svete, po kajerih ureduje Mruzb in socialnih naprav se ji je j svoje razsodbe. to posrečilo, zelo dvomno pa je, Ako človek zasluži le .štiri do- se 3> to pri šolstvu posre larje na teden, »e mora tudi brani- Vladna namora je zbudila med ti in oblačiti. Naravno je, da tak [in(istvom veliko razburjenje i-n človek ne inorc plačati štiri dolar- pričakovalo hudih bojev v par-jc alimentacije na teden. Tn po-1 ^mentu. sledica v slučaju, da ne plača? No. zaprli ga bodo. I — Blagoslovljena neločljivost Tn to imenujejo ljudje danda- katoliškega zakona. V Solnr*gradu nes pravico. | si je pognal neznan, približno pet- desetleten mož iz hrownrnga krog-— Angleški vladi dela predgla- lj o v glavo in obležal na mestu vieo, ker se v južni Afriki bolj mrtev. Samomorilec je zapustil hitro mjnožijo zamorci kot beli pisanje, kjer toži, da mora že de-1 j od je. V kapski koloniji je v zad- vet let sam tavati po svetu in da njih sedmih letih celo nazadovalo bi se bil že lahko poročil, ako bi belo pleme. Anglija se boji, da bi ne bilo paragrafa 111 splošnega se zamorci ne otresli ti'je sužnosti. | državljanskega zakona. Ta paragraf se nanaša na neločljivost ka-V nemškem državnem zlx»ru I tolikega zakona. Samomorilec je je bilo zopet maročansko vpra- M^i najbrže monter, obratni vodja šanje na devnem redu. Stališče delovodja. Bil je močne, reje-vladc je zagovarjal državni kan-1ne postave, precej belih las, na-celar. kateremu je v ostri satjri ramtiice je imel ol>šite s čipkami odgovarjal sodrug Bebel. in zaznamovane s črkami C. in F. Sodrug Bebel se je očitno nor- * * # , čcval iz poraza nemške diploma- —Praznovanje prvega m&jnika cije. Njegov govor je napravil na na Norveškem zakonito 'priznano, splošnost dober vtis. Leta 1007 so praznovali strokovno Vsled debate v državnem zboru organizirani delavci papirnice Em o maročanskem vprašanju je sta- hretsfus na Norveškem prvi maj lišče d.ržavnega kancelarja oma- brez dovoljenja tvorniškega vod jnno. stva. Zaradi tega je tvorniško Bebel je zahteval, da se doda vodstvo vsob 250 delavcev odpu-ustavi dodatek, v katerem se za- stilo in tvorufco za nekaj časa zahteva. da *e morajo vse kolonial- prlo. Delavci pa so smatrali ta ne pogodbe predložiti državnemu kojšno odpustitev za neopraviče zboru v potrdilo. | no in so podjetnika tožili, da jim izplača 14dnevno plačo. Tri in-Tisoče in tisoče delavcev po-1 staneo so pritožbo delaArcev zavr-monjo vsako leto v rudnikih, nile. najvišje sodišče na Norvcš-tvomicah, plavžih in žele7nicab. kern pa jo je priznalo za opraviče Ti M a ve i so koristonosni člani no in obsodilo tvorniško vodstvo, za človeško družbo. d.a mora plačati delavcem 16.000 Če kapitalist umori delavca, te- kron odškodnine. Najvišje »odiUče daj kapitalist in njih hlapci ne je utemeljilo razsodbo s tem. da na Ruskem prorokuje konec sveta. Preje bo seveda prijel antikrist ■ n to se bo zgodilo po prerokovanju patra Iliodora v dveh tednih. Pater Iliodor in drugi menihi opominjajo ljudstvo, naj se reži. Kako pa naj se rešif Pater Iliodor hoče rešiti vernike na naslednji način. Devet čevljev 'pod samostanom koplje 300 vernikov in pr|pa dela morajo biti gotova čez 25 dni, torej do anti-kr i s to ve ga prihoda^ V predor in prekope se bodo poskrili verniki, kajti po izjavi pgtra Iliodora moč pekla ne sega pod» zemljo. V tem zatišju bodo patrovi verniki mirno pričakovali konca sveta. Ru-ske ohIastj|puste prenapetega meniha uganjati svoje prismodarije, k( r Se ne sinejo vtikovati v cerkven«- in spni ost an-ske zadeve. • « a- - Kitajska revolucija. Popolni padec >tare kitajske cesarske via-1" je sedaj vprašanje le par dni. Revolucionarji imajovv rokah sko-»o vso južno in iztočno ozemlje, a ustaja se širi tudi že v Mandžuriji. I Moerijalisti. kolikor jih je še zvestih petletnemu "nebeškemu sinu", se zgrinjajo okrog Nan-ringa. kjer pride do odločilne hit-^e že izvršila). Cesars- ke čete v svoji zbesnelosti in ob upu počenjajo grozovitosti. ka-koršnih skoro ne pozna zgodovina. Mesto Nanking z 200.000 pre-biv alci, ktero so vsled preslabe posadke ustašev ni moglo ubraniti navalu imperialistov 10. t. m., je danes kuj» razvalin — eno velikansko pogorišče s 100.000 mrliči. Zverski imperialisti so poklali najmanj polovico vsegta prebivalstva. Naravno, da tako zverst-vo obuja z verstvo tndi med usta-ši, lora morajo člani ♦ • I 1 v *t Mrzati tako dolgo, dokler jim ve- — Izumitev najmanjšega stroja čina članov izrecno ne ugovarja, ima za človeško <>užbo večjo Tako je priznalo najviSje sodišče vrednost, kot rojstvo stoterih ali na Norveškem 1. maj za postavni tisočerih kraljevskih ali cesarskih demonstracijski dan rn izreklo, da pri n cev. J so morajo strokovno organizirani delavci brc/pogojno držati skle- — Nova šolska predloga v Bel- pov svojih organizacij, ariji. Belgijski klerikalci napenjajo vse sile. da bi šolo popolnoma I — Konec sveta. Pater Tliodor v dobili v svoje kremplje in jo za-1 caricinskem samostanu Caricvnu ~ Italijansko - turška vojna. Oficijelna Italija, ki je zadnje dni prestala precej dejanskih in mo-raličnih klofut, se zdaj pere pred svetom, ta ječ svojo "civilizacijo" v imenu barbarskega mučenja Arabcev v Tripolisu. Kljub temu. da vlada v Rimu zanikuje ''saj to je business vsake vlade!) tripoli-tanske zločince, pa angleško časopisje razkriva dalje potom izvirnih poročil vse bestijalnosti, ki so jih izvršili "civilizirani" italijanski vojaki nad "barbarskimi" Arabci v Tripolitaniji. Zapoved-niki italijanske razbojniške armade se izgovarjajo, da so njih vojaki res kaznovali (!) par Turkov iz maščevanja,, ker so zadnji počenjali grozovitosti nad prodira jočimi Italijani v notrajnost dežele. Italijani torej "kaznujejo" arabske domačine z najhujši.ni mukami zato. ker zadnji branijo svoje domačije pred roparskimi četami Viktora Kmanuela! Zares, italijanski vojaki so najbrž pija ni papeževega žegna. ki jim ga je podelil pred odhodom na roparsko pot, v Tripolitanijo! • Italijanske čete se. še stiskajo za utrdbami v mestu Tripoli. Turki naskakujejo obkope in manjše bitke so n-a dnevnem redu. Zadnje vesti se glase, da so bili Turki večkrat zaporedoma tepeni s prejšnjimi izgubami; ampak te vesti so večidel iz italijanskega vira, vsledčesar jim ni dosti verjeti. Well — prijatelj, kako je s tisto naročnino?! tPROLETAREC UST ZA INTEREfK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. LuUuk la udijatclj Jafotlovaatka delavska tiskovna dražba v Cbkafo, III. ffarotaiMi Za Atr.mco $1.50 a« c«lo leto, 7Sc >a 901 i«u. Za h vropo |2 ca c«io Uto. $1 m pol 1«U. Pri tprrestar in valed tega duševno ne-razpoložen (!) —. z drugimi besedami, da ni pri — zdravi pameti. Xa porotnikih klopeh je iz pete panele ae šest mož. Trije so začasno sprejeti, a ostali tri je bodo še izprašani. Harrow upa, da bo porota sestavljena sredi decembra. SOCIALISTI NA DELU. I«® nekaj pripnavlja, tla bi zadrža Sodr. Lewis J. Duncan, so- ,H revolucijo na Kitajskem. cialfetiČni župan v Butte, MontJ 7" ^etlsednik Gompera je vee-je ob času lokalnega fitrijk. že- H, 0tV0Ar' • A' K lezniških delavcev zapovedal šefu I of h\ V *tl*nt}' UaM * do^mi go policije, da mora aretirati vsakega skeba, kteri je bil pripeljan v me «tj kot vagabunda. — Dalje je župan Duncan dodobra očistil me-*to Butte profesijonelnih igralcev. ki ao v neštetih beznicah vprizarjali raznovrstne igre za denar. Ti kvartopircf ao ponudili Diineauu tkole dolarjev "posred-nine" vorom. Na eni strani je ostro ob sodil perse k učijo nad bratoma McNamara, nazivajoč jo zaroto proti unionizmu, a na drugi stra ni je pa po ovinskih zopet izli! nekaj svojega starega žolču na socialiste. — Pri posebnih volitvah za mestnih eouncil v St. Louisu, Mo., da bi jim dovolil 14 busi-|(,ne 1()' ^ HiM'iM,iwt Branik ne»" saj en dan v meseeu. toda MoWI 160m>, Republikanec 19.385 župan jim je zagrozil, da jih bo in demokrat 14.fi% glasov. Pri pustil vsak dan trinajstkratStreti- /H(l,,j»h volitvah je bilo v St rat ako se zopet pokažejo. Danes M'ou'*n 12.000 glasov. Republikan »i niti jednega profesijonelnega H KO ko,,,Hi »tolkli 3000 glasov, ii igralca več v Butte. Socialistična klavrino uprava je a v obcestnem j,^, Komtit^ ja dovoljuje, da je neki uiJZ posestnik podaril kravo čistokV ne pasme predsedniku Tftftu k vo so z vso častjo prepeljali v ^nngton D C. Predsednik ¡ ^ za „auki. Delavci hočejo poznati so- Publike niso ničesar dri,/,?a spodarske svobode". I »0 glasov, da ni hti ... .......... ------- - Pri volitvah za narodni zbor (parlament) v Švici, ki so se vrši-'e 30. o k t., je bilo izvoljenih devet socialistov. V ostalem je izvoljenih 110 radikaleev, 44 konserva tivcev in 7 neodvisnih. "»O glasov, da ni bil izvoljen. So- cializem, vedeti hočejo, kakšno izpremenjepo forme vlato nig Besson je takoj, čtm je na-1 idejo vsebuje, kaj hoče in uči. razredov. Kvropejski despoti* £ n'Z ?fr\ Kapitaliatieni časniki, ki so še ^er ameriški p|^ ¿ n IZ riZ"asel.ie Prcn! dvema leti ošabno trdili da niilijarda^ji se razlikujejo edia* "rianslci «Z * ' ^ cvetka, ki ne bo nikdar vzpela v Amerika (posebno ob času ^ ... . neouvisnin. ,tjZI/v"? «"icriški republiki, danes pod pri- P<>z«bnega Abr. Lmeolna) veljd, - Sodr. E. V Debs kteri je na « d Z v Stnf " ^ tiskom do^dkov da s, ^ republik*, m pribefa» predavaškem potu V P^l^ ^ Los Angelos. kjer se vrši obrav- V kteri "«^omadil kopo laži o mogovnika št. 5. v Franklinu, da - Irake nava proti nedolžnima bratoma hasfm starom ^J«vniku. Posledi- ^ora o povsod so se ljudje trli. i]'A čil I-al te dni /ncovari iti nrrvl «^i« I J J0 V Ziat0' Socialistična stranka v ameriški celi ameriški republiki. Socialisti?-1 . 80 se ljudje trli. da eu te dni zagovarjati prtrabo-, krogu, na ulici, v tvornici v rudniku, na ladijah, železnicah, ob vili dne u. - i" P™*«r knn?,:,. dva„ajSt, ration „f LrfW), j, otvor.io „ pH '.eHskm ^kT^e^kvah , z "»"H F vojn. ie bil. Ukoj v z»Mk„ „ J _ .L..^, - .I f.r:edwh Pra,aitv- to.1,ko ?.Unov licijske Anstrije — nase najbolj duševno in teb-sm» razvite mofi iz ro selnikov nam zjtznamuje kroniki tudi može duhov&kega stanu, kot: Baraga. Pire. Mrak itd., ki go- petnost svojih učencev in prista . __. Jt. nija TaKO y zaéefk , , ^-------, _______ ________ -ev. dejal, da naj vtakne meč v Utmsiamao a r>i>^ «mrša— dnevnem rod» ; • ^ ~ 0srenj' ** izhr"hnil v Adrián ki se popolnoma zavedajo, da pla- K • • ~ '.v V' nožnico, ker so vspričo take ljud McNAMAPA PRED SUDIŠČEM Aírn,m )P - premogokopu Roches ter & Pit ts- čujejo svoje mesečne pridevke n,so "ueU namCTa Pnti trdo s '* e >t rahoi »et nost i nadal hie l«í\ ^dwell je svojo pri-1 ^f ^^^^ nrot^- ,Mirir Coal aml inni . kompanijo VL, s¡rmoí?lí¡vlj,njo Sate^Tíeta* Amerv drahopetnosti nadaljne žrtve znman in nepotrebne Tudi v tem oziru je Spiess podoben Kristu Ko so ga silili, naj pošlje prošnjo guvernerju za po milosčenje, mu .¡e pisal list, v ki-tereni pravi, če je treba žrtvovati človeško življenje, tedaj naj obe* sijo njega, njegove tovariše pa iz- n - - stranost v obravnavi proti .Tames|st,ral v Tripoli- Punxsutawnevu Pa. 0 nov Sest B. Me Nam ari zopet pokazal vče- SU' St.ranJk,VaJn,k Clotti ^ ' ^ preniogar jev pogrevajo' raj (13. nov.), ko je kratkomalo ?U f}"*1«*™ preložil resolnci-1 J " zavrgel ptirotnika (ieo. W Morto- 1 °Rtro ° roParsko kolona. sam.) zato. ker jc priznal, da "l."0 PoI,tlko in vojaške ekspe-čita "Appeal to Beascn" m druge Konferen^ Je soglasno socialističke liste. «prejela sklep, da se ponije brat- Mortpn, kteri je 721etni starček ski P07(irav turškim socialistom, in veteran iz civilne vojne, je bil | — Predvolilni boj v Los Ange- najhujšem vrtincu sufragetke so dobile ko. /No. fehtati /e. ampak v dragem pomenu besedie. kot pa brc* poselni "tranvpje", ki pravijo: prosim. Če bi kaj dali; duhovniki pitfte. "Ako je treba zvršiti iusti-1 - 11 x čen umor, ted.j naj zadostuje eno ^ «'^orništva. ker je H?» J' v moje življenje ' je «¡SST pn,n'1' * si "" ni »s'varil I vorske s ali nedolžnosti McNamare in daM.u^no »rganizujejo in priprav- on bo sodil le po dokazih. To je Pja.i° ™ ¡«volitev sodr. Ilarrimana. bila pametna beseda in vsako pra- ^¡«listiČnega županskega kandi vično sodišče bi moralo biti veselo Sto žena je že bilo zaprise- takega porotnika. Ne tako Bord- fenih za registracijske klerkinje well! Skoro dva daii je pomožni ^ bodo večinoma za paz- ... . državni tožite! j Horton zvijal nike nft ■ -a *V;-btare*a veterana kot kakšnega - Socialistična šola za otroke r^Uvil lm™Ya a T ^ hudodelc. Najprvo je Mortona *e kmalu odpre v Chicagu. V to je zadavila — svobodo, red m člo- vprašal • vekoljubje. 1 I l(A]! .. ii...,, ▼t i , .. .. .. . Ali niste \\ socialist?" \ elekapitalisti in njih pon žni besedno v listu zapisal do-j mnenja gleda krivde I P°ročilo, nrro«- • i • . , ., , nesramni brezohraznosti vzlie o-' ^Prot^m proti nad.ljnemuI^™^ — kapitalizma in uvedbo socialistične človeške družbe, mora v Eksekntivni odbor British I najkrajši dobi tudi doseči vspehe. Railway Tnionsf angleških želez- Njena je bodočnost vzlic huron-, .. . . . . XT ... niških unij) je dal na glasovanje kemu kriku nasprotnikov, vzlic Plavijo ^Ji kar dajte). Nadj članom predlog za generalni obrekovanju, s katerim hočejo ne- > 0.000 premogarjev. Razloer za- Ameriki, da bi pristopali v več-to — navaja White — je dragin- jem številu v socialistično organi-ja živil'in pa to, ker plača premo-1 zaeijo. garjev ni bila že devet let nič zvi-1 Ta forma se je našla in led je bil prebit. Danes imamo tudi jugoslovanski delavci v Ameriki organizacijo. na katero smo hhko ponosni, ako jo primerjamo po šana. — Strajk železniških delavcev na I. C. in Harrimanovih železni cah še vedno traja. Položaj na «plošrio se ni dosti spremenil. I številu z drugimi narodi, poleg pn ; P rasa nje. dali zaštrajkajo tudi še tri časnike, ki so lastnina orga-delavei na Roek Island - železnici, nizacije in oznanujejo socialistič-je vedno kočljivo. Prej da kot ne nauke in kličejo vedno nove če-ne. Nezaslišane stanovanjske raz- te jugoslovanskih delavcev pod mere v delavnicah v Burnside. prapor socializma za osvobodenje kjer so nastanjeni skebje. že rodi- delavcev iz kapitalistične sužno-jo smrtonosne posledice. Prvn žr-1 sti NAJNOVEJŠE VEStfl. — Rusija *v vtika v kitajsko revolucijo * 13. nov. je «topilo na kitajsko zemlji l.VV) kozakov. Pomikajo se baje proti Pekingu lajo? se, da *nao na potu k zmagi in strmoglavljenju kapitalizma — provzročitelja in gonilne zmeti vsega zla in gorja na svetu. Sodrugi naprej! Naprej do zmage! Dolžnost vsakega socialista jt 'm end* na pomoč dinastiji Man d- nod pirat! svoje časopisje Agiti žu!). \adaljne čete kozakov se ralte za proletarca". Pridobit/ spremi j/, jo na pot. Tudi Japonska | mu nove 'naročnike. naselniki celo nekaj milijonarje* (milijonar postati pomeni v okvif> ju postave, druge okrasti za njihov produkt. Zato pa imamo f Zed. drž« va h 8000 i ni 1 i j a rdarjot in milijonarjev, na že daleč ta nami. Tudi slov. delavci, katere s drugimi vred kartelno organizirani trusti, potiskajo vedno na nižji ni vrt rimskih plebejeev — so «e začeli zanimati za cvetko, katera je izrastla na nemškem vrtu. To je "Internacionalni ali mednarodni socializem". Preti lOleti so bili socialisti meti amer. Slovenci le bele vrane. Pač sta Alexander Toman in Perd. Pet eh e izdajala list "Zora", katere je menda izšlo 11 številk. Vendar pa to ni bil socialistični list, temveč svobodomiseln in je bil za takratne razmere primeroma dovolj dobro ure-jevan. (Vee številke "Zore" je imel v arhivu pokojni sodr. Ivan Šolar, katere sem pri njemu čital v Seattle, Wash. Šolair je bil solastnik lista ter v njega pridno dopisoval.) Starejši aodrugi so pozneje pisali za "Gl. S.", ko je pozneje med lastnikom lista in aodrugi nastal koniflikt, iz katerega se je rodil " IVoletarec bi bili vsi slov. ameriški časnikarji ta list najrajši utopili v žlici vode. Dasi-ravno se mnogi izmed teh danes kažejo nedolžni, kot belo jagnje. In danes, danes je obstanek listu zagotovljen. Nadalje imamo * po vsej Ameriki inteligentne in zanesljive sodruge, katere ne odnese več nobeden veter. Živathno se gibljejo delavci v Kenoshi. Dne 22. okt. je govoril Winfred C. Zabel, district attor ney of Milwaukee county. Doka zoval je razloček platforme meti republikansko, demokratsko in socialistično stranko, ter sociali stično upravo mesta Milwaukee. Dne 24. okt. pa je imel javen shod dr. France Soukup. Govoril je v nemškem in češkem jeziku mul dve uri. Soukup ni le govornik, temevč tudi nadarjen predavatelj, kar ni vsak govornik. Med slov. socialisti poznamo kot dobrega predavatelja sodr. Etbin Kristana, pri klerikalcih pa tir. Kreka. Odveč bi bilo še ponavljati, da je Soukup dober govornik, ker je znano, da je bil poleg Adlerja. Pernersdorferja, Dazinskija itd. jeden najboljših govornikov v du najskem parlamentu. Tn ker ima tudi jako močan glas, ga poslušalci tudi v veliki dvorani prav lahko razumejo v>.i. Soukup se je v nemškem govoru pokazal kot radikalnega antimilitarista. Dozdeval se mi je nekakšen češki Herve. Dokazoval je velikanske proletarske krone, davke za brzo-»trelne topove, puške repetirke pa dol do morskih velikanov oklop-njač in dreadnavtov. Vmes je pa s humorističnim sarkasmom delal dovtipe z njegovim "veličanstvom" srbskim Petrom, bolgarskim Ferdinandom, Črnogorskim Niki-tom in ameriškimi milijarderji, kot so: Morgatn, Rockefeller itd. V češkem jeziku pa je preti aval od tesarjevega sina, kot bosopetega reveža, do današnje rimsko katoliške cerkve, ki je velikanska kapitalistična organizacija. Prišel je na ostronomijo. geografijo in ci klopedijo ter kazal nepremostljivo protislovje meti staro biblijo in modernim znainstvom. Velika "flermania Hali", bila je poslušalcev polna, kar je zavtako maj hno mesto, kot je Kenosha, že nekaj izvanrednega. Koncem govora I so sodnigi tamburasi pod vodstvom kapelnika V. Santeka, zaigra li "marža 1 jezo", nakar je bil za ; nimivi shod ob gromovitem aplav torn ju končan. Dne 27. okt. pa na« je obiskal kralj trustov Mr. Taft; vsled tega dogodka so imeli največ dela či-■tfld oblek, da so spoštovanim I »estnim očetom rzkrtačili frak« in visoke cilindre, ki imajo model [kranjskih loncev. To vam je di-rtndaj, kadar pride taka smola kot je Mr. Taft: vse je na nogah kot na cesamkih manevrih. Parne piščalke tulijo, po železniških pre kotlih in lrrižaliSčih pa stoje čn ▼aji. da nebi kak*e«n nepokliesn "anarhist" izpodmakni) železne iflse. ali pa "ah" m "oh" vrgel <*lo bombo. Tn Ijirdstvo, to dobro ljtKUtvo. pa si trdo prepase pas ^oli ledja ter gre poslušati debe bfai kapitalističnega predsednika ▼ trdnem prepričanjij seveda, da pada nebeška mana iz njegovih ust. Moja dva kolega R. in B. sta na Taftov račun izbijala tako in-tere«aiitne dovtipe, da sta tudi mene ,ki sem bil ta večer slučajno bolj čmerikav — spravila v dobro voljo. In v resnici ima mož tako velik "lajbelč", da bi jaz, ki sem bolj "pikolo", lahko imel iz njega vso obleko, povrh bi pa ostajalo še nekaj "flik" Meni ni znano, l-aj je pravzaprav Taft povedal ljudem, ki so v "Coliseuin Hali" prodajali zijala.* Zasukali smo se s sodrugi ter odšli v "Socialist Hali", kamor je bil poslan od Socialist national committe kot govornik sodr. L. Durocher. Duro-cher je mlad, energičen govornik iz North Dakote, akademične izobrazbe, ki je bil ze v večjih važnih državnih službah, je autor zanimive brošure: "Sociailism and social prolblenis". Predmet njegovega govora je bil: "Potreba organizacije na političnem in in-duKtrielnem polju, kot proti organizacija kartelnih trustov'*. Povedal nam jc tudi, da dobimo v Kenoeho zaporedoma še pet sociat-lktičnih govornikov, kar smo z zadovoljstvom vzeli naznanje. Tako sodrugi! Socialistični govorniki in organizatorji, ki neumorno propagirajo ideje socializma v prid delavcev — pomenijo atentat nai žepe kapitalističnih piratov. In čas je blizu. Vezuv že šumi, ko bodo kapitalisti doživeli ne le poraz, ampak uničevailno katastrofo. In potem šele bodo za-teptani delavski razred napočili lepši dnovi, svetla zarja na horizontu. Barberton, 0. Cen j. uredništvo Proletarea: — Kot naročnik Proletaroa sem se namenil poslati nekaj vrstic iz našega kraja, z tipanjem, da jih uvrstite. Pred kratkem sem prejel od tajnika »Tugosi. socialist, zrase nismo, v katerem poprašnje. Če bi bilo kai z ustanovitvijo soeia-Tističnega kluba. Takoj sem začel nabirati informacije. Sešel sem se z več rojaki in jih vprašal, kaj mislijo o tem in ali bi se ne pot «topili ustanoviti socialist, klub. Odpovori so bili še precej ugodni ;n vse kaže. da ne bo prav dolgo do tega, ko se to uresniči. Ampak ^rav seda i menda še ni čas zato. ker nihče noče, da bi bil kljub ustanovljen samo za nekaj časa. potem bi pa prenehal. Mnenja sem namreč, tla je bolje, da si zato dobro pripravimo, da postavimo za «tvrt dober temelj, kar bo zasi-?uriralo dober obstanek klubu. Pri nas — tudi po drugih krajih ni boljše — imamo pač na vse strani sovražnike, ki se pojavijo ib vsaki priliki, kadar se hoče storiti kaj za napredek. Niaprotat-va.ki so prihajala od škodoželjnih in nazadnjaških elementov za časa ko smo ustanovili tuk. podporno društvo "Triglav" št. 48 spadajoče k S N P »T, so še danes vsakemu Barbertonskemu Slovencu v spominu. Seveda so nazadnjaki pogoreli na celi črti. zmagala je pa čvrsta volja in delavnost mladega naraščaja, zmagala je misel napredna in svobodoželjna. Mnogo je bilo treba žrtev, denarnih in časovnih, da se je doseglo vse to, kar je v Barbertonu danes pod praporjem tiapredka; ampak doseglo se je le. Led je prebit, votla napeljana — napeti je treba samo še zatlnja jadra in pognati ladjo v novo pristanišče — socializem. To je naš program. Gotovo je, da bomo. kakor vedno, naleteli tntli na tej vožnji na črno drhal — pirate, ki križarijo v temi in zahrbtno napadajo vse, kar se druži z napredkom in na predno mislijo. Ampak prišel bo čas, ko bomo z vsemi temeljito obračunali. Ne bo dolgo, ko bomo pribili vsaccga teh mračnjak ovna javni pranger v zasmehovanje celi ameriški javnosti. Pokazali bomo svetu, da imamo tudi v Bar-hertonu nekaj Kranjskih Janezov in tla tega blaga ne poseduje le klerikalno gnezdo — Joliet. Samo potrpljenje.- vse pride na vrsto Brez grmenja, se pač ne zjasni nebo. Treba bo torej malo treska in toče, katera bo zadela koga na njegovo puhlo butico. Vse pride. Konečno pozdravljam vse eita-telje Proletarea! Martin Železnikar Ely. Minn. Trcdništvo 14 Proletarea"! ♦ Sprejmite v predale nekaj no- vic z Kly. Delavske razmere so nekako nespremenjene. Stari rudarji dobe za dvanajst urno delo $2.75, pa tlol do $2.00. Delat je treba vsak dan retkio, drugače se zgubi tlelo. Kdor bi se hotel od-počiti, ali iti na lov, mora za to poprositi Bassa za dovoljenje. Kajpak je treba v tem slučaju tudi obljubiti Mihovo ali Srnjakovo stegno. Včasih je treba celo "potrkatM. Izgovor, da je človek bolan tu nič ue velja, ker za lov ne izplačuje nobena Jednoti notlpore. Je pač vrag: človek naposled res ne ve, komu kaj pripada od lova. — Dobro bi bilo tudi. da bi si človek pretfkrbel državljanski papir, ali stvar je zopet tako draga, ko žefran. Zadnji te. den, tako so mi pravili, so šli štirje v Dulluth tpo papirje in so morali plačat priftam $">7.00, da«i-ravno stane vožnja iz Ely v Dulluth le $2.35 v en kraj. To so čudr ne stvari. Gotovo se bo kdo spet spodtaknil nad " Proletarcem". da prinaša pregrešne in predrzne novice, tla je premalo za vero itd. Seveda, to se že lahko pogrunta, otl ktere sape to prihaja. — Ravno ko to pišem, je prišla vest. da se je ubil superintendent Sinclair — mil i on ar seveda — od Section thirty rudnika. Padel je z uspenjače 150 čevljev globoko. To je menim prvi miljonar, ki se je ubil pri delu. Bil je zelo podjeten in smrten sovražnik organiziranih delavcev in vsake delavske organizacije sploh. Otl delavcev gotovo ne bo nihče žaloval po njem. Neki rudar mi je pravil, da je zgubil delo, ker g»a je zapazil, tla nosi unijski znak. Tudi tukaj jc precej takih, ki so njegove prispodobe, a je bolje, tla jih zaenkrat zamolčim. S pozdravom. Elvški rudar. W. Mineral, Kans. Sodrugi! Prosim uvrstite V Proletarea sledeče: Slovenski socialisti v W. Mineral in okoliei se poživljajo, naj nikar ne obiskujejo "Crystal Theatre" (North Show\ ker je nad njim proglašen bojkot. Dne 6. novembra so igrali v dotičnem gledališču po demokratih najeti igralci in cela igra je bila politična agitacija za demokrata Brvana. Kot socialisti so zavedamo prav dobro, kaj so demokrati ali republikanci, ne da bi nam bilo to treba gledati v gledišču za novce. Smešno bi bilo pač. ko bi morali soeialisti plačevati kapitalistom, da jim povedo, koga naj volijo. Sodrugi! Proč od tega gledišča, ki agitira proti našim interesom. S socialističnim pozdravom S. Delich. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo! Upravništvo bo imelo v mojem slučaju gotovo opazko, češ. fant se je spet premufal. Je pač tako. «lasi človek ne dela tega drage volje. Dne 28. oktobra smo bili vsi delavci v tovarni obveščeni, da ni dela in da se fabrika za nedoločen čas zapre. Kdor v tem slučaju nima svoje hiše in da ni naokrog dela, jo je treba mahniti s trebuhom za kruhom. Tn tako pride "mufanje". — Kdaj bo prišel čas, ko bo vsak tlela vee neodvisen od naročil proizvodov, ki prihajajo na privatne kapitaliste? Kdaj pride čas. ko bo delavec solastnik proizvajalnih sredstev? — Well, po mojem mnenju se to ne ho zgodilo tako dolgo, dokler ne bo v sleherno proletarsko hišo zahajal delavski list. Zato je pa maša dolžnost, tla po v soi 1 agitiramo. da se to čimprej zgodi in da bo sleherni slov. delavec v Ameriki čitatelj delavskega lista "Proletarea". S pozdravom, Joe Petek. Collin wood, 0, Cenjeno uredništvo "Proletarea"! Iz naše naselbine se ne čita prav mnogo v "Proletarcu". Kaj je temu vzrok? Oasa je dosti, kajti nrknj nas dela le 5 «1 ni v tednu, po 8 ur na dan. Drugi delajo seveda malo več po 12 ur na dan in vseh "8 dni" v tednu. Vse to se gf>di v tisti veliki in slavni šapi "Lake Shore". Vse to je tako upeljano, tla se ne moremo nikdar preveč družiti. Tukaj imamo dva socijalistična kluba : v enem so združeni Nemci in Angleži, v drugem pa Slovene!. Koliko je tu socialistov, se je po- kazalo najbolj očitno na dan 7. novembra. Socialistična stranka je tlobila v Collinwoodu 600 glasov. Ti glasovi, ki jih je dobil sodr. Rotcnberg, so bili gotovo zrelo rdeči in se jih preje ni opa žilo. Vsekakor je to nadebudno. Koliko glasov je bilo oddanih za socialističnega kandidata v Cleve-landu bo gotovo jKiročal kak ta mošnji sotlrug. Collinwootl je samo predmestje Clevelantla in spatla | mm I slednjo občinsko upravo. TukajŠni jugoslovanski socialistični klub št. 49 priredi dne lil nov. t. 1. igro "IJoj za vsakdanji kruh". Začetak točno ob 7 uri zvečer v Bovmanovi dvorani 117 stop, Shore line. ' K tej predstavi se najuljudneje vabijo vsi sodrugi in somišljeniki v Collimvood in okolici. Pozdrav na vse sodruge! D. B. »»♦»»♦♦+♦•eeeeeeeeeeeeeee* Stran Ka j • i Za Detroit, Micb. V nedeljo, dne 19. novembra ob 2. uri popoldne priredi Jugosl socialistični klub št. 61. v dvorani M. Orlic ha na 437 Kirb.v Ave., javno predavanje z dnevnim redom : Pot v novo življenje. Predaval bo sodr. T. Cvetkov. Začetek točno ob drugi uri |>opol. dne. Vstopnina prosta. Vsi delavci in delavke tltibrotlošle! Odbor Jugosl. soe. udruž. št. (JI. Za Chicago. Glasom sklepa socialističnega kluba št. 1. se vsletl veselice pevskega zbora "Orel" ki se vrši drte 18. t. m. zvečer, zberemo vsi člani istega dne ob 8, uri zvečer v prostorih Radničke Straže, otl koder odkorakamo skupno na veselico Sodrugi. ne pozabite tega! Fr. Podilipec, tajnik IZID VOLITEV za glavni odbor Jugosl. soc. zveze. Volitve za glavni odbor J. S. Z. so bile zaključene začetkom novembra. Kandidati po odsekih so bili sledeči: Za slovenski odsek: Frank Podlipec, Frank Janežič. Jože Zivertnik st.. Frank Petrie, John Zvanut in Josip Snoj. Za hrvatski odsek: Thomas Bešenič, M. Glumac - Jurišič. Ivan Iloenigman, Živan Radnovič. Vinko Tomašek. Za srbski odsek : Spa.soje Markovič. G. Vukanovič, M. Bogosavljevič, M. Popovič in St. Stojanovič. Glasov so dobili: Slovenski kandidatje: Jože Zavcrtnik st..........275 Frank Petrie ............. 245 Frank Podlipec ........... 239 Frank Janežič ............ 48 John Žvanut .............. 34 Josip Snoj ................ 48 Izvoljeni st> torej Zavcrtnik. Petrie in Podlipec. Hrvatski kandidatje: Tomaž Bešenič ............ 307 M. Glumac - Jurišič ........ 295 V. Tomašek ............... 233 J. Iloenigman ............. 84 Ž. Rndnovich ............. 78 Izvoljeni so ^ešenič, Glumac -Jurišič in V. Tomašek. Srbski kandidatje: Spasoje Markovič ......... 71 M Ro gosi a vi je vič ......... 50 M. Popovič ............... 41 G. Vukanovič ............. 41 St. Stojanovič ............. 34 Izvoljena Markovič in Bogo-slavljevič; v ožjo volitev prideta Popovič in Vukanovič. Poročila o izidu volitev niso poslali št. 22. 26. 33. 39. 40, 42, 45, 52, 55, 57. 59. Nov odbor nastopi na prvi prihodnji seji eksekutive Jugosl. so cialistične Zveze še ta mesec. Tajništvo J. S. Z. Izv. prisp. (E. K. fond) .. „10.% Strankini znaki .......... 5.10 Tiskovine .............. „ ,45 Razno ................. „ .06 192.46 September ('lanske knjižice ........ $ 2.22 Glav. otl boru stranke .... „55.50 Glav. odboru Zveze........22.04 Nar. osred. odborom......,32.78 Izv. red. prisp. (E K fond) „35.96 MeNamara znaki in marke „ 6.25 Tiskovine .............. „10.05 Strankini znaki .......... .25 Razno .................. .16 156.21 Oktober Članske knjižice ........ $ 4.60 Glav. odboru stranke ... „57.05 Glav. odboru Zveze...... .,25.42 Nar. osred. odborom ......38.13 Izv. red. prisp. (E K fond) „53.31 MeNamara znaki in marke ,,27.60 Strankini znaki ......... „ 3.40 210.31 Skupaj dohodkov $558.98 IZDATKI Avgust Stranki za čl. marke..... $30.00 200 čl. knjižic............,1.60 Postne znamke.......... „ 4.00 F. Petriču za kare in telef. „ 1.75 Urad. potr., pos. knjige itd. „ 3.80 Pisalna miza (Desk)..... „15.00 B. R. Savichu za pot v Indianapolis ret.......... „ 7.40 B. R. Savichu 1 dnevnica „ 3.00 Znaki .................. „5.40 500 kuv. za pisma, Dr. tis. „ 2.50 Riverview Photo ........ „ 3.00 Društ. tiskarni za slog pečatov ................ „ .67 78.12 September Stranki za čl. marke ..... $50.00 Pisalni stroj, "Royal" .. „48.75 Posojilo zadružni tiskarni „17.26 R. R. Savichu za vožnjo v Detroit Mich, ret........11.00 R. R. Savichu za dve dnev- nTci VTTT............77 „ S.fld Strankini znaki........... 6.00 MeNamara znaki.......... 5.00 MeNamara marke .........5.00 Poštnina .................4.00 Stanarina za september .. ,, 5.00 Mimiograph stencil...... „ 1.75 F. Petriču za kare in telef. ., 1.50 Pošiljatev denarja in izmenjavanje tlveh čekov ., .15 Trailne potrebščine ........10 160.51 Oktober Stranki za čl. marke____ *60.00 Posojilo zadružni tiskarni „48.75 1000 rezitov ..............8.00 Stanarina za oktober...... 5.00 750 pis. papirja (ITeads) .. 4.00 Strankini znaki ......;. . „ 4.00 1600 glasovnic (tisk) ......4.00 Poštnina .................4.10 Članske knjižice ........ „ 2.40 MeNamara znamke........ 5.00 MeNamara znaki ..........12.00 F. Petriču za kare in telef. „ 1.60 12000 znam za izv. red. prispevke tis. ..............5.00 TTradne potrebščine........1.55 100 MeNamara mark za notr. rabo ............ „ 1.00 B. R. Savichu naknadno za dnevnice .............„ 1.00 Proletarcu za majsko štev. ad 49 (zopet vrneno Zvezi) ...............\ „ 1.00 24 Chartar mail. thubes ., .72 Pošiljatev denarja ...... „ .10 Narod, osred. odborom po 3 cente za avg. sept, in oktober Slovenskemu .......... „ 42.74 Hrvatskemu ............. „41.25 Srbskemu .............. „ 8.45 262.31 Skupaj .. $500.94 Odbitek izv. red. prisp. (E. K. fond) ........... . $104.63 Skupnih izdatkov ...... $605.57 Skupnih dohodkov ....,$558.98 Primanjklaj ..........$ 46.59 V blag. dne 31. okt. 1911 $ 58 04 Fr. petrič, tajnik. Za nadzorni odbor: Fr. Udovich, s. r. Ciro Parezanovich, s. r. Posojeno Jugosl. zadruž. tiskarni .. $66.01 Tirjatve ftt. 55 na znakih .......<$ 6.75 ,. 20 „ znakih......... 2.50 „ 16 „ znakih .......„ 1.75 „ 61 „ znakih ........ „ 1.25 ., 51 znakih .......„ .75 „ 22 „ či. knjižicah .. „ .30 „ 58 „ hrv. pravilih .. „ .50 „ 58 ., . na srb. ........ „ 1.00 „ 9 „ na hrv. pravilih „ 1.25 T. Živko, Cleveland, O., 10 hrv. pravil ............ . „ .50 Skupaj tirjatve .. $16.55 Pozlačenih znakov se je nabavilo od januarja do 31 oktobra 1911 komadov prodalo komadov ......... komadov na roki ........ 146 U» 3 Celolloid znakov se je kupilo v istem času komadov 625 prodalo v istem času kom. 523 na roki 102 INVENTAR IN PREMOŽENJE J. S. Z. dne 31. oktobra 1911.....$219.38 Tiskovni fond. Preje izkazano........;. Mike Kolovpe. Chicago .. Andrej Ileršič, Johnston City, 111. ............. Jos. King. Kokoino. Intl.. Victor. Colo: Jos. Kostelie ............ Mart. Skufca ........... Tony Sipieh ............ Jos. Spora 1 ............. Luis Sporal ............ D. P................... Ig. Prelesnik . .......... Jos. Puščaj . ............ Dobnikar .............. Erjavec ..............; Jos. Pi re ............... Johnstown in Franklin, Pa John Beber .............. Frank Polane ........... Med tovariši v Johnstown in na veselici v Franklinu nabral sodr. Fr. Podboj . . Pri krščenju vina na Martinov večer v kleti John Verderbarja nabrano .... 275.32 .25 .50 Jth .50 .50 .50 .50 .50 .50 .20 15 .25 .25 .25 .50 .50 8.32 10.25 Skupaj do dane«____ 300.34 Listnica uredništva. F. Sail, Indianapolis, Ind.: Naslov poljskega socialističnega lista dnevnika je Džiennik Ludovvv 959 Milwaukee Ave., $3.00 za celo leto; tednika je pa Robotnik, 416 6th Str. Ncm York, istotako $3.00 za celo leto. rr TRIMESEČNI RAČUN JUOO- SLOVAN8KE SOCIALISTIČ- NE ZVEZE od 1. avgusta do 31. oktobra 1911. DOHODKI Avgust Prenos od julija....... . $71.58 Prenos izv. ret!.. prisp. (E. K fond) ....... . .. 4 40 Članske knjižice ...... . „ 3.26 Olav. odboru' stranke . .. ,.49.15 Glavnemu odboru zveze .. „19.09! Nar. osred. odborom ... . ..28.41 VABILO na veliko Jesensko veselico z 1 zbornim pevskim sporedom In godbo - KI JO PRIREDI--- SLOV, DELAVSKI PEVSKI ZBOR "OREL", v soboto zvečer, dne 18. novembra 1911 v Narodni dvorani, vogal IS. cesta In S. Center Av. Zsčetsk obotal url zvečer. Vstopala« J8C. Zanrtr v apn»m*tvu n.Akih ao vntnpnin» prodte Z« obilen poset se priporoma ODBOR. JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA GLAVNICA S01TH SLAVIC (OOPFMTIVt PRINTERY INCORPORATED f Delnice se prodajajo po $10.00 *»na in jih je mofi odplačevati po $1.00. Pristopajte k te mu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist In ki bo trdnjava delavske prosvete. Vsa pisma je nasloviti na FRANK PETRICA, 183« Se. Centre Ave., CHICAOO, ILL. $19.000.00 MATI. Socialen roman v dveh delih. . Spisal Maxim Oorkij. (Dalje.) Nato je potiho začel : — Mlad aein in šibak ... to jef Verjeli ini niso. za mojo resnico niso sli — to je. nisem je znal sporočiti, mama . . . Kedar premišljam o resnici — mi srce gori. in čisto jasna in silna je pred menoj . . . Ampak ljudem je nisem znal poka/.ati v vsej sili, v vsem ognju . in sedaj mi je — kakor da bi bil nekaj izgubil . . . tako slabo mi je . . . sram me je . . . fïledala je v mračno obličje njegovo, prizadevala si je, da razume njegove misli, pa ni Slo. V tolažbo mu je potihoma dejala: — Počakaj . . ne trgaj si srca . . . Danes te niso razumpli — jutri te razumejo ... ' * — Prav imaš . . . razumeti me morajo! — je vzkliknil Pavel. — Celo iaz spoznavam tvojo resnico . . . Pavel se ji je približal. — Mama' . . . kako si dobra. In obrnil se je od nje. Po vsem telesu je zadrgetala, kakor da bi jo bile opalile njegove tihe besedi'»; roko je položila na sreo in odšla. -> j — Po noči. ko je mati že spala, a Pavel je na postelji ležeč čital knjigo, so se pojavili žandarmi in začeli srdito brskati po dvoriš- j ču in pod streho, lastnik z žoltim obrazom se je obnašal kakor prvikrat — žaljivo, porogljivo: slast je imel nad tem, da se je norčeval iz ljudi in je meril zmirom naravnost v sree. Mati je čepela molče v kotičku in ni premaknila oči od svojega sina. Pavel je skrival svojo razburjenost, ampak kadar se je častnik zasmejal, so se mu pr-stje čudno premikali semterja, in mati je Čutila, da le težko zadrzn-je ocjjpovor žandarmu, da le težko prenaša njegove šale, Sedaj ji ni bilo tako strašno kakor ob prvi preiskavi, več sovraštva je čutila proti tem sivim nočnim gostom z ostrogami na nogah, in sovraštvo je požiralo nemir. Pavel ji je zacepetal: — Odvedejo me . . . Sklonila je glavo in odgovorila : — Razumem . . . Razumela je, da ga vržejo v ječo. ker je danes govoril delavcem. Ampak s tem, kar je govo ril. so soglašali vai in vsi ae nfb-rajo postaviti zafcn, vsled česar ga ne obdirže dolgrK . . Najraje bi ga^bila objela, za-plakala, ampak zraven je sta čstnik in jo gledal s škodoželjnimi očmi. Njegove ustne so se tresle, brki so se mu pregibali Vlasovki se je zdelo, kakor da ta človek čaka njenih solzâ. tožh& in prošenj. Vse svoje sile je zbrala, potrudila se je, da kar najmanj govori, stisnila je svojemu sinu roko, zadržala dihanje in počasi, tiho dejala: — Do svidenja. Pasa ... Ali si vzel vse, kar je treba T — Vse. Ne žaluj . . . — Kristus bodi a teboj . . Ko so ga odvedli, je sedla na klop in zakrivši si oči je tiho za-ihtela. Naslanja je se s hrbtom na steno, kakor oiekdaj njen mož, je dolgo, tiho in enolično ihtela od britkosti in grenke zavesti lastne nemoči; v teh zvokih je zlivala bol ranjenega srca. Pred njo je stalo kakor nepremična pega žol-to obličje z redkimi brki. in drzne oči so jo gledale zadovoljno. V njenih pršiti» sta se razvijala ogorčenje in zloba na ljudi, ki so materi vzeli sina zato. ker išče resnico. Hladno je bilo na steklih in ropotal dež, po stenah je nekaj ša-ralo in bilo je, kakor da se po noči oprezno plazijo okrog doma sive postave — širokih : rdečih lic, brez oči, r. dolgimi rokami in da potiho rožljajo z ostrogami. — Zakaj niso vzeli tudi mene ... si je mislila. Zjutraj je zatulila pisčal, kli-čoč ljudi na delo; gluho,, globoko in negotovo je tulila danes. Duri so se odprle in vstopil je Ribin. TTstavil se je pred njo in otiraje z dlanjo deževne kaplje s svoje brade je 'vprašal : — Ali so ga odvedli T — Od ved k» s® ga, prokleti . . . — je vzdihnila nato v odgovor. — To je lepo — je dejal Ribin in. so nasmrflvnil. Tudi mene so — obiskali, prebrskali vse od» kraja. Zmerjali no me . . .no — užngali -me niao . . . torej Pavla so pa od- vedli! Direktor je mignil, žan-darm je pokimal — in človeka ni več. Ti imajo repe zvezane. Eni molzejo ljudatvo, a drugi ga drže — za roge . . . — Postavita »e za Pavla 1 — je vzkliknila mati in vstala. — Za v*e se je žrtvoval. — Kdo naj se postavit — je vpra«al Ribin. — Vsi! — Eh! To ne gre kar tako . . . Oni so zbirali moči tiaoč let .. . . v «ree so nam zabili zavzgode... ne moremo se združiti mahoma, izdreti moramo prej drug drugemu jeklene drolce . , . zavzgode, ki branijo, da se združimo s srci. Nasmeh ni v ši se je odšel s težkimi koraki in je materi le povečal gorje s sirovo brezupnostjo svojih besed. — Ce ga bodo tepli . . . mučili • • • Sinovo telo si je predstavljala v.se razbito, raztrgano, okrvavljeno in strah je legel kakor ledena skril na njene prsi in jo davil. Oči so jo bolele. Peči nL zakurila več, kosila si ni skuhala in čaja ni pila, pozno zvečer je zavžila košček kruha. In ko je legla spat — se ji je zdelo, da njeno življenje še nikoli ni bilo tako bridko, pusto in prazno. (Dalje prih.) :sss NEKAJ SUGESTIJ eksekutivi Jugoslov. Socialistične Zveze. Z željo, da se socializem, posebno v znanstveni in gospodarski (ekonomski) obliki, kolikor mogoče hitrejše in vspešnejše razširja med Jugoslovanskim dielavst-vom v Ameriki in da dobijo naši delavci o premnogih zamotanih ekonomskih in političnih vprašanjih, ki odsevajo iz ameriškega socialnega življa, jasnejše in «Iglot .nejse pojme — sploh, da se da de lavccm več prilike do potrebne v/? obrazke, ,1« ek*Hmti- tIftli H ],il°.t(! dobr° V** va Jugoslovanske Socialistične Zveze vpelje: 1) POLJUDNO - ZNANSTVENO-EKONOMSKO SOCIALISTIČNO KORESPODENCNO ŠOLO za-klube. Za začetek naj se vzamejo temeljna načela mednarodne socialne demokracije (Erfurtski program), kratki izvlečki iz revidirane Marxove teorije o mezdah, dobičku in nadvrednosti, zgodovina razrednega gibanja v luči materialističnega pojmovanja itd. itd., v kratkih, jedernatih in lahko razumljivih razlagah. Te razlage naj se tiskajo ali oskrbe na pisalnem stroju in razmnože na. mimiografu v obliki okrožnic, ki se potem razpošljejo na klube enkrat v mesecu ali na dva tedna. Vsaki razlagi, ki se nadaljuje po številkah, naj sledi nekoliko vprašanj z ozirom na jedro dotične razlage. Tajnik kluba, kteri prejme dotične razlage ali NALOGE, jih naj potem razdeli med člane, tako da dobi vsak enp nalogo. Vsak sod r ug bi proučeval nalogo in končno po svoji misli in po svojem mnenju zapisal odgovor na stavljena vprašanja, nakar bi ali po tajniku ali pa direktno sam vrnil nalogo posebnemu komiteju iz dveh ali več sodrugov, kteri bi urejevali naloge in sploh vodili šolo v glavnem stanu Zveze. Naloge, naravno,.bi treba v vseli treh jezikih, ali saj v dveh (slovenskem in hrvatskem), ker Srbi itak razumejo hrvatsko. Stroški šole bi beginers", odkjer bi lahko črpali mnogo gradiva. 3) DELAVSKI INFORMACIJ SKI BIJ<6 za jugoslovanske delavce v Ameriki. Ta informacijski ali poizvedovalni biro naj bi imel v. vsaki naselbini svojega zastopnika, čegar dolžnost bi bila, stalno vsak teden poročati o lokalnem delavskem položaju: kako je z delom, dobro ali slabo, dali j« štrajk, dali je vredno iskat dela tam ali ne itd. Vsa taka poročila — ki morajo naravno biti zaucs ljiva — naj bi potem biro objav Ijal stalno vsak teden v naših gla silili v posebni rubriki. Na ta na čin bi imeli jugoslovanski delavei natančni vpogled v delavski položaj po vseh naselbinah in izognili 1>i m* marsikak.šnim neprilikam na potu z delom. ' :i) N ATU R A LIZ A 0 MS KI KOMITE, kteri bi preskrbljal članom oigaizacije vse potrebne informa cije za dobavo prvih in drugih državljanskih papirjev. Gledal bi, da vsak sodrug, čim ima po zako nu pravico, takoj postane držav-ljen; preskrbel aplikante z vae-mi navodili in z angleškim bese diloni dotičnih vprašanj, ki jih mora prosilec za državljanstvo odgovoriti na merodajnem mestu. (Sedaj to opravlja setnpatja glav ni tajnik Zveze. Ker pa ima tajnik dovolj drugega važnega dela je neohhpdno potrebne, da se v naturalizacijo bavi posebni komite ali biro.) (Jako potrebna bi bila tudi k< reipodenčna šola za pouk angleš kega jezika v čitanju ;n pisavi, s čimur se pa Zveza lahko bavi enkrat pozneje.^ Želel bi, da eksekutiva J ligo slovanske Sosiali^ti^ne Zveza ta koj na svoji prvi seji vzame v po štev in v pretres te moje angesti je. Seveda, stvar je treba še precizirati. Sodruge na splošno pa » % ■ prosim, da se oglasijo v "IVole t ren" in povejo Svoie mnenje NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice ix starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6/II in stane za Ameriko $6 za celo leto. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganj^ po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-fviri. I'ain Kxp«dler". Pmvi Pain Eipeller ae dobi tudi v A- i rneriki v sleherni lekarni za 25 ! eentov steklenica in se spozna po j varstveni znamki s sidrom. Pri ' kupovanju je treba na to paziti. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. II« Im« ▼•éjo saiogo ar, veri Sie, prmu nov La drugih dragotia. Itrrèuje m* raakovretna popravila ▼ tej stroki m sejo «tiski CARL STROVER Attorney at Law Zastipa ni »lib todiidih. fit. sobe 100'J 133 E WASHINGTON STREIT. CHICAGO, ILL. f Telefon: Main 3989 glav, več misli. Ivan Molek. Listu v 'podporo. Oregon City, Oreg. : Mlinar centov. — Hvala! Kranjski Janez pravi, da je cle-vcland**ki Lojze lažnik. a Lojze dokazuje, da je Janez la"/nik. Na |x>sled imata— oba prav! Delavec najpravi avtomobil, toda v njem se vozi le na — volilni dan. Bančni račun. Moder mož sku$a vedno odpreti si bančni račun, kakor hitro mu pripuščajo okolščine z namenom, da ima reservni sklad za "deževit-ne dni". Isto bi moral storiti z ozirom na svoje zdravje, to se pravi, d« vzdržuje svoje telesno moč, ki pomeni za vsakogar najbolj i bančni račun. Moč pa temelji na dobri,'prebavi. — Držite jo v popolnem redu in ko hitro zapazite kako nerednost. rabite Tri-nerjeva ameriško zdravilno grenko vino tako dolgo, rta se zopet vse povrne v naravni delavni red. To staro domače sredstvo je zanesljivo zdravilo za vse družinske člane pri vsakem nepričakovanem nerazpoloženju, osobito želodca, pri slabosti bluvgnju. prehlajenju. zabasanosti, zgubi teka. nervoz- - - ..............— ...... nosti, glavobolu in bolečinah v se poravnali s posebnimi članski-! križcih, pobitosti, napadih omoti-mi doneski. Za vzdrec lahko na-1 ce in mnogih ženskih boleznih, vedem ekselentno korešpodenčno I V lekarnah. .Tos. Triner 1333— šolo sodr. Chas. Kerra v Chieagu | 1330 So. Ashland Ave. Chicago. Studv Course in Socialism for i 111 It doesnt pay to your " Ce pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.- Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. . A 1 A 1 A 1 A.A.A.a.A.A A A - A. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo. FRANK ZOlfN.J A K 1837 So. Centre ave., Chicago. III. v '^»'sr'sr yy » Vse konzularne in notarske za de ve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220% Grove St.. MILWAUKEE, WIS. ALOIS VANA —» izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnli! pijač. 1837 So. Fiak St. Tel. Canal 1400 ROJAKI TVf v Waukeganu! Če k očete piti dobre pijače in se rabaviti J _ _ _ T • I • . « po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Marke! Street, Waukegan. Pri ujemu jc vm- najbolje. Kdor ne vrjame, naj se" prej iča. iau DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Otiio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave toyo!>r<»j«-n ponet ne priporoma romkum v Clevelandu. pa potnikom Lastnik. Za dobre fotografije pri dobropozimneiiui fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflnel&e slike: otroke, druiine, skuDine, ienitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438 1440 BLUE ISLAND AVE., CmCAGO. MA VOGALU 14. PLAČIL TELEFON CANAL 9X1. U8TANOVLJBNO 18SS Zdravljenje v 5 dneh NOŽA Ozdravim vsaooga, kdor trjjj na Varicoceli. Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupi jenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moSkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravile Vaše zdravje Pridite v moj urad in jfovorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki s»>m si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških, če je upanja v vaši zadevi vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). •TAJNE. g| i| i ~j „ . ^^^ Zastrupl|en|e krvi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v ozn ture, garje, otekline, po dju in druge organske bolezni zdravim za stal-(Preiskovanje brezplačno) no> Zdravljenje za stalno, Je, kar želi v*>kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moie zahteve so dostopne in primirne napram na >broki lahki. Pridite dane« in..... moške bolezni /fur>a naro»a. Me/m v ledicjh in J trih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, ZHstrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Rronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi F AD. RICHTER Ù CO.. 21S Pearl St.. New York. N.Y. Dr aiehtarj«™ Oon*» Pliai* oUJA.Jo. (2.V». all Mb.) tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes (Nasveti zastonj.) olajšajte bolečine. DR. ZINS, 183 mfd Kindolph i« ilrk Ch icsgo Odprto; 8 ijutraj do 8 «včer. Ob ned.ljah od 8 ajutr. do 4 pop Človeka kt ima hranilno vlogo nedosaže|o nikdar na|več|e neprilike. Začnite dnes. - Začeti je lahko z jednim dolarjem. • načamo obresti vsakega pol leta INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. VI«K ¿12 pol miljom dolarjev. Odprtt v aoboto od 8 de 8 i« zvečer Importiran starokrajski tobak vsake vrste za eigarete, pip« in ¿več«nj€ portirane cigare in cigarete V priatno in po smernih eenah VAC. KROtJPA 1225 W 18th St. Chicnii JESEN IN ZIMA 1911-j9J2 Obleke za odrasle in mladeniče Naše obleke so dobro krči*.«« i ftit« z vso vsebino, ki il,ada v ^ Dobre Obleke od $25.00 po dol do Površnike za odruaJe iu n,a,u.i IAWNDALE am clothing house ■SW. Corner 26<5 Central firtU*. Rudolph Layer. last nk. * PKVA M.OVKNSK*^ Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, , k)-r m dohra vin« in inportirano pilumaka pivo. Prod n jm vina >.« ,alo«M in n* droblw. Ant. Schnabl, cor. Trumbull a*e. in 28. Sir,, Chicago, ll | Dr. W. C. Olilendoif, M. D. /.dravuik t? notruxije boiezrn m ranoceliuk. ' ' T pr*>t«k;tvm »»r^zpln軫»—ni», '¿•ti je le zda vila. 1924-26 Blue V ve., 7.h «In«* urt. fVI I • ' 1 ; " /t l/v. [ • boln hrvatsko. _ Za nadalne informacije, cone i» rota$ listke obrnite se na nato zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ni» Tut. Zaetopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Sal le Sl^ Chicago, m.