prejeli smo pismo
O obzirnosti in pasjem laježu
Kot občan viške občine sctn ob prebiranju Naše komune. z njeno vsebino zelo zadovoljen. Saj nas obveščate o vseh pomembnih dogodkih v domačcm kraju. tako da ima človek res občutek, da je to naš. domač časopis.
Prepričan sem, da tako kot jaz. čitajo Našo komuno vsi občani. zato sem mnenja. da bi v njcj lahko pisali ludi o nekakšnih odnosih med Ijudmi. o morebitnih obzirnostih soseda do soseda, o sosedskih odnosih, pa še in še, skratka dajali pobude-za boljše sosedske odtiose.
Sedaj pa k stvari, kjcr žuli čevelj mene: verjemite mi, da sem ljubitelj narave in živali. Mogoie sem na živali celo preveč navezan, pa naj bodo to domače ali gozdne živali. Ne razumem pa ljudi, ki imajo pse (to se dogaja predvscm tam. kjer imamo individualno gradnjo) in te Ijube živali lajajo, lajajo ponoči, ko si vsak deloven dovek želi malo trdnega spanja, lajajo ob sobotah zjutraj in nedeljah. ko bi si lahko privoščil zaradi prostih dni nekaj daljši počitek. V marsikaleri hiši živi morda starejši ali bolan človek ali pa majhen otrok. ki ob tem laježu tudi ne more spati. lastniki teh psov pa nič. njih to ne moti. Morda so tega psa nabavili zaradi modne muhe, oziroma, da povdarijo svoje materialne možnosti. da lahko pokažejo, da imajo dcnar za dragega rasnega psa in so s tem imenitnejši. nc storijo pa nič za to, da bi ti psi ne motili sosedov. Tudi sam sem imel v svojem življcnju psc in še ga žeiim imeti. toda verjemite mi. tudi pes se lahko brez poseb-nega truda vzgoji, da ne laja kar tako »v tri dni«. seveda pa se moraš z njim ukvarjati in ga ne imeti samo zato. da pokažeš okolju, da ga imaš.
Prepričan sem. da bi naredili veliko uslugo marsikomu. čc bi objavili članek o tem problemu. z njim opozorili lastnike psov, da imajo sosedje pravico do počitka, jih poučili o pravilnem ravnanju s psom, prav tako jih spomnili na obzir-nost do sosedov. Lahko bi tudi napisali. kako lahko ukrepa molcni soscd, kakšne pravice ima. Morda obstajajo tudi kazenski ukrepi proti takim lastnikom in kje se jih lahko uveljavi.
Morda se boste mojcmu pismu smejali in rekli, da pes ima pač gobec in mora lajati saj ne zna govoriti. To vem tudi sam, toda vem, da dober čuvaj laja le takrat. ko pride nekdc k njihovi hiši, ali pa sc utiša takoj. ko mu gospodar ukaže in tudi ne mislim na takšne pse. Govorim o tistih. ki so morda nekje utesnjeni v kakšni mali ogradi ali na verigi. običajno zelo kratki, in neprestano lajajo brez vsakega vzroka. vcrjet-no od dolgofasja. še vcrjetneje pa od žeje in nezadostne hrane.
Mislim, da bi s pnmernim člankom lahko dosli naredili in opozorili te lastnike, da ni nihče dolžan poslušati njihovih psov ob vsakem mogočem in nemogočem času.
Ne zamerite mi. ne bom se podpisal. Sam živim med dvema hišania, kjer na obeh dvoriščih v naSi neposrcdni bližini 10 do 15 metrov lajata dva psa ves čas čisto »brez veze«. Včasih pripelje hčerka našo vnučko, ki je stara 1 leto in tudi ostane pri nas kakScn dan. verjcmitc mi. da ta otrok pri nas zclo malo spi, pa naj bo opoldne ali ponoči, ker jo ta lajež moti. Toda če bi zaprosil sosede za malo obzirnosti, kar se mi je žc zgodilo, bi me posmehljivo poglcdali in se celo norčevali iz mene. V pogovoru s svojimi znanci sem zvedel, da je podob-nih primerov zelo veliko, toda ljudje se ne želijo kregati, so tiho, Irpijo, in si ne znajo pomagati. Prosim vas, da v našem časopisu objavite članek. ki bi te lastnike spomnil. da je za dobre sosedske odnose potrebna tudi tovrstna obzirnost in da ima v naši socialistični državi vsak delovm človek pravico do nemolenega pofitka. Morda bo vaš članek le spodbudil koga izmed leh. da bodo začeli razmišljali. da to kar ne moti njega. moti morda ulrujenega soscda, bolnega soseda ali kol sem že dejal, dojenčka.
OBČAN VIČA