iv..ui.t [ju poMi i iuz Ljunijaiui •5 a -cko , m RADIO/BREZJCE na 88,7 In 95,9 MHz 2704 Sava Glas KNJIŽNICA SEVNICA TRG SVOBODE 10 8290 SEVNICA ČASOPIS ZA S1RS0 POSAVSKO DEŽELO vN5C/n ^ST H Številka 191 Leto 8 Cena 1 € 16. avgust 2007 Mobikrog prevzema vojska Cerklje ob Krki - Načrt posodobitve vojaško civilnega letališča v Cerkljah zajema tudi območje Gaja, kjer je leta 2000 Matjaž Tomlje vzpostavil dirkališče Mobikrog. Prostor je dobil v najem od Občine Brežice, ta pa od Ministrstva za obrambo. Tomlje je imel za Mobikrog menda obljubljena solidna sponzorska sredstva in načrte o dobrem sodelovanju s krajani, ki bi bili ob izplačani odškodnini pripravljeni bolj potrpežljivo prenašati brnenje motorjev. Ker vsega pričakovanega sponzorskega denarja ni bilo, so krajanom ostale le obljube in skrb, saj je povečan promet na krajevnih cestah ob dirkah zmanjševal prometno varnost. Krajani so se pritoževali tako v krajevni skupnosti kot na občini in enkrat celo protestno zaprli vstop na Mobikrog. Občina se je neuspešno pregovarjala s Tomljetom preko odvetnika, letos pa je prerekanju naredilo konec Ministrstvo za obrambno, ki je odpovedalo najem Gaja. Občina bi morala v začetku avgusta ministrstvu predati staro letališko stezo brez objektov, ki jih je za potrebe dirk postavil podnajemnik Tomlje, a se to še ni zgodilo. ...na strani 3 U"-3MAN ^Hh 1 P : - ‘&;j. im .. SBb&Io? I fwm - mMammnmmm ŠETINC BRANKO sp. Ulica stare pravde 24 8290 BREŽICE mmm-n mo4w-w « intd§siolM čil Janez Šekoranja iz Vino-gradniške-vinarske zadruge Bizeljsko, ki šteje 230 članov, grozdje pa oddaja 600 posameznikov, naj bi zato pri njih že v treh letih pridobili lastne predelovalne in kletne zmogljivosti. Pri tem seveda računajo tudi na vsakršno pomoč Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, katere člani so tudi vinogradniki. Razprava pa seveda ni obšla težav množice vinogradnikov na levem bregu Save. Kot je povedal Alojz Kunej, je vse nared za zaščito njihovih vin bizeljčan in sremičan, saj je izdelan elaborat in dane so vse možnosti, da se tudi ta bela in rdeča vina zaščitijo tako kot cviček PTP. Mnogo tega je na območju, kjer imajo vinogradniki interes za ustanovitev konzorcija, žal zastalo, pa tudi kleti ni. Hkrati je bilo slišati, da je celotna vinogradniško-vinarska panoga neurejena in njej v škodo delujejo mnogi lobiji z različnimi interesi! Vlado Podgoršek Kot je posebej za SavaGlas povedal novi glavni direktor Vina Brežice Mihajlo Cule, bo podjetje tudi letos odkupovalo grozdje, vendar samo od svojih pogodbeno vezanih vinogradnikov. Okrog 50 jih je na območju bizeljsko-sremiškega okoliša, le da ga ne bodo sprejemali v Šentlenartu, marveč bodo letošnji pridelek odkupovali na Orešju. Tam naj bi sploh postalo središče za odkup in predelavo grozdja, saj želijo novi lastniki Vina Brežice povrniti ugled bizeljskih rdečih in belih vin ter uveljaviti modro frankinjo. Tudi zato so njihovi enologi dobili nalogo, da s svojim znanjem storijo vse za vnovični sloves bizeljskih vin in krajev okrog Bizeljskega. Vse to torej pomeni, da se bo brežiško podjetje tudi v prihodnje ukvarjalo z vinarsko dejavnostjo. Direktor Čule je prepričan, da so njihovi strokovnjaki, prav tako kot tisti, ki so povzdignili cviček, sposobni postati nosilci blagovne znamke bizeljskih vin. Podjetje Vino Brežice je, tako direktor Čule, tudi pripravljeno sodelovati z Vinogradniško vinarsko zadrugo Bizeljsko in se dogovarjati okrog njihovih razvojnih načrtov. Denar za pšenico prve dni septembra Brežice - Kot vsako leto se tudi letos okrog cene pšenice dviga veliko prahu. Odkar je država dvignila roke od oblikovanja cene, se pridelovalci in mlinarji vedno znajdejo na različnih bregovih. Letos se je sicer zdelo, da večjih razprtij ne bo, vendar se je kasneje izkazalo, da je cena pšenice na evropskem trgu precej višja kot pri nas, kar je razburilo slovenske kmete. Na začetku letošnje žetve je bilo presenetljivo mirno; govorilo se je o okvirni ceni 150 evrov za tono krušne pšenice. In tako bi tudi ostalo, če kmetje po končani žetvi ne bi ugotovili, da je cena pšenice v Evropi precej višja, kot so jo našim pridelovalcem obljubili ali celo nekateri že izplačali. Kmetje se čutijo ogoljufane, v njihovem imenuje dvignil glas tudi Sindikat kmetov Slovenije, ki ugotavlja, kot pravi predsednik Roman Žveglič, da se odkupovalci svojih obljub do pogajalske skupine ne držijo in niso pripravljeni plačati pšenice po priporočeni ceni. Ta znaša 180 evrov za tono krušne pšenice (razred B), za tono razreda A 190 evrov ter za tono krmne pšenice (razred C) 170 evrov. Ce odkupovalci ne bodo naredili poračuna za oddano pšenico do 15. avgusta, bodo posegli po preostalih oblikah sindikalnega boja, napovedujejo v sindikatu. Kako se bo na omenjene zahteve kmetov odzvalo podjetje Skala Brežice, ki je glavni od-kupovalec pšenice v Posavju, je vodja silosov Anton Cerjak povedal, da bo cena za tono krušne pšenice zagotovo nekaj višja kot 150 evrov, izplačila pa bodo realizirali prve dni septembra. Sicer pa so letos prevzeli približno 2500 ton pšenice, kar je polovico manj od prejšnjih let. Pridelek je bil v Posavju zaradi suše občutno nižji od pričakovanega. Poleg tega pa Skala letos ni omogočala skladiščenja, ker v svojih silosih skladišči oljno ogrščico. Ob tem Cerjak tudi opozarja, da je sedaj pravi čas za pripravo tal na setev oljne ogrščice za novo sezono, še posebej tam, kjer so tla zapleveljena in so potrebni dodatni ukrepi. Jelica Koršič Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Vsi radioaktivni odpadki ne gredo v isti koš V posavskih občinah Brežice in Krško so v zadnjih dveh letih, odkar obe občini sodelujeta v postopku umeščanja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) v prostor, postale kar vsakdanje besede, radioaktiven, odpadki in odlagališče. Če želimo biti natančni, ne smemo izpustiti »za NSRAO«, saj v to odlagališče ne bomo odlagali vseh radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji. Nizko in srednje radioaktivni odpadki so namreč samo tisti radioaktivni odpadki, ki pri svojem razpadu ne sproščajo toliko toplote, da bi jo bilo potrebno upoštevati pri načrtovanju odlagališča. Celo vsi NSRAO ne bodo primerni za odlaganje v načrtovanem odlagališču. Vanj bodo odloženi le tako imenovani kratkoživi odpadki, za katere je značilno, da se zaradi radioaktivnega razpada najkasneje v 300 letih spremenijo v neradioaktivne odpadke, ne bo pa odloženo izrabljeno jedrsko gorivo,visoko radioaktivni odpadki in dolgo-živi radioaktivni odpadki, torej za odlaganje nedvomno zahtevnejša vrsta odpadkov, ki zahteva precej drugačen tip odlagališča, kot ga umeščamo zdaj. Vrste radioaktivnih odpadkov: Visoko radioaktivni odpadki Srednja radioaktivni odpadki Nizko radioaktivni odpadki Čas, po katerem niso več radioaktivni > 10.000 tet 300 let 300 let Čeprav je dejstvo, da bo zdaj načrtovano odlagališče sprejemalo samo kratkožive nizko in srednje radioaktivne odpadke, marsikoga skrbi, da ne bi v to odlaglišče prišli še drugi, bistveno nevarnejši odpadki. Tudi ko ljudje berejo o radioaktivnih odpadkih, ni vedno jasno, ali je govora o nizko ali visoko radioaktivnih odpadkih in odlagališčih zanje. Medtem ko je v svetu že veliko varno obratujočih odlagališča NSRAO, pa odlagališča za VRAO oziroma izrabljeno jedrsko gorivo še ni. Najdlje so prišli v Skandinaviji, kjer na Finskem in Šveskem že potekajo terenske raziskave na potencialni lokaciji. Ankete so pokazale, dana Švedskem kar okoli 80% lokalnega prebivalstva podpira morebitno umestitev odlagališča izrabljenega jedrskega goriva v njihovi lokalni skupnosti. Na Finskem naj bi začeli z izgradnjo odlagališča za izrabljeno jedrsko gorivo v letu 2010. V Sloveniji ravnanje z visoko radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom obravnavata »Strategija ravnanja« iz leta 1996 in »Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva« iz leta 2004. Načeloma za izrabljeno jedrsko gorivo obstaja več možnosti: - predelava, - trajni izvoz, - direktno odlaganje v podzemno odlagališče (nacionalno, mednarodno). Dokončne odločitve za eno od možnosti še nimamo in do nadaljnjega ostaja izrabljeno gorivo iz jedrske elektrarne shranjeno v bazenu, ki se nahaja na območju elektrarne. Velikost bazena za izrabljeno gorivo v jedrski elektrarni pa zadošča za celotno količino goriva, ki bo v elektrarni nastala. S trajnim odlaganjem bomo najverjetneje začeli šele nekje po letu 2050. Čeprav visoko radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo trenutno niso v središču pozornosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji, pa nekatere dejavnosti v zvezi z njimi vseeno potekajo. Izrabljeno jedrsko gorivo iz raziskovalnega reaktorja v Brinju pri Ljubljani so leta 1999 poslali proizvajalcu v ZDA, tako da v njem izrabljenega goriva trenutno ni. Prejšnji mesec smo lahko v medijih zasledili, da so na Inštitutu Jožef Stefan v Francijo poslali 10 neuporabljenih gorivnih elementov iz njihovega eksperimentalnega reaktorja in rumeno pogačo, v kateri je okoli 300 kg urana. Rumena pogača je prečiščen koncentrat uranove rude, v kateri je okoli 80 % urana v obliki uranovega dioksida. Iz nje potem izdelujejo gorivo za jedrske elektrarne. V času obratovanja Rudnika urana Žirovski Vrh so med leti 1984 in 1990 rumeno pogačo izdelovali tudi v Sloveniji in nekaj sojo prepustili tudi Inštitutu Jožef Stefan za raziskave. Ta dogodek sicer ni neposredno povezan z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, saj je material, ki so ga izvozili v Francijo, še uporaben. Zato ARAO pri aktivnosti tudi ni sodelovala. Kljub temu pa dolgoročno nekoliko zmanjša količino materiala v Sloveniji, ki postane radioaktiven odpadek in je zanj treba ustrezno poskrbeti. KRONIKA SavaGlas, 16.8.2007 Gojenje trave za hobi, uživanje za pogubo Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem poteka sojenje kriminalni združbi, ki jo sestavlja osem članov iz Krškega, Brežic, Novega mesta in Ljubljane. Peter Vogrinc, Marko Jurič, Snežana Petrovič, Bojan Rabzelj ter Uroš Jankovič, Mateja Kos, Iztok Dravinc in Robert Čečelič so obdolženi neupravičenega prometa z mamili v sostorilstvu, za kar je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. Policisti Policijske uprave Krško so v sodelovanju z ljubljanskimi in novomeškimi kolegi konec lanskega leta opravili šest hišnih preiskav. 30-letni Ljubljančanki Snežani Petrovič, pri kateri so Posavci nabavljali heroin, so zasegli 3 stekleničke metadona in 10 g heroina, pripravljenega za prodajo. Bojanu Rabzel-ju iz Krškega, najstarejšemu članu te združbe, so zasegli 17 kozarcev z marihuano ter manjše količine drugih drog, prav tako tudi 28-letniku iz Krškega. V okolici Brežic pa so 27-letniku zasegli plinsko pištolo, manjše količine droge in precizno tehtnico ter ga istočasno zalotili pri prodaji 2 g heroina. Manjše količine marihuane so zasegli tudi pri dveh Novomeščanih, ob tem pa še 15 vrečk kokaina ter nekatere druge predmete. Glavna preprodajalca za Posavje naj bi bila 27-letni Peter Vogrinc iz okolice Brežic ter 28-letni Krčan Marko Jurič. Vsak od njiju je imel okrog 20 stalnih odjemalcev >z Posavja. Preprodajalci naj bi heroin dvakrat tedensko nabavljali v Ljubljani in ga po dvojni ceni preprodajali v Posavju, po kokain pa so hodili v Novo mesto. »Trava kot hobi« Na glavnih obravnavah, kjer so zaslišali tudi že vrsto prič, se obdolženi v glavnem ne zagovarjajo in vztrajajo pri tem, kar so povedali v preiskavi. Se je pa pred sodnim senatom, ki ga vodi sodnik Gojmir Pešec, razgovoril najstarejši v tej združbi, 45-letni Bojan Rabzelj iz Krškega. Obdolženi priznava dolgoletno odvisnost od droge, priznava tudi, da doma goji konopljo in da drogo tudi kupuje, toda njegovo geslo v življenju je, da drogo zgolj kupuje, nikoli pa je ne prodaja. Zakaj bi prodajal drogo, če pa kot samostojni podjetnik posluje z dobičkom oz. je posloval do novembra lani, ko so ga priprli in mu niso omogočili, da bi po hitrem postopku zaprl podjetje. To je lahko storil šele aprila letos, do takrat pa je moral plačevati vse prispevke. Glede obtožbe obdolženi pravi, da je najmanj, kar lah- Da je trgovina z drogo zelo donosna, kaže podatek o nabavni in prodajni ceni droge. Za nakup grama heroina so Posavci v Ljubljani odšteli 5 tisoč SIT (20,86 evra, v Posavju pa so zanj iztržili 12 tisoč SIT (50,07 evra). Še nekoliko višja je bila cena kokaina, saj je v prodaji na drobno gram kokaina veljal 15 tisoč SIT (62,59 evra), 100 g konoplje pa je bilo moč kupiti za 80 tisoč SIT (333,83 evra). Ponarejanje listin v porastu Slovenija, Posavje - V letošnjem letu je v Sloveniji močno poraslo število ponarejenih listin. V prvih šestih mesecih je bilo odkritih toliko ponarejenih iistin kot lani v celem letu. Največ ponarejenih dokumentov je odkritih na južni meji, od tega več kot Polovica na območju Policijske uprave Krško. V prvem tednu avgusta so Policisti na Mednarodnem j^ejnem prehodu Obrežje odbili kar 15 oseb s ponarejenimi potnimi listi. Trije dr-''-avljani Srbije so uporabljali Ponarejene češke potne liste, Saj so vanj naknadno vstavila Sy°jo fotografijo, eden je imel udi prenarejeno češko vojsko dovoljenje. Ponarejeno vozniško dovoljenje za vo-^jo motornih vozil je imel Udi državljan Bolgarije, dr-ayljan Srbije pa je uporabljal P°narejen certifikat za pre-oze v cestnem prometu. Dr-^avljan Turčije je imel pona-peKno dovoljenje za bivanje v j raociji, državljana Ukrajine J1 Srbije sta imela ponarejeni J^niški dovoljenji za vožnjo , otornih vozil, državljan Ma-edonije pa je uporabljal porejen certifikat za prevoze Cestnem prometu. Na Med-Z^odnem mejnem prehodu I :režje so v teh dneh zasačijo državljana Španije in Ro-Un'je> ki sta uporabljala poceni vozniški dovoljenji za vožnjo motornih vozil, državljan Hrvaške pa je uporabljal ponarejen certifikat za prevoze v cestnem prometu. Policisti na Obrežju so tudi ugotovili, da državljan Bolgarije poseduje ponarejeno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, državljafi Turčije je imel ponarejeno dovoljenje za bivanje v Italiji, ponarejeno dovoljenje za bivanje v Švici pa je imela tudi državljanka Srbije. Zoper osumljene tujce bodo podane kazenske ovadbe. Podatki za prvi teden avgusta kažejo, da so tovrstna kazniva dejanja v Sloveniji letos v porastu. V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Republiki Sloveniji odkritih 461 ponarejenih listin, lani pa v celem letu 463. Kar 82 odstotkov ali 379 ponarejenih listin je bilo odkritih na meji z Republiko Hrvaško, od tega na mejnih prehodih na območju Policijske uprave Krško kar 194. N.C.C. ko reče, nepoštena, saj navaja le komentarje kriminalistov glede njegovega pogovora z Juričem. Obdolženi priznava, da je šel štirikrat v Ljubljano po heroin, a ga ni nikoli prodajal. Obtožnica mu tudi očita, da je bila droga natančno stehtana, kar naj bi bil dokaz, da je namenjena za prodajo. A obdolženi Rabzelj pravi, da ni res tako. On za hobi že dolga leta prideluje konopljo in sicer različne vrste in tako jo tudi sortira. Kot uspešen vrtičkar, ki se že 15 let ukvarja z vzgojo konoplje, je senatu tudi podrobno razložil zgode in nezgode tovrstnega kmetovanja. Ko seješ »travo«, nikoli ne veš, kako bo zrasla. Navadno posadi 30 sadik konoplje, a pet jih popasejo zajci, pet srne, nekaj je lahko moških rastlin, tako da je običajni pridelek od 500 do 600 gramov. Kakšno leto je lahko hudičevo slabo, lanska letina pa je bila čudežna. Policisti so mu zasegli skoraj 1500 gramov konoplje, ki je bila shranjena v kozarcih. Kot pravi obdolženi Rabzelj, je bilo to preveč za njegovo enoletno porabo, zato je nameraval polovico pridelka zakopati v zemljo. Dal ga je v steklene kozarce, kajti tako trava ohranja vlago in kvaliteto. Šlo je za različne količine posameznih paketov, če pa bi šlo za prodajo, bi bili paketi bržkone 5 do 10 gramski, je pojasnil obdolženi. Policija je ob lekarniško sortiranem pridelku našla tudi list, na katerem so bile številke. »Policija si je to tolmačila kot telefohske številke mojih strank, v resnici pa so bile to šifre oz. neke vrste deklaracija posameznih vrst trave,« trdi Rabzelj, ki mu je pridelava konoplje hobi. A da lahko tak hobi prinese tudi nesrečo, je na svoji koži občutil obdolženi sam, predvsem pa njegova družina. Ko se je o vsebini obtožnice razvedelo po Krškem, so bile posledice katastrofalne, pravi Rabzelj. Velika zguba je nastala, ker je lahko šele po petih mesecih pripora zaprl svoje podjetje, a še večjo škodo je utrpela družina, saj sina v šoli zasmehujejo in ponižujejo. »Tudi če mi izrečete 10 let zapora, to ni nič v primerjavi s posledicami, ki jih nosi družina,« ugotavlja obdolženi. P.U. Neupravičeno izkoriščanje peskokopov Krško - Sodišča širom po Sloveniji se ukvarjajo z zadevami, povezanimi z nedovoljenim koriščenjem peskov iz kamnolomov. V njih navadno črpajo pesek gozdarji za gozdne ceste, občani za svojo uporabo in gradbena podjetja, da bolj poceni zaokrožijo investicije. Uradno gre za kaznivo dejanje tatvine ter obremenjevanja in uničenja okolja. Tako kaznivo dejanje je storil tudi podjetnik Ivan Urbanč iz Podbočja, Franc Sintič pa je bil v tej zadevi oproščen. Zgodba sega v leto 2001, ko se je obnavljala cesta Mladje -Brlog. Dela je za KS Podbočje oziroma Občino Krško izvajalo podjetje Uni, katerega direktorje Ivan Urbanč, ki je bil v tistem obdobju tudi predsednik KS Podbočje. Materiale za ureditev teh cest so odkopavali v bližnjem kamnolomu, saj kot pravi Urbanč, je bil z občino sklenjen nenapisan dogovor, da se uporablja material iz tega peskokopa. Nekaj finega materiala je podjetje odkopalo tudi na parceli Franca Sintiča, ki naj bi mu plačali nekaj denarja za čiščenje parcele, ne pa tudi za pesek. Urbanč in Sintič sta se tako na sodišču znašla zaradi tatvine in uničenja okolja. Očitano je bilo, da je podjetje neupravičeno odpeljalo iz peskokopa 8700 m3 peska, a je sodišče na podlagi dveh izvedenskih mnenj in meritev znižalo količino ukradenega materiala na 2000 m3. Sodišče je Ivanu Urbanču izreklo 9-mesečno zaporno kazen za preizkusno dobo dveh let, plačati pa bo moral še 1.000 evrov odškodnine. Franca Sintiča je sodišče oprostilo, saj gre za preprostega človeka, ki verjetno sploh ni vedel, za kaj pri vsej zadevi gre. Urbanč pravi, da se njegova družba ni nikoli okoriščala na račun odkopavanja peska in da je delal v dobrobit krajevne skupnosti, katere predsednik je bil v omenjenem obdobju. P.U. 16-letnik pod traktorjem Sevnica - 16-letni mladenič iz Sevnice se je z motornim kolesom znamke Honda odpravil na grad, kjer je potekal festival rocka. V nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal na levo stran vozišča ravno v času, ko je s težkim kmetijskim traktorjem nasproti pripeljal 25-letni občan iz Sevnice. Voznik motornega kolesa je s prednjim delom vozila trčil v prednji del traktorja. V nesreči se je mladenič hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Policisti so ugotovili, da voznik motornega kolesa nima ustreznega vozniškega dovoljenja. N.Č.C. Namesto divjega prašiča ustrelil medveda Raka - V lovišču Raka je bil 3. avgusta ustreljen rjavi medved. Po zbranih informacijah je inšpektor za lovstvo Danilo Pavlin ocenil, da gre za nezakonit odstrel. Na Okrožno tožilstvo Krško je podal kazensko ovadbo za lovca Jožeta Opalka iz Zabukovja pri Raki, osumljenega strela, ki je pokončal medveda. Rjavi medved je v Sloveniji zaščiten in odstrel brez posebnega dovoljenja je kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do dveh let. Jože Opalk za SavaGlas ni želel dati nobene izjave v zvezi z nesrečnim lovom, češ, da je vse natančno razložil mag. Hrvoju Oršaniču na Območni enoti zavoda za gozdove Brežice zadolženem za spremljanje pojavov divjadi. »Pri odstrelu je prišlo do napake. Lovci LD Raka so zaradi škod na kmetijskih površinah dejansko lovili divjega prašiča. Namesto prašiča je iz koruze prihlačal manjši medved, težak do 70 kg, ki so ga v poltemi lovci zamenjali za divjega prašiča. Ker je rjavi medved zavarovana vrsta, je vsakoletna upleni-tev odobrena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor. Vsakič se naredi zelo natančen načrt odstrela, ki opredeljuje vsa lovišča, kjer se lahko medved upleni, in število za odvzem. V posavskem lovišču je vsako leto odobren en odstrel na področju Gorjancev. To velja skupaj z novomeškim lovsko-upravljavskim območjem. Ker imajo Novomeščani v svojih loviščih neprimerno več medvedov, ponavadi oni uresničijo načrtovano kvoto odvzema. Lovišče Raka ne spada v območje Gorjancev, čeprav je blizu in za to območje nikoli ni bil načrtovan odstrel medveda,« je povedal Oršanič. Zavod za gozdove je v skladu z delovnimi nalogami po predpisih opravil vse meritve uplenjenega medveda, saj o odvzemu redkih živalskih vrst vodi zelo natančno evidenco. Vzorec krvi, dlake in pa izdr-ti zob so bili poslani na analizo v Ljubljano in verjetno tudi na inštitut v Ameriko, s katerim ima zavod pogodbo. Tam so specializirani, da z analizo zoba ugotovijo natančno starost medveda. Nekaj dni, preden je mladi kosmatinec padel pod streli, je bil opažen v Boštanju. Stanko Marolt ga je dobro videl, saj je bil medo le 6 metrov od okna spalnice. Njegova hiša je prislonjena v breg na obronku gozda. O dogodku je bil obveščen vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo Marko Janozo-vič, ki je pomirjujoče pojasnil, da ta zver ni ljubiteljica naselij. Če se že približa, jo hitro mahne nazaj v gozd. Ali gre res za istega medveda, bo pokazal čas. Po podatkih Zavoda za gozdove se namreč medved v boštanjskem lovišču pojavlja občasno že več let. Enega so uplenili leta 1985, vendar takrat ni šlo za nezakoniti odstrel, ker so za lov na rjavega medveda veljala drugačna pravila. Branka Dernovšek Mag. Oršanič zapisuje podatke o medvedu. Stanko Marolt: »Bilo je ob 23. uri, ko me je zbudil močan lajež domačega psa Ajka. Ta ima ležišče na terasi pri kuhinjskih vratih poleg spalnice. Stopil sem pogledat, kaj ga je tako razburilo. Približno 6 metrov od terase je ob količku s sadiko slive sedela kosmata gmota. Ulična svetilka daje dovolj svetlobe, da sem razločil medveda. Zmeden sem stopil po baterijsko svetilko in jo usmeril proti medvedovemu gobcu. Videl sem, da gre za mlado žival, ki je po mojem občutku tam mirovala kakšnih pet minut brez glasu, nato se je dvignila in zavila za lopo v gozd.« POLITIKA PRED OGLEDALOM Mladen Strniša Metod Šerbec Rok Petančič V vaši svetniški skupini ste se najbolj intenzivno zavzemali za znižanje cen v vrtcu. Zdaj je »na mizi predlog«, da bo za drugega otroka vrtec brezplačen, če bosta vrtec obiskovala dva otroka iz družine istočasno. Čeprav je odprtih še kar nekaj vprašanj, bo predlog najbrž sprejet. Menite, da bo to vplivalo na povečanje natalitete pri Slovencih in če, kolikšno povečanje (v odstotkih) bi si upali napovedati? Mladen: Dejstvo je, da položaj mladih družin v Sloveniji ni enostaven... Poleg reševanja stanovanjske problematike, pridobivanja izobrazbe in posledično službe nas ob rojstvu otrok doleti obvezno plačevanje vrtca za otroka, ki je odvisno od prihodkov. Ker pa ima večina mladih družin tudi kredite za stanovanja, avto in podobno, je strošek že ob obstoječih stroški pri vzdrževanju otrok (prejvelik dodaten strošek. Zaradi vseh teh vzrokov smo veseli odločitve naše države, da se je končno odločila in priskočila na pomoč mladim družinam in sicer z brezplačnim vrtcem za drugega otroka, ki obiskuje vrtec. Prepričan sem, da se bomo tudi zaradi tega vzroka mladi lažje odločali za večjo družino. Metod: Menim, da mora biti ta le eden v nizu ukrepov za povečanje natalitete. Sam imam nekaj pomislekov glede tega predloga. Postavlja se mi vprašanje, zakaj bo drugi otrok brezplačen, če bosta vrtec obiskovala dva otroka istočasno, zakaj to pravilo. Kaj pa tiste družine, ki bodo imele še enega otroka poleg otroka, ki obiskuje osnovno/srednjo šolo. Gledam na to predvsem z vidika enakopravnosti vseh dražin, kajti tudi ti starši bodo prispevali k istemu cilju. V svetniški skupini smo se zavzemali za znižanje cen vrtcev za vse družine, ker ni pravično delati razlike. Zavedamo se, da so potrebni še drugi mehanizmi za očitnejši dvig natalitete kakor finančni mehanizmi. Samo z izvajanjem predlaganega ukrepa pričakujemo minimalni dvig natalitete. Zato predlagamo, da se upošteva brezplačen vrtec za drugega otroka ne glede na to, ali sta oba otroka v vrtcu istočasno. Ali da se višina celokupne finančne pomoči države, ki jo namenja za ta ukrep, nameni znižanju cen programov v vrtcih za vse otroke, ki obiskujejo vrtec. Rok: Naiven bi bil, če bi trdil, da bo tovrstni ukrep bistveno vplival na povečanje natalitete pri Slovencih. Omenjeni predlog je le kapljica v morju socialnih in gospodarskih ukrepov in reform, ki bodo (če bodo pravilno izvedene) morda zgolj kot celota dolgoročno vplivale na občutno povečanje rodnosti. Poleg tega je še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve parov za otroke (mediji, vzgoja, strah pred prevzemom odgovornosti...). Samo s celovitim pristopom bo moč spremeniti raven natalitete v pozitivno smer. Ali se strinjate s trditvijo, da je neprestano vračanje v zgodovino dogodkov iz 2. svetovne vojne in s tem delitev na “bele” in “rdeče” tema, ki jo politika uporabi v trenutkih, ko zmanjka vsebinskih argumentov za danes pomembne zadeve. Se strinjate, da s pogrevanjem omenjenih dogodkov politika državljane obremenjuje s temo, ki jih ne zanima in je nimajo na lestvici odprtih družbenih vprašanj? Mladen: Politika vedno odpira teme, ki aktualnim politikom v danem trenutku najbolj ustrezajo, ker je pač lažje »kazat s prstom, kot ustvarjat«. Preteklosti se moramo zavedati, vendar ne sme obremenjevati življenja in pogledov generacij, ki danes delamo in ustvarjamo za nas in za dobro prihodnjih generacij. Vsaka delitev na »plave« in »modre« Slovencem do sedaj nikoli ni prinesla pozitivnih premikov, ampak je zavirala hitrejši razvoj in spodbujala apatičnost in neaktivnost. To ni in ne bo moj pristop v politiki, politika mora omogočati, povezovati in iskati kompromise, ne pa razdeljevati in onemogočati kvalitetnega življenja nas - nekaj čez 2 milijona Slovencev. Se strinjate? Metod: Naša svetniška skupina se zaveda pomembnosti zgodovinskih dogodkov, vendar pa bi poudarili, da današnji čas ni več primeren za pogrevanje dogodkov iz 2. svetovne vojne. Seveda pa je razumljivo, da politiki neprestano razpravljajo o teh zgodovinskih dogodkih, saj si s tem poskušajo pridobiti pomembne politične točke, ker je to še vedno občutljiva tema, predvsem za starejše generacije. Mislimo raje na prihodnost. Rok: Zagotovo. Obenem se s pogrevanjem negativnih delov zgodovine ustvarjajo med nami tudi jeza, sovraštvo, odpor in drugi neprijetni občutki, ki jih ne potrebujemo in se nasploh negativno odražajo v našem vsakdanjem delovanju (strah, spori, zamere, spodkopavanja...). Dovolj smo zavestni, da vemo, da se kaj takega ne sme več zgoditi in ta zavest je dovolj dobra osnova, da jo nadgradimo s pozitivnimi temami in razvojem, ki bo ustvarjal pozitivne vrednote in pozitiven odnos do sveta. Zakaj je bil zgrajen kitajski zid? Mladen: Za obrambo pred Mongoli. Metod: Za zaščito pred Mongoli. Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Rok: Za obrambo Kitajske pred Mongoli. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Za zaščito Kitajske pred vpadi mongolskih in hunskih plemen. Veliki kitajski zid je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred vpadi mongolskih in hunskih plemen. Kaj je fotosinteza? Mladen: Fotosinteza je pretvorba kisika pri rasdinah. Metod: Je kemični proces v zelenih rastlinah, pri katerem nastane hrana za rastline in kisik. Rok: Biološki proces, pri katerem se razvija celica pod vplivom sončne svedobe. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Fotosinteza je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere bakterije izrabljajo energijo svetlobe za pridelavo hrane. Skoraj vsa živa bitja na Zemlji so za svoje prehranjevanje odvisna od energije, ki jo rastline, alge ali bakterije proizvedejo s fotosintezo. Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik, in znaten del kisika v Zemljinem ozračju je nastal pri fotosintezi. Fotosinteza pretežno poteka v listih. Koliko knjig svetovno znane uspešnice Harry Potterje izšlo? Mladen: Šest. Metod: Šest se mi zdi. Rok: Mislim, da je pred kratkim izšla peta. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: 7 (sedem) V soboto, 21. julija, je izšla sedma, zadnja knjiga z naslovom Harry Potter and tke Deathly Hallows. Po skoraj desetih letih se tako zgodba o Harryju Potterju zaključuje, kar pa v bralcih vzbuja mešanico veselja in žalosti. Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj. Mladen: Kaj menite glede gradnje športne dvorane v Brežicah in telovadnice v ETrŠ? Telovadnica - največja mora profesorjev in dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice (EtrS) in posledično njihovih staršev, da se bodo njihovi otroci sprehajali čez celo mesto do »primernih« objektov, kjer bodo lahko pozimi telovadili. Če samo pogledamo prostor, ki se razprostira ob tej šoli, nasproti Blagovnice, potem nikakor vsak navaden občan ne more verjeti, da bo naša večnamenska telovadnica, ki jo v Brežicah sicer nujno potrebujemo, zopet locirana nekje med bloke, v bližini bolnišnice in zdravstvenega doma in da bodo tamkajšnji ljudje morali trpeti hrup in prostorsko stisko, ko bodo v svoji neposredni bližini imeli velike tekme, koncerte ah kakšne druge prireditve. Ali smo res tako ozko usmerjeni, da bomo to veliko reč spravili v nek majhen kotiček in se posledično potem ukvarjali z raznimi pripombami in pritožbami tam stanujočih, ki si zaslužijo mir?! Ali pri tem občina res nima nobene besede in odprtih oči, da je morda kje resnično boljša lokacija od predvidene? Vsak navaden občan namreč skomigne z rameni, odkima z glavo in si pri tovrstnih potezah lahko le reče - ah, ja, to je pa politika... Metod: Kaj menite o stanovanjski politiki Občine Krško? V naši svetniški skupini se zavzemamo za takojšen pristop k načrtovanju stanovanjskih površin za mlade družine, saj teh ni. V naši občini je veliko zapuščenih hiš in neizkoriščenih parcel, zato bi bilo potrebno lastnike teh nepremičnin z ustreznimi mehanizmi spodbuditi, da bi jih uporabili ah prodali. Zato predlagamo, da bi se uvedle dodatne obdavčitve za lastnike neizkoriščenih parcel in zapuščenih hiš. Sredstva, pridobljena s tega naslova pa bi se namenjala izključno za reševanje stanovanjskih težav mladih družin. Zavedamo se, daje občina Krško gospodarsko dobro razvita in da veliko vlaga še v nadaljnji razvoj gospodarstva, vendar se pri tem pozablja, da bilo potrebno hkrati z gospodarsko rastjo zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo in pogoje za bivanje. Rok: Kako pomembno je naše poslanstvo in cilji, ki si jih zastavimo? Lahko bi si zastavil in odgovoril na konkretno vprašanje, a zame je v osnovi bistveno bolj pomembno zavedanje, da se rešitev slehernega (tudi političnega) problema skriva v globokem zavedanju našega poslanstva, ki ga opravljamo v življenju, in sledenju ciljev, ki si jih moramo zastaviti in stremeti k njim. Pomagajmo si med sabo in lažje nam bo. Šola bo nared z malo zamude Bizeljsko - V novi šoli na Bizeljskem bo konec avgusta tehnični prevzem. Čeprav bo poslopje pripravljeno na sprejem učencev nekaj tednov po začetku šolskega leta, naj se bizeljski šolarji ne veselijo podaljšanih počitnic. Tudi zanje se bo pouk, tako kot za vse osnovnošolce v Sloveniji, začel 3. septembra. Kot smo že večkrat poročali, je gradnja osnovne šole Bizeljsko s strani občine Brežice kot nosilca investicije najbolj nadzorovan projekt v zadnjem letu. Kljub rednim koordinacijam je prišlo do zamika pri zaključevanju del, ki bi morala biti po sklenjeni pogodbi z izvajalcema - podjetjem Kojič in brežiškim KOP-om - opravljena do 31. julija vključno s tehničnim prevzemom objekta. »Do tega datuma bi morale biti odpravljene tudi morebitne pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu. Izvajalec zagotavlja, da bo stavba za tehnični pregled pripravljena 23. avgusta, da bi do 1. septembra lahko dobili uporabno dovoljenje za selitev v novo šolo, ki jo je potrebno še opremiti. 21. av- gusta bo za montažo opreme pripravljen kuhinjski prostor. Za ostale prostore se dobavitelj opreme prilagaja stanju objekta, saj občina kot naročnik opreme nima kam skladiščiti, dobavitelj pa tudi ne. Pričakujemo, da bo v začetku septembra, ko bo objekt končan, vsa oprema prispela na Bizeljsko«, pravi Nuša Hribar, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice. Za večino učencev bo pouk do vselitve v novo šolo, kar se bo zgodilo najkasneje konec oktobra, organiziran na Bizeljskem. V manjšem številu se bodo učenci vozili v šolo v Dobovo, v Kapele, tako kot lani, pa ne več. Branka Dernovšek Predsedniški kandidat med rockerji Sevnica - Na rockovskem festivalu se je oglasil tudi predsedniški kandidat mag. Mitja Gaspari. Ni prišel govorit in se predstavljat, ampak poslušat in gledat kako se danes zabava mladina. Je pa brez sprenevedanja priznal, da je prišel tudi zato, da bi ga opazili mladi volivci. Mitja Gaspari se je na Grand rocku Sevnica pojavil v spremstvu poslanca LDS Aleša Guliča, tistega dolgolasca, ki se pred parlament pripelje z motorjem, njegov zaščitni znak pa je rocker-ska oprava, coklji in Leiba-ch. Gulič vseskozi spremlja sevniški Grand rock festival in lani je pomagal prepričati znano skupino Laibach, da so nastopili na tem festivalu. Ni nenavadno, da je tokrat s seboj pripeljal predsedniškega kandidata svoje stranke Gasparija, ki je v mlajših letih rad spremljal rockovsko glasbeno sceno. Po končanem študiju ekonomije in opravljenem magisteriju je Gaspari začel graditi kariero v Narodni banki Slovenije, kjer je bil direktor raziskovalno analitskega sektorja, nato je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Zelo odgovorna funkcija mu je omejevala tudi konjič- ke, k spremljanju rocka v živo pa se je vrnil, ko se je za leto dni zaposlil v Ameriki v Svetovni banki. Po vrnitvi v domovino ga .je zaradi njegovih strokovnih referenc k sodelovanju povabil Janez Drnovšek. Od prevzema funkcije finančnega ministra, nato guvernerja Narodne banke in danes predsedniškega kandidata ga širša javnost doživlja kot pomembnega člana LDS, čeprav v resnici nikoli ni bil član ne te ne katere druge stranke. Kot predsedniški kandidat zagovarja vrednote> po katerih živi: pošteno delati, odgovorno ravnati z državnim denarjem, ne obljubljati nekaj, česar ne moreš narediti, imeti čut za sočloveka v' stiski, biti zanesljiv partnet v poklicu kot v zasebnem življenju, kjer ga 28 let spremlja žena Mirjana. Želi, da bi Slovenija še naprej skrbela za čvrsto ekonomijo, ki je pogoj za dobro socialo. B.D. Med pretežno mlado publiko se je pomešal tudi Mitja Gaspfj’. LDS-ov predsedniški kandidat (v sredini), ki je prišel v drU$ s Trboveljčanom Alešem Guličem (na desni) in Sevničank1 Dejanom Kmetičem (na levi). : Nova arheološka odkritja Brežice - Arheologi odkrivajo pod Brežicami vedno nove dokaze bogate in raznolike preteklosti tega mesta. Potem ko so na presenečanja naleteli na mestu nove pošte, nato dodobra raziskali severna mestna vrata z utrdbo in obzidjem, pa nato odprb še tri mestne vodnjake, zdaj nadaljujejo z deU pri gradu in ob uhci Pod obzidjem. Vsa dela potekajo pod nadzorom novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in njegovega strokovnjaka Uroša Bavca. Neposredni izvajalec je podjetje arheologa Slobodana Obča, zadnji posegi pa ocenjeni na okrog 37.000 evrov. Pri brežiškem gradu so medtem opravili že polovico del, zaključili pa naj bi jih do konca avgusta. Pri prenovi glavne brežiške ulice so namreč naleteli na nova presenečenja, ustavili dela ter že takoj odkrili betonske zapore, ki jih je ob vstopu v mesto pri gradu postavil nemški okupator. Po dokumentiranju so izredno trde plošče z luknjami, verjetno za betonske, lesene ali železne stebre, razbili ter že takoj nato odkrili dva siste- ma stare brežiške kanalizacije iz 18. oziroma 19. stoletja. Starejši vod je iz kamna, mlajši pa je prekrit z opeko. Pod cevovodi je takoj zatem sledilo odkritje novoveškega oziroma renesančnega obzidja iz sredine 16. stoletja. Po besedah Slobodana Oliča elementi nakazujejo povezanost mesta, ki se je močno približalo gradu z utrdbo. Obrambni zidovi, v spodnjem delu debeli tudi štiri metre, so pravzaprav še močnejši kot tisti na 'ivX • • Slobodan Olič ob prvi odpetih sond Bogato podzemlje pri brežiškem gradu severnih mestnih vratih, odkritih lani pri sodišču. Gre torej za južna mestna vrata, ki so verjetno predstavljala tudi glavni dostop do mesta in njegovega gradu. Že sedanja odkritja pričajo o obrambnem jarku - ščitil naj bi tudi pred vpadi Turkov - in o živahni gradbeni dejavnosti ter celo o prazgodovinski preteklosti Brežic. Med drobnimi predmeti kaže omeniti lepe peč-nice. Arheologi pričakujejo, da bodo v naslednjih tednih v globljih plasteh naleteli še na kakšne dokaze bogate zgodovine tega mesta. Medtem so se s sondami, skupaj jih bo pet, namreč lotili tudi raziskav na območju, kjer bo bo- doče brežiško parkirišče. Že v prvi sondi so te dni ob ulici Pod obzidjem odkrili potek obrambnega jarka in v njem našli dva lesena kola. Zdaj je v Brežicah res že toliko arheoloških posegov in odkritij, da bo treba kar hitro pripraviti načrte za njihovo celovito označbo v cestnem tlaku in na pročeljih mestnih hiš ter seveda tudi enovite informativne table. Vlado Podgoršek Obnovili bodo orgle Dobovški klovni v Črni gori Kotor, Dobova - Člani Turističnega društva (TD) Dobova sekcije Fašjenk so se v začetku avgusta udeležih tradicionalnega 4. mednarodnega poletnega karnevala v Kotorju, kjer so promoviraU Slovenijo in brežiško občino ter utrjevah prijateljske vezi med državama. Med 27 skupinami iz Italije, Srbije in s Hrvaške so edini zastopah barve Slovenije in uspeli pritegniti pozornost 50.000 obiskovalcev. Na karneval v Črno goro se je odpravilo 23 članov in članic društva, Pridružil pa se jim je tudi župan brežiške občine Ivan Molan. Po prihodu so hitro ujeli karnevalski utrip in se že prvi dan bivanja v Kotorju udeležili kulinarične fešte na enem žrned trgov starega mesta, je ^apisala predsednica TD Dobova Branka Stergar. Pograbljeni so bili tudi na noč-jjo križarjenje po zalivu Boke kotorske, se ustavili v mestih kisan inPerast, kjer so si ogledali razstavo karnevalskih fotografij »Peraške maška-ro - povratak tradiciji«. Na-slednji večer je na osrednjem bfšu potekala predstavitev tufa karnevalskih skupin. Po-,8 dobovske so se predstavile ?e skupine iz Reke s Hrvaške, !z Pnčeva v Srbiji in iz Italija predstavitve pa se je ude-®žil tudi predsednik FECC-a 'Združenja evropskih karne-ifdskih mest) Henry Van der ^r°on z Nizozemske. Pripravili do tudi sprejem a Predstavnike tujih karne-a*skih skupin pri podžupa-.u Kotarja, ker je bila županja t^adi obveznosti odsotna, beležila sta se ga predsedni-a TD Branka Stergar in žu-Pao Ivan Molan. rQ Za letošnjo masko, s kate-so se predstavili na ome-»D 6rn karnevalu, so izbrali Hovne«. Oblekli so se v živo pisane obleke, za maskiranje obraza so poskrbele njihove članice, dodali so še balone in piščalke, v košare naložili razne prospekte in razglednice Dobove, Brežic in Slovenije, bonbone za otroke in slovenske pijače za odrasle. Na karnevalski povorki so Dobovčani poskrbeli za odlično vzdušje in pristen stik z obiskovalci, saj so številni želeli (in tudi dobili) prospekte, otroci bonbone, odrasli pa se niso odrekli kozarčku slovenske pijače. Predstavljeni so bili na štirih pomožnih tribunah v mimohodu in na glavni, kjer so tudi zaplesali in zapeli. Vse gostujoče skupine so bile nastanjene na isti lokaciji, v Domu za slušno in govorno prizadete otroke, kjer so se dobro počutili. Med bivanjem v Črni gori so se podali še do Petrovca, Budve in se povzpeli na mestno obzidje vse do trdnjave San Giovanni nad Kotorjem. Na poti domov so se ustavili v Cavtatu, v okolici Dubrovnika pa videli upo-stošenje, ki so jih je povzročili nedavni požari. Po zapisu povzela Jelica Koršič Raka - V praznovanje krajevnega praznika na Raki so se vključila vsa tamkajšnja društva in pripravila kar tridnevni program prireditev, ki se je začel z dejavnim Društvom vinogradnikov. V okviru športnega dogajanja je bil prvič organiziran kolesarski maraton, pohodniki so se napotili do domačije Humek v počastitev spomina na uglednega domačina, znanega sadjarja, Društvo likovnikov OKO iz Krškega pa je z razstavo v Tratnikovi gostilni pokazalo rezultat nedavne likovne kolonije na Raki. Predsednik KS Silvo Kro-šelj pravi, da krajani vedno stopijo skupaj, ko gre za dobrobit cele skupnosti ali posamezne vasi, zato so v razvoju doseženi rezultati. V letošnje praznovanje se je vključila tudi župnija z obnovljeno notranjostjo mogočne cerkve Sv. Lovrenca. Cerkev ima novo električno napeljavo, ozvočenje, notranji oplesk in povečan kor, za kar so doslej krajani prispevali 47 tisoč evrov, denar pa je darovalo 493 posameznikov in podjetnikov. Župnik na Raki Franc Levičar komaj verjame, da je takšna majhna skupnost toliko prispevala, žal pa to ni dovolj še za kompletno obnovo orgel. V cerkvi, ki je stara 200 let, so mnogo starejše orgle, ki so jih prenesli iz kostanjeviškega samostana. Levičar pravi, da želijo do konca novembra obnoviti instrument, ki »molči« že 6 let, dragoceno orgelsko omaro pa bodo obnavljali, če bodo uspešni na razpisu kulturnega ministrstva. Obnovljeno cerkev je blagoslovil in daroval mašo generalni vikar novomeške škofije Božidar Metelko. B.D. Življenje je vrtiljak, ki ga vrti_________________ Dinozavrov že dolgo ni. Izginili naj bi pred 65 milijoni let. Od tu naprej vodi več različnih teorij, zakaj seje to zgodilo (opisi bodo bolj laični, ker sem pač laik, pa še novinarka povrhu): na Zemljo naj bi padel desetkilometrski asteroid na današnji polotok Jukatan, nastal je dimni oblak, kije zakril dostop Soncu, izumrle so rastline, dinozavri so bili lačni, pa še zeblo jih je, napadla jih je neka huda bolezen, povečalo seje delovanje vulkanov, ki so dinozavrom pokradli kisik. Po drugi strani pa je njihovo izginotje dal prostor razvoju sesalcev. Če grobo poenostavimo, če ne bi izumrli oni, ne bi bilo nas. Tako se namesto dolgovratih brahiozavrov in diplodokov, mesojedih hudobcev tiranozavrov in letečih pterodaktilov po Zemlji sprehaja 6 milijard dvonožcev z zelo razvitimi možgani, kipa so jim včasih tudi v napoto (beri Vonnegut - Galapagos). Asteroid nam zaenkrat menda ne grozi. Vulkani občasno izbruhnejo. Bolezni je cel kup in od iskanja zdravil zanje živi ogromna skupina ljudi in ko ga najdejo, ima od tega - poleg obolelih - največ koristi megalomanska farmacevtska industrija, kije ena najmočnejših na svetu. Ker se z zdravjem pač ni igrati, mar ne?! Ljubitelji teorije zarot namigujejo celo na to, da farmacevti v svojih laboratorijih umetno vzgojijo bolezni, da imajo kaj početi in da lahko služijo. (Če ste med tistimi, ki ste poslušali, kaj je govorila naša varuhinja človekovih pravic, takih ni malo...) Pred časom pa nenadoma - POK! Pa ne veliki pok, po katerem naj bi nastal naš planet, ampak tudi v majhni deželici, stisnjeni med Alpami, (Panonsko) nižino (ja, menda je bilo včasih drugače, saj so se dinozavrske družinice kopale v Panonskem morju in se potem v natikačih - kot kakšni češki turisti - vzpenjali na otočke, kijih danes poznamo kot denimo Libno...) in morjem (ki ga imamo zdaj ravno toliko, da lahko vsi vanj namočimo palce, kaj več pa ne, ker nam za to manjka strpnosti) smo začeli vsi govoriti o globalnem segrevanju, uničenju sveta, ki je na pragu naših hiš, še preden bomo zanje odplačali kredite, ki grozi dolenjskemu vinskemu posebnežu, kraškemu pršutu, orehovi potici in vrtičkom v velikih mestih. Malo brezskrbnost je zamenjala globalna nevarnost, scenarij katastrofe, ki bo ljudi poenotil v skupnem boju za planet. A glej ga, zlomka! Kot pri dinozavrih se tudi v teoriji uničenja planeta pojavljajo različne teorije. Najmočnejša med njimi je tista, da smo v velikih škripcih. Da se led topi (in bo denimo nam povzročil nove otoke in spremenil potek bitke za Piranski zaliv), da se temperature višajo (s tem tudi prodaja klim - aha, nova zarota!), da izumirajo živalske vrste... Obstaja tudi četica znanstvenikov, ki trdi, da gre za pretiravanja, da so se v zgodovini Zemlje ciklično pojavljala hladna in vroča obdobja, da so ozonske luknje tako velike kot človeški strahovi (saj veste - „notr je prazen, okoVgapa nič ni“) itn... IN KOMU NAJ VERJAME MALI ČLOVEK?! NEODVISNI ZNANOSTI (le kdo plačuje raziskave?)?! Za vsak slučaj začnemo ločeno zbirati odpadke, jemo bio hrano, se odpovemo mesu in deodorantom na potisk. V službo gremo s kolesom, saj s tem varujemo naravo in svoje telo. V vsakem nalivu vidimo karajoči prst matere narave, ki nas kaznuje za grehe (vas to na kaj spominja?!). Ja, pikra sem!! Pa ne zato, ker ne bi verjela, da „svinjamo“ čez vsako razumno mejo. Bolj zato, ker je boj za naravo postal - kot večino drugega - modni trend. Morda nas bodo nadomestili bolj prijazne ženičke in moži-clji. Kot smo mi dinozavre. Fižol rekorder Poklek pri Podsredi - Na vrtu pri Majdi (na fotografiji) in Ivanu Ferlinu je zrasel fižol, ki ima stroke dolge tudi do 90 cm. Majda in Ivan pravita, da sta pred dvema letoma od prijateljev iz Nemčije dobila tri drobna črna semena, letos imata že pet kolov. Stroke, ki so malo slajšega okusa kot pri običajnem fižolu, jedo kuhane in začinjene ali pa pripravljajo okusne enolončnice. J.K. S kolesom od Pariza do Atlantika in nazaj Krško - Član kolesarskega kluba Olimp 2004 Roman Blatnik iz Krškega se bo 20. avgusta preizkusil na 1224 km dolgem kolesarskem ultramaratonu Pariz-Brest-Pariz. Maraton PBP so prvič organizirali leta 1891 in je »krivec« za spočetje največje etapne kolesarske dirke Tour de France, prvič odpeljane leta 1903. Medtem ko je Tour borba profesionalcev, ostaja dirka PBP rezervirana za tekmovalno usmerjene rekreativce. Vendar se na ta maraton ne moreš kar pripeljati, ampak si povabljen, če po predhodni prijavi opraviš kvalifikacije. Stari ste 55 let. Koliko časa ste zapriseženi kolesar? Začel sem pri 30, ko mi je zaradi večjih zdravstvenih posegov, ki so mi izredno oslabili telo, zdravnik svetoval rehabilitacijo s pomočjo športa. Predlagal je tek ali kolesarstvo. Sedel sem na kolo in osvojilo me je. Leta 1980 sem se v Zagreb odpeljal po prvo specialko in se tudi prvič prijavil na maraton Franja. To je bil moj prvi stik z množičnim kolesarstvom. Maratona Franja sem se udeleževal vsako leto, tudi z dopusta na morju sem smuknil tja, tako da sem lani dobil priznanje za 25 let zvestobe. Od 45 tisoč udeležencev, ki se je Franje udeležilo v vseh teh letih, nas je bilo le 21 tako vztrajnih. Kako je vaše življenje s kolesom oziroma za kolo sprejemala družina? Žena Marjetka ter hčerki Mirijam in Katka so me v moji aktivnosti razumeli in podpirali, za kar sem jim srčno hvaležen. Brez te dobre volje moje družine najbrž ne bi prišel do takšne kolesarske statistike. Približujem se 1000 odpeljanim prireditvam, od tega 300 v Italiji, 80 v Avstriji, v Španiji sem bil na Mulhac-nu, ki je s 3300 m višinske razlike najvišji kolesarsko prevozni vrh v Evropi. Bil sem tudi Roman Blatnik na še višjem Pico del Teide na Kanarskih otokih. Kolesarstvo odpira vedno nove poglede in nova znanstva. Tako sem v teh krogih proslavil tudi Abrahama z jurišem na Vršič. Kadar sem nastopil v tujini, sem vedno predstavljal Slovenijo. Italijanske prijatelje kolesarje sem navdušil za cviček, za katerega so sprva mislili, da smo vinu primešali limono. Čeprav se do sedaj nisem obračal na sponzorje, sem vedno gledal, da moj šport ni ogrozil družinskega proračuna , da ne bi bili drugi prikrajšani na račun moje opreme in Startnin. Letos sem se prvič s prošnjo obrnil na nekaj pod- jetij, žal neuspešno, ker semsi zadal velik cilj. Zvoziti hočem maraton Pariz-Brest- Pariz. Od kod pogum za pot, dolgo preko 1200 km in z 10 tisoč m višinske razlike, ki jo morate premagati v 90 urah? Po 28 letih dela v Vipapo-vi celulozi sem ostal brez službe in to me je psihično načelo. Pa sem si rekel, da mi dušo lahko okrepi kolo, tako kot mi je pred 26 leti otrdilo telo. Maraton PBP je za tekmovalno usmerjene rekreativce bitka s presežki. Ta maraton se od leta 1951 vozi samo vsake 4 leta, nanj pa se lahko uvrstiš le, če opraviš kvalifikacije in te organizator povabi. Gre za tekmovalce z vsega sveta. Letos prihajajo iz 25 držav, skupno jih je lahko le 4500. Prvič bo tudi slovenska udeležba. Sedem nas gre, med nami je Marko Baloh, ki je bil lani drugi na znameniti ameriški preizkušnji RAAM, drugi so s Primorske. Kvalifikacije sem delal v Nemčiji. Sestavlja jih preizkus na 200, 300, 400 in 600 km s časovnimi limiti in seveda precejšnjimi višinskimi razlikami. Proga Pariz-Brest-Pariz ima 14 kontrolnih točk, v katere moraš privoziti ob določenem času. Če katero točko spustiš, si diskvalificiran. Baloh bo kot odličen ultramaratonec dirkal na zmago, moja osebna zmaga pa bo prevoziti progo v zapovedanem limitu 90 ur. Z ekipo smo na Primorskem že malo trenirali, da smo se spoznali in ujeli. Na tej dirki je zelo pomembno, kako se »vzamemo skupaj«, saj ob tebi ni spremljevalnega vozila in organiziranega prostora za počitek in prehrano. Ob poti so sicer takrat odprte šolske telovadnice ali kak vaški dom, to pa je tudi vse. Princip te dirke je, da se vsak znajde po svoje in da tekmovalnost ne izključuje solidarnosti. Branka Dernovšek Pojasnilo V SavaGlasu 190 je bilo v članku na strani 8 z naslovom »Brežiški zdravstveni dom obremenjen zgosti iz term« ob dr. Zdenki Marinček, ki je govorila o povečanem obsegu dela na račun kopaliških gostov s Čateža, izpostavljeno tudi ime Irene Rudman iz družbe Terme Čatež. Novinarka je pri pisanju članka uporabila podatek iz razprave, ki je na omenjeno temo potekala na eni od sej Občinskega sveta Brežice, kjer se je Rudmanova oglasila kot svetnica in pojasnila, da v termah vodijo evidenco o gostih, ki obiščejo Zdravstveni dom. Uredništvo Na potepu po sevniški občini Dobova - Društvo invalidov Dobova je minulo soboto organiziralo izlet svojih članov v sevniško občino, kjer si je 34 izletnikov na celodnevnem potepanju z dobro voljo kljub deževnemu vremenu ogledalo sevniški grad, spoznali so način izdelave hrastovih sodov za zorenje vina po klasični metodi in degustirali žlahtno kapljico v tamkajšnji vinski kleti. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - Območno združenje Sevnica Glavni trg 44,8290 Sevnica • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••C* Kri je življenje, kri je energija, kri je moč; kri je nujno potrebna in zanjo ni nadomestila - nekomu vrne zdravje, nekomu življenje. DARUJTE MAJHEN DELČEK SEBE ZA DOBRO DRUGEGA ...in pridite na krvodajalsko akcijo, ki jo organizira Območno združenje Rdečega križa Sevnica in bo potekala v ponedeljek, 20. avgusta, in v torek, 21. avgusta, v Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica ter v sredo, 22. Avgusta, v Osnovni šoli Krmelj. V vseh teh dneh od 7. do 13. ure. Potreba po krvi je v poletnih mesecih predvsem zaradi hudih in pogostih prometnih nesreč izredno velika. Pomanjkanje krvi lahko nadomesti edinoin samo krvodajalec! Rdeči križ Sevnica poziva vse krvodajalce, pa tudi tiste, ki to še niste, da pridete in pomagate pri zagotavljanju vsakodnevne zadostne količine krvi za vse potrebe. Pot jih je vodila tudi v Šentjanž na tamkajšnji deželni turizem, kjer so se okrepčali ter ob prijetni družbi gostitelja in spremljavi harmonike razigrani in veseli zapeli slovenske narodne pesmi. Polni prelepih vtisov so celodnevno prijetno druženje zaključili z obljubo, da podobno potepanje kmalu ponovijo. R.Z. Prihaja 10. kreArt Lisca, Razbor - Od 23. do 26. avgusta bo v Jurkovi koči na Lisci potekal že 10. festival kreativne umetnosti kreArt. To ni klasična slikarska kolonija, temveč gre za preplet umetnosti in za druženje v pravem pomenu besede. Zadnja leta srečanje organizira kulturno-umetniško društvo kreArt, iz Loke pri Zidanem Mostu pa se je preselilo na Lisco. Tam se bodo tudi letos v štirih ustvarjalnih dneh srečevali umetniki različnih generacij in različnih praks: slikarji, kiparji, oblikovalci, arhitekti, fotografi, literati, glasbeniki ... Tema letošnjega kreArta je »Metamorfoze Primoža Trubarja«. Pri tem je mišljen Trubar kot protestant, Slovenec, protestnik, »hitrojezen« človek, oče, rodoljub, pevec, popotnik, begunec. KreArtovsko delavnico bodo bogatile spremljajoče dejavnosti (glej napovedi na strani 12). N.Č.C. KreArtovci: Zoran Cvar, Tatjana Strlekar, Simon Sernec, Leonid Železnik in v ozadju Bojan Dremelj poročili so se... Pred štirimi leti je iskrica ljubezni preskočila med sedaj 27-letno Mihaelo Mlakar s Senovega in enako starim Davidom Jamnikom iz Kočnega pri Velikem Trnu. Zdaj sta se odločila, da svojo ljubezen potrdita s poročnima prstanoma. Obred se je začel v dvorani v parku v Krškem, kjer sta obljubo zvestobe izrekla pred matičarjem, nadaljeval pa seje v cerkvi Sv. Duha na Velikem Trnu. Kot mož in zena sta skupaj s 120 svati poročni dan proslavila še v gostišču na Studencu. V znak ljubezni sta v zrak spustila dva golobčka. Brežice 4. avgusta sta se v poročni dvorani brežiškega gradu poročila Andrej Kosi iz Bojsnega in Tanja Hervol iz Brežic. 11. avgusta so v gradu Mokrice zakonsko zvezo sklenili Martin Dražetič iz Brežic in Ivana Kunješič iz Daruvara, Hrvaška, ter Jernej Rostohar in Nataša Kus, oba iz Brežic. Krško 4. avgusta sta si v poročni dvorani v Krškem »DA« izrekla David Jamnik iz Kočnega in Mihaela Mlakar s Senovega. Istega dne pa sta se sredi narave na izletniški kmetiji Vrto-všek na Velikem Kamnu poročila Matjaž Ošlak od Sv. Danijela pri Dravogradu in Tina Vončina s Senovega. 11. avgusta sta v krški poročni dvorani zakonsko zvezo sklenila Marjan Božič z Rake in Jerneja Škrbina z Velikega Mraševa. Kostanjevica na Krki 4. avgusta sta si v Kostanjevici na Krki zvestobo obljubila Ladislav Brdik iz Ržišča pri Kostanjevici in Silva Conta iz Mihovega pri Šentjerneju. 11. avgusta pa sta se v Kostanjevici na Krki poročila Boris Pisek in Irena Rapuš, oba iz Orehovca pri Kostanjevici. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. rojstva v porodnišnici brežice Kot smo izvedeli, je bil minuli teden v brežiški porodnišnici zelo živahen, saj so dobili tudi po dva dojenčka na dan. Kljub obilici delaje osebje zelo prijazno in sestre novopečenim mamicam rade pomagajo. Mi smo tokrat pohiteli na obisk k mah Neži, saj je njena mamica Suzana Vahtarič naša nekdanja sodelavka, kije za SavaGlas med drugim pripravljala tudi to rubriko. Zdaj je vlogo zamenjala in namesto fotoaparata potuje živahno malo štručko. Ker moramo novinarji biti vajef točnosti, sta se tega držali tudi Suzana in Neža, ki je na svet prišla le nekaj ur pred določenim datumom, ob porodu pa je tehtala 3350 g in merila 52 cm. Ati Izidor pri srečnem dogodku ni mogel »pomagati«, saj je bil ta čas varuška. Sicer pa je 2 leti in 8 mesec stara Karla sestrico že težko čakala. Prijavno ji je odstopila svoje oblekice, zibko, voziček, pa tudi igrača ko jih bo Neža potrebovala. Sedaj se že privajajo na življenja z novo družinsko članico v svojem domu na Bizeljskem, vseN drugim čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Rojstva od 31. julija do 13. avgusta Deklice so rodile: Tamara Livio iz Krškega, Nataša Zalar d Reštanja, Vesna Balon Kek iz Brežic, Suzana Vahtarič z Bizdj' skega, Danijela Čižič Božičnik iz Krškega in Gordana Drenik2 Velikih Malenc. Dečke so rodile: Gabrijela Gorenc s Studenca, Marija Požuj1 iz Dobrove, Polonca Žibert z Mosteca, Darja Jezernik iz SevN' ce in Mojca Salmič s Senovega. Sožitje med društvi Brestanica - V okolju gradu Rajhenburg in trgom pod njim se ves čas, od pomladi do prednovoletnih praznikov, zvrsti mnogo kulturnih in športnih prireditev. Zanje so posebej zaslužna društva, ki delujejo v Brestanici, se povezujejo in usklajujejo svoje programe. Številne prireditve so se ustalile in uveljavile tudi v širšem prostoru. Posebej pomembno je državno prvenstvo harmonikark, ki se jim zna letos pridružiti še kakšna tujka, da bo to lahko hkrati tudi prvo svetovno prvenstvo. Margareta Marjetič, Mirko Avsenak in Milan Breči Samo v Brestanici menda delujeta kar dva ducata različnih društev, njihov pomemben povezovalec pa je Kulturno društvo (KD) Svoboda, ki po besedah neumorne predsednice Margarete Marjetič skupaj z drugimi pripravi celo vrsto prireditev. Posebej izstopa že uveljavljen Petrov sejem, lani so ob 1111-letnici kraja presenetili s Špičasto spravo, redno pa sodelujejo na pran-gerijadah po Sloveniji. Mar-jetičeva ne pozabi omeniti tudi drugih dogodkov, razstav, koncertov, tekmovanj in prireditev, ki se zvrstijo vse od pomladi do božičnega koncerta. K bogatemu dogajanju prispeva tudi nedavno oživljeno Turistično društvo, ki mu predseduje Bojan Cizel, dolgoletni prvi mož društva Mirko Avsenak pa ob tem poudarja, da celotna dejavnost poleg druženja ljudi mnogo prispeva tudi k promociji Brestanice. Zdaj, ko je Krško z ustanovitvijo občine Kostanjevica na Krki izgubilo kulturno središče in tamkajšnje svetovno znane objekte nek- danjega cistercijanskega samostana, bi morali v Krškem razmišljati o svojem reprezentančnem objektu. Slikoviti grad Rajhenburg, pravi Avsenak, bi s svojimi zbirkami in s temeljito prenovo ter ob pomoči evropskega denarja lahko postal novo kulturno sre-disce m zarisce občine Krško. Letos tudi svetovno prvenstvo harmonikark Po besedah Milana Breda iz Turistične agencije Boom, ki skupaj z brestaniškim turističnim društvom in Radiem Veseljak organizira nastope izvajalk na diatonični harmoniki, se bo v soboto, 18. avgusta, ob 17. uri na dvorišču gradu Rajhenburg žbralo najmanj 27 izvajalk iz Slovenije in kot kaže tudi pet iz tujine, ne bo pa nastopila doslej dvakratna državna prvakinja Teja Ljubič iz Obrova na Primorskem. Med slovenskimi harmonikarkami bodo tudi tokrat prevladovale Štajerke in Dolenjke, saj je med njimi diatonična harmonika najbolj priljubljena. Menda pri nas igra na ta instrument kar 300 žensk, zelo veliko iz brestaniškega okolja. Da je zanimanje tako poraslo, je po Brec-lovem prepričanju zaslužno tudi državno prvenstvo in seveda poučevanje instrumenta v glasbenih šolah. Harmonike se uči več tisoč mladih in starejših, vendar, je kritičen Milan Breči, bi h kakovosti in ugledu diatonične harmonike lahko učitelji in mentorji prispevali še več. Odkar se odvija omenjeno tekmovanje, je skupaj nastopilo že 81 harmonikark, povprečna starost tekmovalk pa je 16 let. Tudi letos bo nastop harmonikark na rajhenburškem gradu ocenjevala posebna komisija, prihodnji mesec pa bodo najboljše že lahko nastopile na tekmovanju v Italiji. Agencija Boom pripravlja oktobra še festival ženskih narodno zabavnih glasbenih skupin, ob koncu leta pa tradicionalni blagoslov vina. Pripravljajo tudi izdajo koledarja z vsemi prireditvami v občini Krško. Vlado Podgoršek Grand rock ostaja na gradu? Sevnica - Da za mlade ni ovir, je pokazal tudi letošnji dvodnevni, že peti glasbeni festival, imenovan Grand rock Sevnica. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo veliko obiskovalcev, ki so uživali ob odličnih domačih in tujih izvajalcih, med katerimi so bili tudi Melodrom, Srečna mladina, Backstage, Edo Majka, Let 3, Interceptor, Majke... Organizatorji - Mladinskemu svetu občine Sevnica in sevniškemu študentskemu klubu se je letos kot soorganizator pridružilo še društvo K.N.O.F. - so poskrbeli, da je vse teklo kot po maslu. Čeprav je sprva obstajal strah, da je peti Grand rock letos poslednjič na gradu in se bo moral seliti, je sevniški župan Kristijan Janc v nedeljo po festivalu obljubil, da Grand rock lahko ostane na gradu. N.C.C. Kar 1700 obiskovalcev iz domovine in tujine so v dveh dneh našteli na sevniškem gradu. Eden najboljših hip hop raperjev Edo Majka je na rokovskem Jestivalu požel veliko simpatij. Bil je odprt in dostopen in seje rQde volje slikal z oboževalci. Z gradom upravlja Kulturni dom Brestanica - Grad Rajhenburg, katerega lastnik je približno leto in pol Občina Krško - prej je namreč potekal denacionalizacijski postopek - je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Ker bi občina želela grad obnoviti, je morala najprej določiti upravljavca. To pa je postal Kulturni dom Krško. Na gadu Rajhenburg, ki meri 2212 m2, se nahaja enota Muzeja novejše zgodovine Slovenije, v kleti je galerija vin Posavske vinorodne dežele, v pritličju ima skladišče Rdeči križ, uporabniki gradu pa so številna društva in organizacije. Večina prireditev na gradu je doslej potekala v organizaciji Kulturnega društva Svoboda Brestanica, Turističnega društva Brestanica ter območnega Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Nad vsem tem pa je bdel dolgoletni prizadevni predsednik Turističnega društva Brestanica Mirko Avsenak, ki pa se je letos odločil, da nekoliko izpreže. Občina Krško je grad Rajhenburg dala v začasno upravljanje Kulturnemu domu Krško. Direktorica kulturnega doma Katja Ceglar pojasnjuje, da ne gre za klasično, temveč predvsem tehnično upravljanje, torej koordinacijo prireditev, usklajevanje terminov, skrb nad odpiranjem in zapiranjem in v ta namen so že zaposlili človeka za polovični delovni čas. Začasno upravljanje bo veljalo do nove odločitve o upravljanju gradu oz. do zaključka prenove grajskega kompleksa. Občina Krško je namreč konec lanskega leta izvedla javni natečaj za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije za obnovo gradu. Projekt, ki ga vodi Alenka Černelič Kro-šelj, naj bi bil končan konec tega meseca, jeseni pa naj bi Ministrstvo za kulturo objavilo javni razpis za celovito obnovo spomenikov, ki jih sofinancira Evropska unija. N.Č.C. Glasba Skandinavije, Baltika in Slovenije Brežice - V petek, 17. avgusta, ob 20. uri bo v viteški dvorani brežiškega gradu koncert glasbe iz Skandinavije, Baltika in Slovenije. Pod naslovom »Europa Cantat« se bo predstavilo 170 pevcev z vsega sveta. Sicer pa pod enakim naslovom vsako leto poteka tudi delavnica, ki združuje izkušene pevce iz cele Evrope. Letošnji pevski teden je potekal v Ljubljani in sicer v dveh delavnicah - za sodobno zborovsko glasbo in za male pevske skupine. Prvo je vodil švedski dirigent Gary Graden, ki je na začetku dejal: »Verjamem v bogat pevski teden v Ljubljani, v srcu velikih evropskih narodov.« J.K. Ljudje iz ozadja Sevnica - Gledališka skupina društva Trg se je v dveh letih svojega obstoja izkazala z dvema velikima projektoma. S predstavo Pod svobodnim soncem in z letošnjo uprizoritvijo Miklove Zale. Občinstvo je navdušeno nad predstavami in težko verjame, da je amatersko gledališče s tako kratkim stažem sposobno spraviti pod streho predstave s sto in več nastopajočimi. Aplavz občinstva je namreč je vedno bučen. Igralci poslednjič pridejo na oder in se poklonijo občinstvu. Ko aplavz izzveni, si igralci oddahnejo, pa tudi nepogrešljiva tehnična ekipa, ki iz ozadja skrbi, da predstava teče v najlepšem redu, da so mikrofoni priključeni, reflektorji prižgani in zvočni efekti ravno prav učinkoviti. N.Č.C. Vodja tehnične ekipe je vsestranski Jože Teraž, ki po potrebi tudi nastopi v predstavi. V Miklovi Zalije igral duhovnika. Damjan Popelar ni le dežurni »štromar«, ampak poprime za vsako delo. Na omenjeni fotografiji ozvočuje igralce. Nepogrešljivi član ekipe je tudi gasilec Ivan Poplas, ki ima rad višine, delo z reflektorji, po potrebi pa se spusti tudi na tla. Radijski človek Matej Maver ima poleg ostalega »na vesti« številne mikrofone in ozvočenje. . Foto: Ljubo Motore Kako sodobna ženska nakupuje kozmetiko Vsak dan je več produktov za nego telesa, ki naj bi tokrat resnično imeli učinke, kot jih obljubljajo. Prav tako smo vsak dan obkroženi z reklamami, ki nas prepričujejo, da je novi produkt idelen za nas. Kaj je res in kaj ni, vam razkrivamo v članku in vam svetujemo, kako ravnati ob nakupu. Brežiški planinci v gorah Slovaške Brežice - Planinsko društvo Brežice je letos prvič organiziralo devetdnevni planinski tabor v tujih gorah. Pridružila se jim je tudi skupina članov PD Krško in PD Rimske Toplice. Cilj so bili vrhovi Visokih in Nizkih Tater ter Velike in Male Fatre na Slovaškem. Ves čas so stanovali v zasebnem pensionu v vasi Liptovske Revuce, kjer so jih razvajali z obilno in dobro hrano, avtobus pa jih je vsak dan odpeljal na izhodišča tur. r. Foto: Tone Jesenko Časi, ko smo v kopalnici imeli le milo ob lijaku in gel za tuširanje ter šampon na polički ob kopalni kadi, so minili. Izdelkov za nego je danes »malo morje« in vsako leto proizvajalci na trg pošljejo nov produkt za poseben del telesa, ki naj bi imel takšne in drugačne učinke. Potrošniki se tako čedalje težje odločamo o nakupu, na koncu pa nas namesto kakovosti premamita lična embalaža ali privlačna reklama. Privlačne reklame Oglaševanje je danes postalo prava umetnost. Strokovnjaki z različnih področij se trudijo, da bi nam moto ali izdelek iz reklame čim dlje ostal v spominu, posledično pa naj bi ta izdelek tudi kupili. To dosežejo tako, da nam namesto izdelka prodajajo srečo in veselje, ki naj bi jo doživeli, če bi kupili točno določen izdelek. Vendar pa nikar ne mislite, da je novi gel za prhanje tisti, ki vam bo polepšal dan. To se dogaja le v reklamah. Zavedajte se, da všečnost reklame in kakovost izdelka nimata veliko skupnega. Prav tako ne nasedajte "učinkom" raznih krem, ki vam jih v reklamah predstavljajo svetovno znane manekenke. Nihče vam ne more dokazati, da je njihova koža takšna samo zaradi izdelka, ki ga oglašujejo. Poleg tega pa, na svetu je 8 supermodelov in 3 milijarde navadnih žensk. Zato se ne obremenjujte s podobami iz reklam. Privlačna embalaža Ko se znajdemo pred polico, polno različnih izdelkov v privlačnih embalažah, je odločitev res težka. Vendar pa, prav tako kot oglasi, tudi embalaža ne pove ničesar o kakovosti izdelka. Če že nakupujete na podlagi embalaže, kupujte izdelke, katerih embalaža je povratna in se jo da reciklirati, npr. steklena embalaža. Prav tako boste naredili nekaj za svoje okolje, če kupite izdelek s čim manj ovojnine. Ko pa izdelek že poznate, lahko namesto 200 mililitrske-ga tekočega mila, kupite kar litrskega in tako proizvedete manj odpadne embalaže. Kolekcije ene znamke Danes ima vsak izdelek svoje sorodne izdelke, ki spadajo v isto kolekcijo. Imajo isto ime in embalažo. Tako so se navadni kremi za obraz pridružile še nočna krema, krema za oči, čistilno mleko in tonik. Proizvajalci vedno priporočajo, da kupite kar celo kolekcijo, saj naj bi bil učinek še boljši. To je seveda le še ena poteza proizvajalcev, da bi kupih izdelke točno določene blagovne znamke. Tudi če se navdušite nad določenim izdelkom, ne pomeni, da vam bo ustrezala cela kolekcija. Izdelke iz kolekcije raje kupujte postopoma, da boste lahko ugotovili, ah vam ustrezajo. Sicer pa ni nikakršen greh, če imate izdelke od različnih proizvajalcev. Višina cene V glavah potrošnikov velikokrat velja, da dražji kot je izdelek, boljše kakovosti je. Vendar pa cena izdelka nima prav nobene povezave z njegovo kakovostjo. Pri izdelkih iz višjega cenovnega razreda tako poleg kremice za obraz plačamo še ime svetovno znane znamke, embalažo, ki spominja na umetniško delo, in pa seveda tudi reklame, s katerimi se to podjetje oglašuje in svetovno znane modele, ki v teh reklamah nastopajo. Sama krema pa velikokrat po svoji sestavi ne predstavlja nikakršnega presežka kozmetične industrije. Če torej ne poznate sestave kreme oziroma se vam s takimi rečmi ne ljubi ukvarajti, si kupite cenejšo kremo, denar pa raje vložite drugam. Testirajte Tako kot morate pred nakupom poskusiti kavbojke, tako nujno preizkusite tudi kreme. Tako boste prihranili nezadovolstvo ob morebitni negativni reakciji kože na novo kremo. V trgovinah so na voljo testerji, kjer lahko preizkusite strukturo, mazlji-vost in vonj kreme. Najbolje pa je (če ne uspete dobiti te-sterja), da si majhen lonček, ki ga prinesete s seboj v drogerijo, napolnite z nekaj mililitri kreme, ki jo želite preizkusiti. Doma kremo v miru nanesete na obraz in počakate, kako se bo odzvala koža. Izdelki za nego kože vsebujejo več deset različnih sestavin in vedno obstaja možnost, da ste na katero alergični. Zato izdelke vedno testirajte, še posebno, če gre za dražje. Informirajte se Pred nakupom poskusite o izdelku dobiti čim več informacij. Pa ne od nadležne prodajalke, ki vam bo na vsak način želela prodati najnovejšo kremo po res zasoljeni ceni. Vprašajte prijateljice, če imajo že kaj izkušenj, na svetovnem spletu pa poiščite ustrezni forum in preberite, kaj pravijo uporabnice. Za tiste najbolj zagrete predlagamo, da se poglobite v sestavine, ki so nave- dene na vsaki embalaži izdelka. Tam boste izvedeli, katere vlažilne sestavine vsebuje krema, koliko je barvil in konzervansov ter drugih, za vašo kožo morda dražečih sestavin. Sprva se vam bo to početje zdelo zamudno, vendar pomislite - koža je vaš največji organ, je meja med vašim telesom in zunanjim svetom, pred katerim vas ščiti. Torej si vaša koža res zasluži, da ji namenite le najboljše in preden nanesete nanjo kakršenkoli izdelek, se pozanimajte, kako lahko učinkujejo njegove sestavine. Ne potrebujete več izdelkov Danes ima že vsak najmanjši delček telesa svojo kre-mico, ki naj bi maksimalno poskrbela zanj. Tako se nam kaj kmalu v kopalnici naberejo krema za mehčanje kože na podplatih, vlažilna krema za telo, gel proti celulitu, krema za učvrstitev trebuha, krema za prsi in dekolte, dnevna krema za obraz, nočna krema za obraz in še kup drugih, roko na srce, nepotrebnih izdelkov. Če že deset let uporabljate navadno vlažilno kremo in ta zadovolji prav vse vaše potrebe, res ne potrebujete še gore drugih izdelkovv, s katerih boste le brisali prah. Nobena krema ne odpravi celulita Verjetno je prav vsaka ženska vsaj enkrat v življenju v želji po gladkejši koži kupila kremo proti celulitu. Bodimo realni; na svetu ni kreme, ne glede na njeno ceno, ki bi vas rešila te večne nadloge. Pred celulitom vas lahko rešijo le redna vadba, pravilna prehrana in zadostna količina popite vode. Ko boste opravili vse to, pa si kupite še kremo, ki vam bo za nekaj ur zgladila površino kože. Prav tako pozabite na vse ostale učvrstitvene kreme. Vaš trebuh bo resnično učvrstila le redna telovadba. In še namig za tiste, ki se bojujete z neprivlačnimi strijami; namesto dragih krem z raznimi eksotičnimi sestavinami pojdite v lekarno in si kupite navadno mandljevo olje. Presenečeni boste, kakšen učinek ima lahko izdelek, ki ga kupite za drobiž. Izjemno lepo vreme je omogočilo realizacijo pestre-, ga programa. Ta je bil pripravljen tako, da so udeleženci vsak dan izbirali med dolgo, srednjo in kratko turo. Tako je vsakdo imel možnost opraviti pot, ki je ustrezala njegovim željam in fizični kondiciji. Najbolj vzdržljivi so bili na vrhu Ostredoha, Djumbiera, Malega in Velikega Rozsut-ca pa na Risyju nad Štrbskim in Popradskim plesom, na Vychodnem Visokem, prehodili so Malo in Veliko Studeno dolino, se spustili po izjemno lepi in drzno speljani poti po kanjonu Belega potoka, občudovali arhitekturo gorske vasi Vlkolinec, ki jo je vzel pod zaščito UNESCO in se spustili v Demanovsko ledeno jamo. Presenečeni so bili nad skrbno vzdrževanimi gorskimi potmi, nad številčnostjo planincev, med katerimi prevladujejo mladi. Hitro so osvojili tudi njihov način markiranja, ki se Tržišče - Klub ljubiteljev starodobnih vozil Hrast iz Tržišča je organiziral 8. dirko starodobnikov za pokal Mal-kovca 2007. V trinajstih ka- razlikuje od našega - poti so označene z barvami, namesto naših jeklenic pa varujejo nevarna mesta ohlapne verige. Del časa so namenili tudi ogledu Banske Štiavnice, mesta pod zaščito UNESCA, pa tegorijah je nastopilo 93 tekmovalcev, od tega je bilo 11 motociklov izdelanih pred 2. svetovno vojno, 14 motorjev s prikolico in, 24 serijskih znamenitega Orovskega gradu na strmi skali nad reko Ora-vo. Za poizkus slovaške kulinarike je bil čas v mestu Žili-na, ob povratku pa so na hitro zaznali še lepoto Bratislave, za kaj več pa ni bilo časa. M.J. povojnih motorjev do letnika 1964, ostalo pa so bili športni in športno predelani motorji do letnika 1974. Na dirki so nastopila tudi tri dekleta, dve iz Slovenije in ena iz Italije. Dirka je bila mednarodna, saj sta nastopila dva Italijana in en Hrvat, dirkačev iz Srbije pa ni bilo, ker niso dobili vizumov. Pokal Malkovca je z najhitrejšim časom 1:20:83 osvojil Niko Sodnikar, član AMD Kranj. Domačini, člani kluba Hrast Tržišče so osvojili štiri prva mesta, štiri druga in osem tretjih mest. Zbrane je pred pričetkom dirke nagovoril župan Kristijan Janc, na dirki pa je kar v treh kategorijah nastopil tudi minister za promet Janez Božič. Poslanec Aleš Gulič je bil tokrat v vlogi opazovalca. T.K./N.Č.C. Andreja Jernejčič Jfato&te Mt ofefejon 07/49-91-250 nct/tocnike je cenejši! Lisca- 16. tabora jadralnih padalcev »Para Lisca«, ki ga je organiziralo Društvo jadralnih padalcev Kondor Radeče, se je udeležilo 30 jadralcev. Vreme jim ni bilo pretirano naklonjeno, saj je pihal močan severni veter, zato za kakšno daljše jadranje ni bilo najboljših pogojev. So pa jadralci kljub vsemu poleteli na Kompolje in na Breg. Dvodnevno druženje je kljub neugodnemu vetru minilo v prijetnem razpoloženju in z obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo na Lisci. N.Č.C. Starodobniki drveli na Malkovec Od višine se zvrti stran 11 Drugi Otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bila izžrebana Jan Peteline, Slovenska vas 14,8261 Jesenice na Dolenjskem. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo! jo pošljeta na naslov: Radio Brežice (za SavaGlas), Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 24.8.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado. TOM pri trm BREZPLAČEN KUC • VSAK DAN OD 13* DO 30* Derma Art !PL LASERSKI KABINET Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje. Te!.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401 Cor6o tretma. Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita. Yzrtdv~o učinkovit? ivZvrii Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene. Obrtna ulica 24, 8250 Brežice da bodo tokrat prevladale jesenske umirjene naravne barve..., rjava, bela, črna, bež, rdeča... seveda se vmes še vedno najde kakšna poživljajoča barva vmes, za to bo poskrbel tudi prihajajoč in pričakovan »metallic« izgled! Kdor hoče biti deležen posebne pozornosti, mu bo prav ta slog dobrodošel. Tudi v glamuroz- liko na kratko za prvi vtis, kaj nas čaka. Hlače bodo v vseh modelih - moški kroji v vseh materialih in barvah, prav tako ozke hlače, visoke hlače, široke - izbira bo velika. Zelo velika in prav zabavno bo iskati prave zase ter kombinirati z zgornjimi deli oblačil in dodatki. Lea Šinko Štraus - Počitnice z Društvom Izvir Ko šole zaprejo svoja vrata in otroci pričnejo uživati v prvih dneh poletnih počitnic, se prostovoljci Društva Izvir za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje iz Krškega aktivno pripravljamo na izvedbo poletnih počitniških aktivnosti za otroke in mladostnike. V upanju, da bi le tem popestrili vsaj nekaj poletnih dni, smo tudi letos pripravili nekaj zanimivih dogodkov. 2. julija smo se zbrali v parku pred Valvasorjevo knjižnico, kjer smo se celo dopoldne družili ob različnih delavnicah in športnih aktivnostih. Tisti z umetniško žilico so se odločili za poslikavo keramike, izdelovanje mozaikov iz naravnih materialov in risanje, ostali pa so se udeležili različnih športnih iger, med katerimi se je za naj bolj zanimivo izkazala igranje namiznega tenisa. Dan je hitro minil in že smo se veselili naslednjega dne, saj smo se v torek, 3. julija, odpravili na kopanje v Klunove Toplice. Topli sončni žarki, plavanje ter igre v vodi in ob bazenu so nam pričarali čudovit dan in tudi nekoliko utrudili smo se, a smo se tudi tokrat veselili naslednjega dne. V sredo smo se namreč z avtobusom odpeljali v Novo mesto, kjer smo si v Planetu Tuš ogledali animirani film Shrek 3, potem pa svojo lakoto potešili v bližnjem Mc Donaldsu. Sredi julija pa smo se odpravili na taborjenje v Vinico. Enotedensko dogodivščino je 11 mentorjev društva ter 45 otrok in mladostnikov preživelo v kampu Katra ob Kolpi, ki je nekaterim, ki se tabora udeležujejo vsako poletje, postal zelo priljubljen. Prvi dan je bil namenjen nastanitvi in spoznavanju novih obrazov. Skrbno smo postavili šotore, ki so začasno postali naš drugi dom. Zaradi neznosne vročine smo bili najraje ob Kolpi, ki nas je prijetno osvežila. Ker pa je namen tabora, da udeleženci svoj prosti čas preživljajo čim bolj aktivno, smo v društvu pripravili za njih tudi različne aktivnosti. Vsakodnevno so se odvi- jale različne delavnice in različne športne igre. Družili in zabavali smo se ob poslika-vanju motivov na keramiki, izdelovanju mozaikov iz naravnih materialov, izdelovali izdelke iz suhega cvetja, risali, barvali majice, igrali namizni tenis, nogomet, košarko itd. Večeri pa so bili predvsem namenjeni druženju in zabavi ob tabornem ognju ter zvoku kitare. Še posebej razburljiv je bil četrtek, predzadnji dan tabora, saj smo preizkusili svojo hitrost in iznajdljivost na progi preživetja, ki se je po številnih premaganih ovirah končala s kopeljo v blatu in osvežitvijo v Kolpi, zvečer pa nas je obiskal brežiški kant-avtor Peter Direnbek, ki nam je pripravil zabaven koncert. Njegove melodije so nas zvabile na plesišče, najbolj pogumni pa so si upali tudi zapeti pred mikrofonom. Lepe, zanimive dogodivščine žal vedno prehitro minejo, vendar ustvarijo lepe spomine in zdaj, ko je šola že skoraj pred vrati, v društvu že načrtujemo, kdaj se bomo z otroki in mladostniki lahko zopet družili in starim spominom, dodali nove. Že leta si namreč prizadevamo, da bi mlade spodbudili k ustvarjalnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa in če se pri vsem tem vsi še zelo zabavamo, nam je to res v veselje. Nikakor ne želimo odgnati lepega poletja, to tudi ni namen ljubiteljev mode. Se pa izredno radi vnaprej pogovarjamo o prihajajoči modi, ki bo vsak čas zakorakala v naše trgovine. Torej pogovori o tem, kaj bo na voljo, kaj nas čaka, kaj bo »in« - so vedno znova zabavni. Zaenkrat lahko povemo, nem krznu vseh vrst vam bo to uspelo. In da ne pozabimo modnih dodatkov, kot so XXL pasovi in XXL torbice, ki prihajajo... Seveda tudi tako imenovani gležnar-ji in »ankle boots« - pol gle-žnar in pol škorenj. Prav tako bodo na voljo vse vrste škornjev in »pumps«. Mini krilca nas bodo spremljala tudi v jesenskem času, vendar o tem še prihodnjič kaj več. To- RAZVEDRILO NAPOVEDI Kultura 16. avgust Leskovec pri Krškem - »2. Anin glasbeni večer» - koncert duhovniškega okteta Oremus (kar v slovenščini pomeni »molimo«), ob 20.15, cerkec Sv.Ane 17. avgust Brežice - »Europa Cantat« - koncert zborovske glasbe Skandinavije, Baltika in Slovenije, ob 20. uri, Viteška dvorana Posavskega muzeja 18. avgust Brestanica - 10. državno in L. svetovno prvenstvo harmo-nikark z diatonično harmoniko, ob 17. uri, grad Rajhenburg 19. avgust Podsreda - celovečerni koncert Tria Slavka Osterca; predstavili se bodo Dejan Prešiček na saksofonu, Liza Havvlina Pre-šiček na Flavti in Simon Krečič na klavirju, ob 19. uri, grad 23. avgust Sevnica - odprtje razstave Branke - Bere Primc, ob 20. uri, galerija gradu Razbor - okrogla miza na temo »Primož Trubar«, predaval bo Jonatan Vinkler, za tem koncert Igorja Bezgeta z gosti, ob 20. uri od 23- do 25. avgusta Loka/Lisca - 10. KreART, likovna kolonija na temo »Primož Trubar« 24. avgust Brežice - »Naj zavihrajo harmonike« - nastop Mladih harmonikarjev iz Podbočja, ob 20. uri, klub Mladinskega centra Lisca - koncert Borija Zupančiča, Andreja Trobentarja in Draga Mlinarca, ob 21. uri 25. avgust Brestanica - »Folklora brez meja« - večer s Folklorno skupino DKD Svoboda Senovo in gostujočo folklorno skupino s FIrvaške, ob 20. uri, grad Rajhenburg (če bo vreme slabo, bo prireditev v Domu 14. divizije na Senovem) Brežice - koncert ob 10-letnici delovanja brežiške grind/ death metal zasedbe »Dickless Tracy«, ki bo hkrati tudi dobrodelni koncert za pomoč otrokom v posavski regiji, ob 20. uri, klub Mladinskega centra 26. avgust Podsreda - zaključni koncert slušateljev seminarja za saksofon, ob 18. uri, grad (vstop bo prost) 29. avgust Krško - »Poletni glasbeni večeri v parku«, na prvi večer -spopad harmonik - Miha Debevec (diatonična harmonika) in Tomaž Rožanec (klasična harmonika), ob 19. uri, mestni park (če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani v parku) Prireditve 17. avgust Šentjanž - tekmovanje gasilcev, odkritje spominske plošče in odprtje razstave ob 100-letnici gasilstva, zabava z ansamblom Modri val, Gasilski dom Šentjanž - »šentROCKjanž«, nastopajo Pero Lovšin, BlekSheep, BHC, ob 20.30, avtobusna postaja 18. avgust Sevnica - počitniške ustvarjalne likovne delavnice za otroke na temo »Metulj«, od 10. do 12. ure, Mladinski center 25. avgust Sevnica - počitniške ustvarjalne likovne delavnice na temo »Abstrakcija«, od 10. do 12. ure, Mladinski center Lisca - koncert skupin K3 in NLP - Na lepem prijazni, ob 21. uri Kino servis Brežice Četrtek, 16.8., in petek, 17.8., ob 18.30 Harry Potter in Feniksov red, pustolovski film, in ob 21. uri Veter, ki trese ječmen, drama; sobota, 18.8., in nedelja, 19.8., ob 18.30 in 21. uri Harry Potter in Feniksov red; ponedeljek, 20.8., ob 18.30 Harry Potter in Feniksov red; četrtek, 23.8., in petek, 24.8., ob 18.30 Umri pokončno 4, akcijski film, in ob 21. uri Moj Hitler, komedija; sobota, 25.8., in nedelja, 26.8., ob 18.30 Vroča kifeljca, akcijska komedija, in ob 21. uri Umri pokončno. Kulturni dom Krško Petek, 17.8., sobota, 18.8., in nedelja, 19.8., ob 20. uri Umri pokončno 4, akcijski triler; petek, 24.8., sobota, 25.8., in nedelja, 26.8., ob 20. uri Moja slavna indijska nevesta, romantična komedija. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 17.8., ob 20. uri Umri pokončno 4, akcijski triler; sobota, 18.8., ob 20. uri Oceanovih 13, akcijska komedija; petek, 24.8., ob 18. uri Shrek tretji, animirana komedija, (sinhronizirana); sobota, 25.8., ob 20. uri Moja slavna indijska nevesta, romantična komedija. Novinarski kolega Pavel Perc, ki je že pred leti slavil Abrahama, je sprejel izziv organizatorjev, ki so na Grand rock v Sevnici vabili mlade (po duši in srcu). Ko pa se je še takole pogumno postavil k dvema mladenkama, je verjetno res mislil, daje za večno mlad. Po uspešno uveljavljenem nekadilskem zakonu je ena od kmečkih gospodinj napovedala, da bo vlada gotovo nadaljevala z ukrepi za varovanje zdravja državljanov. Obče znano je, da preveč jajc škoduje, zato predlaga prenovo recepta za janeževe upognjence v janševe upognjence. Osnova ostane enaka, le jajca ji odvzamemo. Sproščeni duh je namreč lahko le v zdravem telesu. Na sevniškem gradu so v začetku maja z velikim pompom posadili cepič najstarejše trte na svetu, tiste z mariborskega Lenta. »Dogodek« so primerno zalili, trte pa očitno ne, saj se je revica posušila! Šele zdaj, ko so občinski svetniki potrdili lokacijo za gradnjo večnamenske športne dvorane pri OŠ Brežice, so začeli bližnji stanovalci razmišljati, kaj jim bo velik objekt s parkirišči prinesel pred nos in kaj bodo izgubili s posegom v najlepši zeleni del mesta! Zelene civilne iniciative sicer še niso ustanovili, prizadeti pa razmišljajo o tem, kako bi se rešili vsiljivega športnega objekta. Nobenega dvoma ni, da bo zlasti ob večjih prireditvah v njihovo okolje in neposredno bližino bolnišnice prinesel nemir. Prenova brežiške Ceste prvih borcev lepo napreduje in medtem so popločili tudi prostor pred župno cerkvijo. K temu je najbrž pripomogel sv. Lovrenc, katerega god so slavili v nedeljo, saj bi sicer bilo pričakovati, da bo prej na vrsti ploščad pred občinsko stavbo. Toda tam je še naprej gramozno nasutje, saj se nihče na občini ni spomnil, da bi z deskami ali tekačem uredil dostop do vhodnih vrat. Tako pa stranke v občinsko stavbo na svojih podplatih še naprej prinašajo pesek. Ko nobeno opozorilo ni več pomagalo in so planinci še naprej tacali po pašniku, je kmet (s smislom za humor in umetnost) na morebitno nevarnost ljudi opozoril s tole tablo. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - nahrbtnik Boštjan Planinc, Zdole 37, 8272 Zdole 2. nagrada - zgoščenka Lucija Zorenč, Bistrica 6,3256 Bistrica ob Sotli 3. nagrada - kaseta Rado Reberšak, Curnovec 40c, 8253 Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KOKRA, ALAIN, RENTA, TITAN, AG, UNA, BAJRAM, TAT, KARDAN, HABE, NAN, ODESA, SČ, AMA, VE, ELITA, REN, SCENARIJ, CLARK, VO, AN, IE, VIDOV, NET, SORA, ORO, KNE, NIČ, ŽA, ATA. Geslo: AJDOVSKI GRADEC Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 24.8.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! MESTO V JU60VZH, DENARNA ENOTA IRANA ZAKLJUČNI DEL SKLADBE; KOD PRIPADNIK SEVERNO-AM. INDIJANSKEGA PLEMENA , NA ŠTAJERSKEM PRAVIJO SVINJI Z8IRKA ZAKONOV, ZAKONIK PISATELJICA NIN MESTO V SLOVENIJI SKOPLJEN PETELIN ANDREJ VOJAŠKO KRAJŠA OKLEPNI) S NIKO KURET KLAVIRSKA VOZILO RENVOJ- SKLADBA SKGVouJA BIKOBOREC AVTOR; RUDI MURN VZDEVEK LADJARJA 0NASS1SA (IZ ČRK; m) R1KANJE BOLEČINA EL0A VILER MALIGNA BULA OPORNEGA TKIVA EDVARD DENE* DARILO MARIJA AHAČIČ ŠTU- DENTKA, iflsimo- SOLKA Široka RAZMAKNV TEV NOG GROBO ORIENT, DOMAČE SUKN0 NEOMEJENO TRAJANJE PUSTOLO- VEC DOLENJ- SKEM PRAVIJO VIHARJU BANJA AVT0M08. OZNAKA TURČIJE VELJKO RUS KU0- muza igedttHne ŠPORT atletika Primož na Japonsko po odličje? Brežice - Od 24. avgusta do 2. septembra se bo v japonski Osaki odvijalo 11. svetovno prvenstvo v atletiki in Atletska zveza Slovenije (AZS) je že objavila seznam atletov in atletinj, ki bodo nastopili, med njimi je tudi metalec kladiva Primož Kozmus. Posavski atletski biser, ki bo konec septembra dopolnil 28 let, ima osebni rekord 82,30 m, kar je letos drugi izid te atletske discipline, zato še posebej njegovi posavski navijači od njega veliko pričakujejo. Kot je na sprejemu de-seterobojca Roka Deržaniča malce v šali (malo pa najbrž tudi zares) dejal Rokov trener Henrik Omerzu, FIT-ovi trenerji znajo tempirati formo; prva je prinesla bronasto medaljo Barbara Špiler, sledil ji je Rok Deržanič s srebrno, in sedaj je na vrsti zlata. In s kakšnimi občutki je prav danes (16. avgusta) v deželo vzhajajočega sonca odpotoval Primož: »Na Japonsko me bo spremljal moj trener Vla- Primož Kozmus do Kevo, najprej bomo za nekaj dni v mestecu Akashi pri Osaki. Tam se bomo pripravljali in prilagajali na azijsko klimo, potem pa se bomo preselili v Osako. To je že moj tre- tji nastop na Japonskem, kjer sem v letih 2003 in 2004 nastopal na mitingih. Sobo bova delila z metalcem krogle Miranom Vodovnikom. Moj cilj je priti v finale med osem najboljših, želja po do sedaj odlični sezoni pa medalja.« Po besedah našega asa bodo največji favoriti za odličja Belo- rusa Tikhon in Devjatovski pa Madžar Pars in Slovak Char-ffeitag. Pravijo, da gre v tretje rado in po tretjem nastopu na japonskih tleh in dveh medaljah mladih brežiških atletov na velikih tekmovanjih je morda letos prišel čas še tretjega »fitovca«, da sezono okrona z odličjem. M.Č. Na seznamu potnikov za Japonsko, ki ge je objavila ATS, je osem atletov in pet atletinj, manjka pa Jolanda Čeplak, ki je osumljena uživanja prepovedanih poživil in je v začasnem suspenzu. V Osako tako poleg Brežičana Kozmusa potujejo še Brigita Langerholc (800 m), Sonja Roman (1500 m), Helena Javornik (maraton), Marija Šestak, Snežana Rodič (obe troskok), Matic Osovnikar (100 in 200 m), Jan Žumer (100 m), Damjan Zlatnar (110 m ovire), Boštjan Buč (3000 m z zaprekami), Rožle Prezelj (višina), Andrej Poljanec (palica) in Miroslav Vodovnik (krogla). Tokrat nočni skok uspel Brežice - Na atletskem stadionu v Brežicah je bilo prejšnjo sredo že tradicionalno tekmovanje v skoku s palico, imenovano » Nočni skok«, ki ga organizira Atletski klub (AK) FIT Brežice. Čeprav sta bila med tekmovalci napovedana tudi dva Američana - Eriča Bartolina in Daniel Ryland, slednjega ni bilo. Za odpovedan nastop se je opravičil, saj se je na Nizozemskem poškodoval in je moral končati svojo evropsko turnejo. Eriča, ki zaradi poškodbe vidi le na eno oko, je bila tudi tokrat najboljša, sicer ni dosegla osebnega rekorda - 440 cm, letvico je preskočila pri 420 cm, kar pa je rekord brežiškega stadiona pri ženskah. 2. mesto je osvojila domača tekmovalka - članica AK FIT Brežice - Tjaša Hojnik, ki je preskočila 300 cm, tretja pa je bila Hrvatica Petra Malkoč z 260 cm. Pri moških je zmagal Jure Rovan, preskočil je 515 cm, kar pa ni bilo dovolj za dosego norme in uvrstitev med potnike za Osako, 2. mesto je s 495 cm osvojil Svit Pintar iz celjskega Kladivarja, tretji pa je bil spet brežiški atlet - srebrni deseterobojec - Rok Deržanič, ki je po krajšem oddihu dobro razpoložen letvico preskočil pri 445 cm in s tem izboljšal osebni rekord, kar je bil tudi njegov cilj ped tem tekmovanjem. Na prireditvi sta se v skoku s palico poskusila tudi nekdanja brežiška tekmovalca Ivan Kostevc in Doko Majkič, ki sta si s preskočenimi 345 cm delila 6. mesto. J.K. Foto: Gregor Podvinski triatlon Žmavčič absolutni zmagovalec Zagreb - Na Jarunu je potekal 5. krog triatlonske lige v sprint triatlonu. Tekmovanja se je kot edini predstavnik iz Slovenije udeležil član Multisport kluba Krško Blaž Zmavcic. V zanimivi in razburljivi tekmi je dosegel izjemen rezultat in zmagal med mladinci ter v absolutni konkurenci. plavanje Le 10 sekund za medaljo Krško - Pred dnevi se je s tekme v Kanadi vrnil krški plavalec Rok Kerin. Nastopil je na tekmi za svetovni pokal na 10 km v daljinskem plavanju. Kot edini predstavnik Slovenije je osvojil 7. mesto, a le za 10 sekund zaostal za 3. mestom. Tekma je potekala v 4 krogih po 2,5 km. Rok je skozi celotno tekmo plaval v prvi skupini, v drugi polovici zadnjega kroga pa je svetovni prvak Rus Dyatchin odplaval naprej, medtem ko je 6 plavalcev ostalo skupaj. V zadnjem kilometru je za skupino malenkost zaostal Bolgar Stoychev, nato pa pospešeno odplaval v desno in v idealni liniji proti cilju. Za njim je odplaval tudi Rok, a je bila razlika med njima prevelika. Rok je imel tri možnosti, žal je izbral najslabšo in tako plaval sam. Ker je pri plavanju podobno kot pri kolesarjenju, je v ciljnem finišu izgubil 3. mesto, saj ga je skupina dohitela in ga v zadnjih 200 m prehitela po notranji strani proge. Tako je na koncu osvojil 7. mesto. Njegov čas je bil 2.02.42 Razočaranje po tekmi je bilo veliko, kljub dobremu času in uvrstitvi, saj je ostal grenak priokus, da je tokrat sam naredil napako. Je pa s tem rezultatom dokazal, kako blizu je, le še pravi trenutek je potrebno ujeti in n , . , .... zagotovo bo tudi R°k z8°raJ desn0 Pred alJem njemu uspelo tisto, kar je pred njim batoma Majcen in Juretu Bučarju, ki so osvajali medalje na tovrstnih tekmah pred leti. Rok je letos nastopil le na 10-km olimpijski preizkušnji, želel pa je nastopiti tudi na 32 km, vendar se ni uspel pravočasno prijaviti na tekmo. Sedaj si bo nekaj dni oddahnil od plavanja, nato pa bosta s trenerjem Nacetom Majcnom zastavila nove cilje za to sezono, ki se bo zanj nadaljevala septembra. A.K. kolesarstvo Dušan pred novim ekstremnim podvigom Krško - Dušan Vodlan se bo ponovno udeležil svetovnega prvenstva v kolesarstvu za veterane, ki vsako leto poteka v avstrijskem St. Johanu na Tirolskem. Začelo se bo 22. avgusta in bo trajalo do 26. avgusta, poleg kronometra se bo prvič preizkusil tudi na cestni dirki v dolžini 76 km. V Avstrijo bo odpotoval že v nedeljo 19. avgusta, saj bo že v ponedeljek startal na cestni dirki za svetovni pokal. Po dnevu počitka bo v sredo na sporedu kronometer, takoj naslednji dan pa še cestna dirka za svetovno prvenstvo. Po dirki se bo odpravil proti domu, saj bo skupaj z Matjažem Golobom in spremljevalcema že naslednje jutro odpotoval v Ulcinj, kjer bosta v soboto 25. avgusta zjutraj startala in poskušala v čim krajšem času prepeljati 1160 km po jadranski magistrali do Ankarana. Seat Leon Nitro Druga generacija Leona že tla prvi pogled deluje športno, a so jo pri Seatu očitno želeli še zaostriti in tako je nastal Leon s športnim paketom Nitro, ki še bolj poudarjeno in °čitno, celo neukemu ali oddaljenemu opazovalcu, ponuja občutek pravega športnika. Lla dlani je tako izbira: če vam oi všeč, da vsi vedo, kje ste, Leon Nitro gotovo ni avto za yas, če pa se radi pokažete, si §a mirno privoščite. S spremenjenim prednjim odbijačem z veliko sredinsko odprtino in manjšima odprtinama ob straneh, Večjim zadnjim odbijačem z dvema simulacijama zračnih Motor: ' štirivaljni turbodiesel ' prostornina: 1968 cm3 ' največja moč: 140 KM (103 kW) ' navor: 320 Nm pri 1750- 2500/min rež, večjim spojlerjem nad zadnjim steklom, razširjenimi pragovi, 18-palčnimi platišči in drugimi dodatki je Leon Nitro agresiven, športno poudarjen, predvsem pa atraktiven, ne glede na barvni odtenek, v katerem je zaživel. Lastniku nudi nekaj več, saj poudarja predvsem športne vsebine, zaradi katerih se lastnik morda počuti še bolj samozavesten, a dejstvo, ki ga ne gre pozabiti, je, da je tak avto- mobil tudi ranljiv. Vsi privlačnosti namenjeni deli so namreč zelo izpostavljeni, krhki, predvsem pa dragi. Parkiranje po robnikih, vožnja po kolovozih in podobne aktivnosti so torej pozabljene, saj lahko premočno vplivajo na denarnico. In pri tem nekaj samodiscipline ne bo odveč, saj bi okrušeni pragovi ali spojler naredili povsem nasproten vtis od načrtovanega. Občutek »pomembnega1 Nitru dajejo še za- temnjena zadnja stekla in aluminijski dodatki na zunanjih ogledalih in ročajih. Notranjost je enaka ostalim modelom in najprej ponuja občutek utesnjenosti. Ta po začetnem prilagajanju hitro mine, nadomesti ga ugodje športne drže. Ergonomija stikal je dobra, vsa so pri roki in logično postavljena. Všečna in pregledna je tudi armaturna plošča s centralno nameščenim merilnikom vrtljajev. Še posebej prijetna je v nočnih urah, ki poudarijo rdeč odtenek osvetlitve. Pogled na centralno konzolo pa žal ponuja občutek, da je Seatovim oblikovalcem zmanjkalo idej, saj kot celota deluje pusto in brez Zmogljivosti: - najvišja hitrost 205 km/h - pospešek 0-100 km/h: 9,3 s - poraba po podatkih proizvajalca: 7,3/4,9/5,7 l/100km - testno povprečje 7,61/100 km posebne inovativnosti, čeprav ponuja dovolj funkcionalno vsebino. Testni Nitro je bil opremljen z že znanim dvolitrskim dieselskim motorjem. Gre za znan agregat, ki se predstavlja v številnih modelih koncerna Volksvvagen in se je doslej v vseh pogojih izkazal kot močan, uglajen, tih in vedno pripravljen na pospeševanje. Poglavje zase zasluži 6-stopenjski samodejni me- njalnik DSG z dvojno sklopko (ki pomeni menjalnik z neposrednim prestavljanjem) in ponuja možnost ročnega ali samodejnega prestavljanja. Posebnost pri njem je, da ne pride do prekinitve prenosa moči motorja. Vse se odvija zelo hitro, tako da pretikanja sploh ni občutiti, medtem ko je povprečje porabe celo ugodnejše kot pri ročnem menjalniku. Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE stran 14 SavaGlas, 16.8.2001 OBČINA Brežice Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih občine Brežice (Ur. list RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996 Občina Brežice RAZPISUJE OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 2007 Ivan Molan Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in na drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. Priznanje občine Brežice se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela. Predloge lahko posredujejo občani, župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge organizacije ter društva najkasneje do 15. septembra 2007. Predloge je potrebno podati v pisni obliki na naslednji naslov: »Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice - »Priznanja občine Brežice«. Predlog naj vsebuje: - podatke o predlagatelju, - podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi, - kratek življenjepis kandidata, - vrsto nagrade oz. priznanja, - natančno obrazložitev in utemeljitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. Kriterija za podelitev: Če gre za enkraten dosežek, je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru. Če gre za življenjsko delo, pa pomen njegovega dela za gospodarski ali družbeni razvoj občine Brežice. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 2007 bo ob prazniku občine Brežice. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta občine Brežice st i LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Razvoj Slovenije se ni pričel šele pred tremi leti Uvodoma se moramo bralcem SavaGlasa opravičiti, zaradi dopustniških dni v prejšnji številki nismo pripravili svojega običajnega prispevka. Pa tudi čas »kislih kumaric« ne postreže vedno z resnimi in primernimi temami. V tem kontekstu tudi razumemo pisanje največje svetniške skupine v občinskem svetu v zadnji številki, ki jim moramo dodati nekaj svojih misli. V LDS smo pravzaprav lahko ponosni, da dediščina dolgoletnega vodenja vladne koalicije omogoča sedanji oblasti nadaljevanje uspešnega razvoja. Splošno je namreč znano, da brez ustrezne podlage ni moč zgraditi dobre ceste, dobre hiše ali pa tekmovalne proge. Po tem, ko so si volivci pred zadnjimi državnozborskimi volitvami zaželeli spre- memb in je poraz LDS na teh volitvah to tudi omogočil, je postalo jasno, da je dediščina, ki je bila prepuščena novim vodilnim silam, tako dobra, da brez prevelikih napak omogoča dober razvoj države. Takrat srtio že bili članica EU in že sredi priprav za vstop v EURO območje. Tako smo lahko skupno ponosni, daje Slovenija uspešna evropska država. Seveda pa tudi hiter razvoj prinaša svoje nevarnosti in pasti. Tako imenovano pregrevanje gospodarstva, tudi zviševanje nekaterih ključnih cen zaradi uvedbe evra, razlogi so seveda tudi globalne narave, povzroča zviševanje inflacije, ki smo ji priča v tem letu, kar lahko resno ogrozi sicer pozitivne trende razvoja. Na te nevarnosti je opozarjal tudi nekdanji guverner Banke Slovenije g. Mitja Gaspari, kot posledico teh opozoril pa je bil soočen tudi z neprijetno stranjo ukrepanja sedanje vlade in poslanske večine v DZ RS, ko ni bil, čeprav priznano eden najzaslužnejših za finančno trdnost države, ponovno izvoljen za guvernerja. V LDS smo izjemno zadovoljni, da seje g. Gaspari odločil kandidirati za predsednika države na letošnjih volitvah in z veseljem ga bomo podpr- obema brežice li tudi v Brežicah. Prepričani smo, da bo dober predsednik. Za svetniško skupino LDS J. Avšič Vabilo vsem občankam in občanom občine Brežice Vse zainteresirane občanke in občane vabimo na 16. tabor SLS, ki bo v nedeljo, 9. Septembra, v Postojni, pred Postojnsko jamo, s pričetkom ob 9. uri. Poleg predstavitve osnovnih izhodišč razvoja Slovenije v prihodnosti, bo to predvsem družaben in zabaven dogodek z zelo bogatim programom, ki ga bodo popestrili Čuki, Saša Lendero, Alfi Nipič z ansamblom, skupina Pepel in kri ter druge glasbene skupine in zbori. Ob 10. uri bo sveta maša v koncertni dvorani Postojnske jame, nakar sledi program na glavnem prizorišču. Možen bo ogled Postojnske jame, Predjamskega gradu, Pivka jame in Črne jame. Vzporedno bodo potekale zanimive športne aktivnosti in tekme ter bogat otroški program. Vse udeležence čaka tudi brezplačen golaž in druga presenečenja. Več na spletni strani \vwwMsM. Udeležite se torej tabora z družinskimi člani in povabite s sabo tudi prijatelje. Udeležbo lahko prijavite na zboru članov in simpatizerjev SLS v občini Brežice, ki bo v petek, 24. Avgusta, ob 19. uri v restavraciji Štefanič v Brežicah, ali pa tajnici OO SLS Ivanči- či Glas na tel. št. 49-93-870 ali GSM 041- 764- 250 ali fax: 07/ 49-93-871. To je lepa priložnost, da skupaj preživimo čudovit dan. Izkoristimo jo! Predsednik OO SLS Brežice Ivan Sušin Razmišljanje o regiji Posavje Glede na to, da smo v obdobju, v katerem bo veliko sprememb in ko se bomo le “mi” odločali za ali proti nuklearnim odpadkom ter za pridobitev Feniksa (logističnega centra) z vso pripadajočo infrastrukturo ter povečano letalsko bazo s prisotnostjo civilnega letalstva, bi bilo pravično in smotrno, da se naše občine malo zbudijo in si izborijo pravico, da si VSI pre- bivalci »novo pečene« regije izborimo kakšne ugodnosti, na primer pri vseh mesečnih izdatkih, kot so elektrika, komunala in podobno. Ne zdi se mi namreč pravično, da si le občine polnijo proračune z različnimi rentami in komunalnimi taksami, potem pa gredo ta sredstva za nek kilometer pločnika, po katerem v enem letu ne bo skoraj nihče hodil, in za podobne neekonomične investicije. Naslednje, kar zanima mene, mladino, občane in verjetno še koga, je to, kakšne pridobitve bomo dobili mi -občani s sistemom regionali- zacije v pokrajine, in sprašujemo se, ali ni to zopet samo neka politična farsa?! Po mojem mnenju bi pojem regija lahko imel velik vpliv v državi, kajti kot vemo iz primerov drugih držav, ima lahko skoraj vsaka regija znotraj nje svoja pravila, na primer, daje dovoljeno nekaj kar v sosednji regiji ni in obratno. S tem bi bile regije zanimivejše med sabo in navzven, s tem bi vsaka od njih to lahko tudi izpostavljala kot svojo prednost ter turistično in gospodarsko zanimivost. Za PUM Mladen Strniša ^ vse general STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE mnenj a j odgovori popravki... Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni spolnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. »Končno izbran izvajalec za čistilno napravo« SavaGlas, št. 190, str.4 Kot borec za resnico in pravico se čutim dolžnega bralcem povedati resnico o gradnji čistilne naprave v Sevnici. Regijski projekt vseh treh čistilnih naprav v Krškem, Brežicah in v Sevnici je v celoti od zasnove do projektiranja izdelalo Ministrstvo za okolje in prostor. Ta projekt je ministrstvo delalo od leta 1995 do 2004, ko je bila zadeva predana občinam. Občina Sevnica niti s prstom ni mignila za ta projekt, sedaj pa se župan Janc hvali, kako je to njegov projekt. (Preveč lepo bi bilo, če bi bili novinarji sposobni to raziskati. Ta resnica je dosegljiva na ministrstvu). Leta 2004 je župan Janc podpisal javni razpis za graditev čistilne naprave v Sevnici. Vloge so dala tri slovenska podjetja, ki so delova- la v kartelu in v povezavi preko LDS-ovih birokratov v ministrstvu in verjetno tudi s pomočjo našega župana. Njihove cene so bile usklajeno visoke od 11,6 do 12,50 milijona evrov. Nepričakovano je v igro stopilo tudi tuje podjetje s ceno 7,05 milijona evrov. Torej v SIT skoraj 1,3 milijarde ceneje. To je bil hud udarec birokraciji in lobijem LDS-a in SLS-a. Zato so takoj stopili v akcijo in poskrbeli, da je javni razpis propadel. To ni bilo težko. Naš župan je namreč podpisal tako prirejen javni razpis, ki ga je bilo mogoče v vsaki »nepredvideni« situaciji razveljaviti. Kljub temu je državna revizijska komisija z odločbo županu Jancu dala možnost, da začne pogajanja z najcenejšim ponudnikom, pa tega ni hotel. Cena je bila pač prenizka in verjetno provizije premajhne. Tako je župan Janc raje začel z novim razpisom, kar je občino Sevnica dodatno stalo 6 milijonov takratnih SIT. Poleg tega je občina morala plačati najcenejšemu ponudniku stroške pritožbe v višini približno 700 tisoč SIT. (Glej dopis Zvoneta Košmerlja št. 35300-0043/1999, pridobljeno iz zaupnih virov na občini). Vsi računi so na občini. Tudi drugi Jančev javni razpis (namenoma ali še vedno zaradi neznanja) je propadel. Koliko je stala objava tretjega »Obvestila o javnem naročanju«, mi ni znano. Poleg tega je župan naročil »novelacijo« investicijskega programa, ki je tudi stala nekaj deset tisoč evrov. Vseh dodatnih in nepotrebnih stroškov bo preko 100 tisoč evrov. Kar je pa najhuje, bo zaradi »mečkanja« župana celotna investicija dražja več milijonov evrov. Samo za primerjavo povejmo, da bo brežiška čistilna^iaprava za 13.500 PE - populacijskih enot in približno 8,5 km kanalizacijskega sistema stala skupno vsega 7,2 milijona evrov. Sevniška za 9500 PE in približno 10 km kanalizacije pa naj bi stala ca 13 milijonov evrov, kar je skoraj 5 milijonov več za manjšo čistilno napravo. Vam je kaj jasno spoštovani, kako dela sevniški župan? Zagotovo ne in vam tudi nikoli ne bo. Saj nikogar v občini to ne zanima. Predvsem pa ne občinskega nadzornega odbora, katerega predsednik je človek, ki se je hvalil po Sevnici, kako je županu pomagal na prestol, poleg tega pa »bentil« po gostilnah češ: »Županu sem pomagal na prestol, sedaj mi pa noče hčerke zaposliti na občini«. No, sedaj je tudi hčerka zaposlena na občini in razlogov za poglobljeno kontrolo ni več. Sedanje Janče-vo razlaganje, da bo novo visoko razliko v ceni sevniške čistilne naprave pokrilo ministrstvo, je obsojanja vredno. A denar v državnem proračunu ni enako naš, davkoplačevalski, kot ta v občinskem, s katerim dela Janc kot «prasica z mehom«. Prav. Zgodovina se očitno ponavlja. Kruha in iger Sevniča-nom, oblast in naš denar pa v roke oligarhom SLS. Borec za pravico in resnico Branko Kelemina, Blanca 48 mali oglasi PAPIROTI AERO PAPIROTI Tovarniška ulica 14 • 8270 KrSko • tal.: 07 488 27 00 • fax: 07 488 27 40 domača prodaja: 07 488 27 41 »izvoz: 07 488 27 04 • e-mail: papiroti@aero.si Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja kilogramskih belih piščancev v soboto, 1. septembra. Razprodaja enoletnih kokoši pa bo v soboto, 22. septembra. Za informacije pokličite 49-21-563 ali 031-621-522 ali pa se osebno oglasite pri Rostoharjevih na Bregah 1. Zelo ugodno prodam rabljen regal za dnevno sobo in sedežno garnituro. Za informacije pokličite na številko 041- 690-324. Prodam posteljo iz masivnega smrekovega lesa, skoraj novo, velikosti 190 krat 190 cm, z dvema jogijema. Pokličite 040-898-995. Aero Papiroti, d.o.o. je uveljavljen proizvajalec papimaiih nosilnih vrečk na evropskem trgu. Zaradi širitve proizvodnih kapacitet vabi k sodelovanju sodelavce za proizvodno področje in sicer: PROIZVODNEGA DELAVCA (pomoč pri delu na stroju za izdelavo vrečk in pakiranje vrečk) Od vas pričakujemo: - končano osnovno šolo - marljivost in odgovornost pri delu NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek_____________________________________ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja___________________________ Zavezanec za DDV Kraj Poštna št. j Ulica Telefon j Datum Podpis j Število izvodov j v Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročni-i ško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naroč-I nine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. Ponujamo vam: - zaposlitev za določen čas za 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas - možnost vključitve v It. pokojninski steber - dinamično delo - urejeno delovno okolje Kandidati, ki jih navedeno delo zanima, naj pošljejo ponudbo z življenjepisom v 15 dneh na naslov: AERO PAPIROTI, d.o.o.,Tovarniška 14, 8270 Krško RADIČ »/BREŽICE J no 88,7 In 95,9 MHz Sigi: IBBB •v"..;. Kabelska televizija brez meja - preko satelita! ■■m mM Kjerkoli ste, vam preko 60 domačih in tujih programov s podnapisi pripeljemo naravnost domov! Bodite med tistimi, ki imajo ves svet na dlani! v ŠETINC BRANKO s.p. Ulica stare prave 8290 BREŽICE Ulica stare pravde 24 #((ll mntm-n 6SM: 041-627-154 . . .. TELEVIZIJA NOVO MESTO m* i ■ 59 30 872 J7/39 30 87C uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si % s#® d.:..._ ... na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju JffTVT studio ROŽMAN www.rotO'rozm«in.si ZRAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO PASPARTUJE, LETVE ZA OKVIRJE l/Sl KAŠIRNE MATERIALE Paspartuji -SlMMhrt) •Mtuejski paspartuji -P/atna n fuspartifF -Tipski paspartuji Letve za okvirjanje (psrof AVve -Mii letve -t>VC letve Kaširni material -Bela kasarna pena -kappa fiit -kaširni karton Melja - torbice za CD-j Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brežice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. A ŠESTNAJSTA ftjfr po večmesečnem pvepnčev^njvv m »rAd'i j