Dopisi. Od sv. Barbare v Halozah. Na Štefanje t. j. 26). dne tega meseca imele 80 7se občine bv. Barbarske župnije skupno sejo, 7 katerej so sesta^ile naslednji odločni zahte7 do sla7. c. kr. gla^arstva in diugib c. kr. urado7 7 Ptuji: ,,Podpisane ob8jne 80 že pred 7e6imi letmi 7ložile proanjo pri s|a7. c. kr. uradih 7 Ptuji, da se uraduje slo7enski. Obečalo nam se je, ni8 pa storilo. Toiej, glede na besede njih 7eličanat7a naaega presvitl. cesarja Fr. Jožefa L, da naj bodo 7si narodi avstrijski enakopra^ni, da je A^strija 7sem deželam varna zaslomba — zavetje, — da so 7si narodi &7strijski enako opra^ičena rodo^ina; glede na to, _a drža^ni osnovni zakoni 7 § 19 7sem avstrijakim narodom zagota^ljajo ra^nopra^nost oziroma na jezik 7 uiadih in šoli; glede na to, ka je 7 prestoluemg07orupredlanskegaoktobraobeSana bila enakopra^nost 7sem a^strijakim narodom; glede na to, ka je ministerski predBednik grof Taaffe 7 zboru iziekel, da se ne sme 7 Avstriji nijeden narod na steno pritiskati; glede na to, ka Slo7enci isto tako, kakordrugi avstiijski narodi plačujejo fvelike in težke da8e in svoje krepke ter junaake j sino^e dajejo 7 c. kr. 7ojsko in slednjič glede na 'nara^no pravo, zabte^ajo podpisane občine, da se jim pocemši od mladega leta 1881 — 7si dopisi od sla7. c. kr. gla7arat7a, od sla7. c. kr. davkarstva in od sla7. c. kr. okrajnega šolskega s^eto7alst7a — razume^aj! tudi od 7ele sla7. c. kr. namestništ7a in deželnega odbora, pošiljajo in rešujejo 7se 7loge 7 pslo7enskem jeziku." Slede podpisi občinskih predstojniatev. Tudi so odposlale omenjene občine drža^nemu zboru in skupnemu ministerst^u prosnji, da se naj nikakor gruntni da7ek ne po^iaa, ker že kmetje itak doaedanjega veS redno plače^ati ne morejo! Iz Dravskega polja. (Še nekaj 0 slovcuskih pobotnicah, se-li sprejemajo ali ne?) V 51. at7. nSlo7. Goap." pripo^eduje se iz Ptuja, |da je neki narodni g. učitelj od ondotne c. k. da^karije dobil namesto penez, pobotnico nazaj, ker je bila slo^enska, s prista^kom: die Gestattung sicb der slo^enischen Spracbe zu bedienen, kann sich anf Cassa-Dokumente nicbt erstrecken. Fin. Min. Erlasa 7om 11. Oktober 1868, Nr. 31607. In zopet se ja^i 7 predzadnji številki iz Maribora, da tudi ondotna c. k. da^karija ni hotela izplačati 60 fl. 6. g. pro^izorju M. E. na slo^ensko pobotnico, sklica^aje se pa na ministerski zaukaz od 17. eept. 1880 st7. 11929. Iz 7sega tega vidi se neka nedoalednost in negoto^ost 0 8prejemanji slo7. pobotnic, tako da bi znalo marsikteremu celo narodnjaku militi se, koleke s slo7. pobotnicami sk^arjati, in je to menda bilo do zdaj tudi pri marsikterem istina, ker so še slo7. pobotnice, kakor se vidi iz teh različnih izja7, redke kakor bele 7rane. No vsemu temu bo rja" menda zdaj konec, ker je dobila, kakor se r zadnji štv. nSlo7. Gosp." iz Ptuja javi, ondotna c. k. da^karija od ,,zgoraj" ukaz, da ima 7 alo^eoščini pisane pobotnice, ki zade^ajo deželni zaklad, sprejemati in izplače^ati. Temu bodi 7 piiznanje iesnice samo to dosta^ljeno, da je pisalec teb vrstic že 14. sept. poslal slo7. pobotnico na 8lavno c. k. da^karijo 7 Ptuji, ter dobil brez ugovoia izplačan denar po nakazu pobotuice. Dne 21. decembra pa je pisalec tega sam šel 7 ondotno c. k. da7karijo ter predložil dve slo^enski pobotnici in se mu je zopet brez 7sakega ugo^ora in z vso prijaznostjo izplačal denar. Iz 7sega navedeuega pa sledi, da bodimo 8ami najpOjirej ne ;-iai_o v jeziku ampak tudi 7 peresu, 7 djanji Slovenci in potetu pa zahtevajmo z 7so odlocaostjo isto tudi od razlicnih gg. uradniko7. Eu duhoveu. Od zgornje Pesnice. (Goljufo7 7 Mariboru) moia biti precej in ae prav zvitib. Pretečeni teden so 4 ženake piijokale se domo7, ker so jim lopo^i na 7elikem trgu denarje ukradli, jednej baje 30 fl. — Pred kratkim sreča slo^ensk fantič 7 mestu gospoda a pakelcem pod pazdubooi. nOd kod si?*1 7praša gospod. Fantič: od sv. Ja,koba. ,,Dobro, to imaa pakelc za g. lajmoštra, izroči Jim ga, le 2 fl. imaa placati". Fantek ima sanio 1 fl. Gospodič se zado^olji tudi z 1 fl. in fantič prepozno spozna, da je goljufau. Želarju B. na Lilaškem bregu je neka gospa v Mariboru obečala 3000 fl. ako jej izroči 200 fl. Due 28. dec. t. i. je imel denaije 7zdignoti pa si je le bodil pameti kupovat. O^a ženska mora zvita baba biti, ker je želarja tako hudo pre^arila. Gluh zoper 7sako opominjanje prodal je kajso in pabnil sebe in ženo in otroke 7 popolno siromaštvo, da bi le doplačal zahfevano svoto. Želetije, da pohcaji babin obrt pregledajo ! Od sv. fomaža pri Velikej nedeiji. (Zimo cel6 brez snega) pra^ijo nekateri, da bodeino letos imeli. Res, do sedaj še nas ni pokrila beia odeja. Vendar do aprila je še nekaj časa in pogosto je uže božic bil na trati, a vuzem na peči. Redke so zime biez snega. Jaz poninini takšno ae iz mladib let, ko sem aolar bil in ko so 6. g. Gla^nik pri nas provizor bili. To je bilo 1. 1834. Takrat bila je cela zima topla in suba. Do sv. Jožefo^ega stno 7 goricab pi-70 kiat okopali in 7inska trta nam je obrodila slovito 7ino 1834. Dvanajst let poznej 1. 1846 bila je podobna ziuia. Snega ni zapalo nic. 0 sv. Jožetbvein so biesk^e C7ele, tu pa tam tudi čreanje. Vendar nabrali tisto leto nismo 7eliko. Trs je namre8 bil slab in po gostib tocab pobit. Zato se tudi letos nimamo nadejati posebno dobre 7inske letine; 7saj vemo, koliko trso7ja nam je zimski mraz lani pokoučal in tudi toče ao ga po mnogib krajili nemilo zadele. Pri sedanjem lepem 7iemenu smo 7eliko dela po goricah opra^ili. Okolo Svetinj so gorice obrezane. F. E. Iz Gorenjskega na Kranjskem. (0 b r t n ij s k a kranjska družba) je 7elika ne-"reča za naa« Vse pravice, katere amo kmetje od pamtiveka 7 planinskih gozdib imeli, nam ho5e pobrati, a pomagati si aami ne moremo na nobeno stran. Pomagati nam morajo drugi, pred vsem visoka vlada. Ako zgubimo pravico do drv, atelje, paae itd. potem so gorenjski kmetje na 8uho položeni. Mislimo, da smo podpore od strani vlade ne aamo potrebni, ampak tudi vredni. Za dom in cesarja smo vselej radi žitvovali kri in imetje. To smo pripravljeni tudi zanaprej vselej storiti, ali ohraniti in obraniti nas je tieba zoper neopravi6ene in 8ilne tirjatve omenjene družbe. Vse plauine in gozde hoče nakupiti, a za pravice, ki so z njimi Bog vedi kako dolgo uže združene in od prejšnjih lastnikov bile spoštovane, za te pa ne mara, ampak jib ho6e vse odpraviti in uničiti. Še pravdanje ne pomaga nič. Kolika reva da je kmet v takšnih okoliščinah, to je težko popolnem dopovedati. J. A. Iz Rogaca. (Stavbeni odbor) pridevzlato knjigo. Naš trg se opravičeno, ker je bolj reven in pri bornem hrvačkem sosedu (kar tudi pri nas upliva in to še posebno v tem letu zaradi potresa zagrebačkega i nezasliaano veliko toče) dolgo brani potrebnib stroškov za razno zidanje. Vendar bo ena rec za drugo na vrsto priti morala in sicer: cerkev, sodnija, šola. Cerkvenega obzidja se je uže pred par leti do polovice za tržko okolico lotil spošt. predstojnik g. Nace Mikua, za drugo polovico se je brigal tržan g. Jožef Šporn, ki je med tem postal nbllrgermeister" in v novem stavb. odboru načelnik. Temu odboru se je posre6ilo potrebna cerkvena popravila dognati in tako njih imena zabeležimo, koja so: načelnik g. Sporn, odborniki 6. g. Centrib dekan gg. Hercl, Janez Ogrizek, Drobnič, Mikuš. Za stroške skrbijo trije dobrotniki, v prvi vrsti cerkveni patron, svitli cesar sami, potem knez Alfred Windiscbgratz in tržani pa okoličanjc. Tudi ne gre pozabiti zastopnika patronovega blag. g. ptujskega glavarja Trauttveter-ja, ki dobrovoljno odbor podpira in kojemu zato tudi vsa hvala gre. Iz Celja. (Kat. podpornemu društvu) darovali so: 1. Po 6. g. dr. Augušt. Kukoviču poslali Vojničani 22 fl. 2. V6. g. Jožef Žebel, župnik pri 87. Petru 10 fl. vstanovnine. 3. Vč. g. Anton Keržič, katehet v Ljubljani 5 fl. 4. Svitli knez Salm v Novem Celji 5 fl. 5. Čg. Matevž Slekovec, kaplan pri sv. Marku 5 fl. 6. Gosp. Karl Regula, mestjan celjski 3 fl. 40 kr. 7. Gosp. Frauce Lipovšek, obč. svetovalec 5 fl. 8. Blag. gosp. dr. Štefan Ko6evar, cesarski svetovalec letnino s 2 fl. 9. G. Neža Ledl vv Vojniku 2 fl. 10. Gospa Kožer v Celji2 fl. 11. Cg. Jožef Jurčič kaplan na Paki 5 fl.12. Neimenovan dobrotuik iz Solcave 5 fl. 13. Čg. Frauce Jan, kaplan v Koprivnici 5 fl. 14. V6. g. Ant. vVre6ko, inful. opat za boži6nico zopet 5 fl. 15. C. g. Anton Ribar, kaplau na Tebarjib 5 fl. 16. V6. g. Peter Gosten6nik, župnik na Rečici 2 fl. 17. Neimenovan iz Nove cerkve 2 fl. 18. 3 neimevani iz Nove cerkve 3 fl. 19. G. Florijan Knez, posestnik 7 Košnici 2 fl. 20. G. Jožef Kodela poeestnik na Dobrovi 3 fl. 21. N. in A. Kodeh* iz Dobrove po 2 fl. 23. Neimenovana gospa 2 fl. 24. Čg. Janez Berglez, vikar v Konjicah 3 fl. 25.—27. M. Brence, posestniki na Ložnici, M. Lah pose8tnik na Zg. Hud. in Andrej Dolenec, poaeat. na Babnem po 2 fl. 28. VeS neimenovanih 9 fl. Vsem blagim p. n. ustanovnikom udom in dobrotnikom naaega ^katol. podpornega drustva" želimo veaelo novo leto; Bog nje blagoslovi! naj nam ostanejo zveati tudi v prihodnje! Iz Soštanja. (Občina šoštanjska okolica) je imela 28. grud. m. 1. 87ojo sejo. Na predlog ob6. svetovalca g. Fran. Goričuika se je enoglasno 8klenilo slovenski uradovati, z dostavkom da se to naznani slav. okrajnemu glavaratvu in slav. sodniji, da se bode njima le slovenski dopisovalo in taki dopisi sprejeraali. Kaj pa sosedne^nam občine: Topolš6anje^ St. Floiijančanje, vrli Škal6anje, Velenjčanje, St. Iljanje! i. t. d. Mislimo, da ne bodo dalje še nemškutarili ter lastni mili slovenski jezik v kot stavili! Gotovo ne bodo v no7em letu naprej babali se z nemščino, kakor pura s pavovim perjem. Saj ne vidijo kaj podobnega pri drugib narodih. Za na8 Slovence ne more biti 6astno to, kar so drugi narodi zavrgli! Na noge toraj, krepki sinovi inajke Slave! Pokažimo svetu, da nismo sluge bismarkovcev, ampak za blagor avstrijske domovine in 6ast slovenskega jezika vneti možje!