118630 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA. IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN, TISK KTL—TOZD TIKA TRBOVLJE, CESTA TONČKE ČEČ 44, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA — ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463 Stabilizacija danes, pomeni naš boljši in trdnejši jutri O tem, ali smo ali nismo za gospodarsko stabilizacijo ni dvoma. Za njo smo se delovni ljudje in občani že odločili. S tem pa bitka za stabilizacijo, ki pomeni trdnejši gospodarski položaj, in še čvrstejšo samoupravno, socialistično in. neuvrščeno Jugoslavijo še ni dobljena. Politika gospodarske stabilizacije postaja sestavni del delovanja političnih organizacij ir. samoupravnih organov na vseh ravneh. Vse to pa še ni dovolj! Bitka za stabilizacijo mora postati naša vsakodnevna praksa, lahko bi rekli naša navada, naše lastno spoznanje. Od besed moramo preiti k dejanjem, k drugačnemu obnašanju nas vseh in vsakega posebej. Odražati se mora v odgovornejšem odnosu do dela, v dvigu produktivnosti, v izboljšanju delovne discipline, v zmanjševanju materialnih stroškov, smotrnejši uporabi energije in delovnih sredstev, v boljšem izkoriščanju delovnega časa, zmanjševanju osebne in skupne porabe ter v zavesti, da mora o-sebni dohodek rasti v skladu oz. počasneje od rasti dohodka. Z eno besedo, varčevanje in prizadeven delovni odnos na vseh področjih. Vsa ta spoznanja moramo delavci naše delovne organizacije preliti v konkretne akcijske programe za varčevanje in po samoupravni poti sprejeti tudi u-krepe za njihovo realizacijo. V programih morajo biti jasno določena delovna področja in nosilci nalog s točno opredeljenimi obveznostmi in roki, v katerih se morajo naloge izvesti. Prav je, da se naloge opredelijo in da vsi delavci nosimo del odgovornosti, za naloge, ki smo jih sprejeli. Prav tako tudi tedaj, ko naloge ne bi bile rešene oz. za obnašanje, ki ne bo v skladu s sprejetimi dogovori in programi o stabilizaciji ter varčevanju. Ob tem pa je treba jasno povedati da bitka za stabilizicijo ne pomeni le zategovanje pasu, temveč pomeni predvsem boj za boljše gospodarjenje, s tem pa boj za večji dohodek TOZD in DO. Kaj vse vpliva na večji dohodek pa dobro vemo in je bilo že poudarjeno v začetku tega prispevka. Zato bomo morali o vseh teh problemih oziroma o vseh elementih gospodarjenja zelo kritično in konkretno spregovo- Na strani 5, 6, 7 vam predstavljamo našo temeljno organizacijo združenega dela Valkarton Logatec. Na sliki je zgradba z upravnimi prostori, v ozadju pa so skladiščni prostori in proizvodne hale. Ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata delovne enote 60 in delovne enote 80 TOZD Kartonaža. Tovariš generalni direktor je govoril o bitki za stabilizacijo, o povečanju produktivnosti in boljših delovnih odnoSrh. rili v tem mesecu ob razpravah o zaključnih računih. Te razprave so dobra priložnost za preizkus naše resnične pripravljenosti, da se stabilizacijsko obnašamo, saj se bomo v razpravah o zaključnih računih ob ocenjevanju uspehov v preteklem letu tudi odločali kako, koliko in v kaj usmeriti dohodek in čisti dohodek, ki smo ga vsi skupaj u-stvarili. Že sedaj lahko rečemo, da smo v letu 1979 v DO KTL v poprečju relativno dobro gospodarili, žal pa beležimo ob dobrih rezultatih posamezrVh TOZD tudi mnogo slabše rezultate od pričakovanih. oziroma slabše kot bi jih kljub določenim objektivnim težavam ob ustreznih delovnih naporih vendarle lahko dosegli. Prav zaradi tega je razprava o zaključnih računih priložnost, da zelo zavzeto in kritično spregovorimo o vseh problemih, ki zadevajo naše delo in to tudi tam, kjer so rezultati dobri, saj se moramo zavedati, da bi bili lahko povsod še boljši, če bi se stabilizacijsko obnašali že v lanskem letu. Čas je, da odkrito spregovorimo o delovni disciplini, odnosu do dela (beležimo veliko oz. preveč izostankov iz dela), o organizaciji dela in produktivnosti (očitno so še precejšnje notranje rezerve), o nesrečah pri delu (tudi teh je še vedno občutno preveč), o izkoristku delovnih sredstev in materiala in da se dogovorimo, kako napake in nepravilnosti zmanjšati oz. odpraviti, obenem pa javno pohvaliti tiste delavce in organizacijske enote, kjer so dobro delali in dosegali dobre rezultate. Čas je tudi, da ponovno spregovorima o naših razvojnih poteh in se odločimo, v kaj bomo usmerjali dohodek. In končno, še imamo čas, da ponovno preverimo naše planske usmeritve za leto 1980 in ugotovimo, če so stabilizacijsko naravnane, pri čemer mislimo predvsem na gibanje oz. rast o-sebnih dohodkov, na sredstva za skupno porabo, pa tudi materialne stroške, še posebej sredstva za potovanja, propagando reklamo in reprezentanco. Koristno in edino pravilno bi bilo, če se vsi skupaj odločimo za varčevanje in tako prihranjena sredstva vložimo v poslovni sklad, saj so naše obveze na področju investicij v letošnjem letu izredno velike. Če na kratko povzamem, menim, da bitka za stabilizacijo ni enkratni akt, enkratno dejanje, temveč mora postati naša stalna skrb, naša vsakodnevna misel, naša akcija in delovni doprinos skozi vse leto 1980, ki povseh napovedih prav gotovo ne bo lahko, saj smo ob gospodarskih težavah doma, priče tudi izredno zaostrenim odnosom v svetu, ko imperialisti vseh vrst dvigajo glave in rožljajo z orožjem ter ogrožajo naš in svetovni mir. Vsi problemi pa so rešljivi. Moramo pa okrepiti in poglobiti enotnost, delovanje družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Ob zaostreni odgovornosti vseh delavcev, še posebej pa vodilnih in vodstvenih, moramo probleme sproti in učinkovito razreševati po jasno začrtani samoupravni poti, za katero smo se vsi delovni ljudje in občani opredelili in v praksi že večkrat dokazali, da smo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami sposobni probleme reševati in rešiti. Tone Florjančič Pregled dela in življenja Edvarda Kardelja »Samoupravljanje — moč ljudskih množic« je bilo geslo prireditve ob 70-letnici rojstva velikega revolucionarja, mis eca in državnika, ki so si jo organizirano ogledali tudi številni delavci naše delovne organizacije. Razstavo, edinstveno po vsebini, so postavili strokovni sodelavci jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj in marksističnega centra CK ZK Slovenije. Več kot 200 tisoč obiskovacev iz vse Slovenije si je v manj kot mesecu dni ogledalo veliko razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja, ki so jo pripravili na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani. Tudi naj mlajši so si z zanimanjem ogledali razstavo. iz misli... Josip Broz —Tito: Iz govora na zasedanju skupščine SFRJ, na katerem so delegati sprejeli zakon o združenem delu 26. novembra 1976 Iz govora na zasedanju skupščine SFRJ, na katerem so delegati sprejeli zakon o združenem delu 26. nvembra 1976 »Komunist«, 29. XI. 1976 V federaciji so nastali novi odnosi. Uveljavila se je samoupravna samostojnost republik in pokrajin, hkrati pa se je okrepila njihova enotnost. Danes se čutijo veliko bolj odgovorne, ne samo za svoj lastni razvoj, ampak tudi za napredek vse skupnosti. Samo v takšni politiki namreč vidijo narodi in narodnosti Jugoslavije možnosti za svojo popolno nacionalno uveljavitev in za svoj vsestranski socialistični razvoj. Vedno bolj se potrjuje, da lahko ob popolni enakopravnosti in solidarnosti, z dogovor jan jem in usklajevanjem interesov, učinkovito rešujemo tudi najbolj zahtevne zadeve. To ima zgodovinski pomen in predstavlja jamstvo bratstva in enotnosti, s tem pa tudi trdnosti in celovitosti Jugoslavije. Organiziranje združenega dela in delovanje delegatskega sistema sta danes temelj revolucionarne preobrazbe naše družbe. S tem smo ustvarili osnove, da delavski razred in vsi delovni ljudje neposredno upravljajo vse družbene zadeve. Tudi skupščinski sistem dobiva široko samo- upravno osnovo in postaja orodje politične oblasti delavskega razreda. Toda nujno je, da vse to uresničujemo še hitreje in dosledneje, saj nam ta sistem ponuja velikanske možnosti. Pozitivni procesi zajemajo našo inteligenco, ki vse bolj postaja sestavni del združenega dela in delavskega razreda. Z razvijanjem samoupravnih odnosov v družbi, posebno interesnih skupnosti in delegatskega sistema, se razširjajo tudi možnosti za intelektualne delavce, da ustvarjalno prispevajo k napredku naše skupnosti in hkrati neposredno vplivajo na svoj družbeni položaj. Samo tako bodo lahko premagovali tudi odpore v svojih lastnih vrstah, odpore, katerih namen je ohraniti zgodovinsko preživeli! položaj inteligence kot posebnega družbenega sloja. To je edina pot za odpravo razdvojenosti med materialnim in duhovnim področjem, med umskim in fizičnim delom. Razni elistič-ni, avantgardistični in podobni koncepti hočejo ločiti inteligen- co od delavskega razreda, od izvirov njenega resničnega navdiha in prave ustvarjalne svobode. Z eno besedo: enotnost vseh delovnih ljudi ter njihova privrženost samoupravljaju in socializmu sta večji kot kdajkoli doslej in hkrati bistveni dejavnik trdnosti naše skupnosti. Konti -nuieta naše revolucije se kaže tudi v tem, da v njeni sedanji etapi aktivno sodelujejo vsi rodovi, da se združujeta in prežemata revolucionarna izkušenost udeležencev oboroženega boja in navdušenost mladih, ki v razvoju naše socialistične samoupravne družbe vse bolj prevzemajo odgovorne naloge. Vse to se kaže v boljši organiziranosti naše družbe, v njeni sposobnosti, da se upre vsem poskusom delovanja proti temeljnim družbenim vrednotam, proti celovitosti in neodnvisno-sti dežel. Kajti boj za uresničenje zastavljenih ciljev neizbežno zahteva hkrati tudi premagovanje ostankov razrednega sov- ražnika in raznih odporov z dogmatskih in liberističnih izhodišč. Tako torej poteka intenzivno delo za nadaljnjo samoupravno preobrazbo naše družbe. Ta boj poteka na jasnih političnih izhodiščih in z jasnimi pogledi v prihodnost, izraža dejansko razpoloženje naših ljudi in daje pozitivno obeležje sedanjemu družbenopolitičnemu položaju pri nas. Pomen takšnega stanja je toliko večji, ker ga na demokratičnih osnovah dosegamo ob hkratnem, premagovanju notranjih nasprotij in odporov ter ob učinkovitem nasprotovanju stalnim pritiskom na našo deželo z raznih strani. To potrjuje pravilnost politike Zveze komunistov Jugoslavije, dokazuje njeno enotnost in trdnost kakor tudi povezanost in stabilnost naše skupnosti v celoti. Naši delovni ljudje poznajo smeri in strategijo gospodarskega razvoja. Nedavno sprejeti petletni načrt vsebuje bistvene cilje in prednostne razvojne naloge kakor tudi glavne opredelitve v ekonomski politiki. Zdaj je obveznost celotne družbe, da to izpeljemo. To je namreč pogoj, da zadovoljimo življenske interese delovnih ljudi glede zaposlovanja, nagrajevanja po delu, zvišanja življenske ravni ter ustvarjanja vse boljših življenjskih in delovnih razmer. Tudi tokrat naj opozorim, da moramo še naprej graditi sistem dohodkovnih odnosov v združenem delu. Pri tem moramo posebno skrb posvetiti izdelavi takšnega sistema delitve dohodka in posebej še osebnega dohodka, ki bo močna spodbuda za kar najbolj učinkovito delo na delovnem mestu, kar najboljše izkoriščanje sredstev za proizvodnjo in investicije kakor tudi za kar najbolj intenzivno in smotrno združevanje dela in sredstev. Ta spodbuda je bistven pogoj ne samo za učinkovito delovanje samoupravnega sistema in za pospešen družbenoekonomski razvoj, ampak tudi za dobro politično stanje v državi. Tak sistem delitve bo močno in stalno spodbujal produktivnost, to pa je mogoče doseči samo na podlagi neposrednega odločanja delovnih ljudi. Zato se moramo še nadalje upirati uravnilovki, nesorazmerjem v materialnem položaju in socialnim razlikam, ki ne temeljijo na takšni družbeno sprejeti stimulaciji za delo in boljšem gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Sicer pa so tudi pogoji za zboljševa-nje solidarnosti, ki je prav tako nujno potrebna v naši družbi. Prav tako ne bomo mogli brez ustrezne delitve učinkovito reševati niti mnogih problemov o-sebnega in družbenega standarda — v zdravstvu, šolstvu, stanovanjski gradnji, otroškem varstvu in na drugih področjih. Tovarišice in tovariši, pred vsemi socialističnimi silami naše družbe so tudi v prihodnje veli-like naloge. Zagotovo jih bomo izpolnili uspešno, ker imamo jasno predstavo o tem, kakšne so naše težnje, ter konkretna izhodišča samoupravnega razvoja naše skupnosti. Za izpolnitev teh nalog so delovni ljudje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije pripravljeni, da se še bolj organizirano angažirajo, to pa je jamstvo naših uspehov. Hkrati je to tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki pod krinko lažne skrbi o usodi Jugoslavije ali socializma v njej, pritiskajo z namenom, da nas odvrnejo z naše poti, ovirajo naš samostojni razvoj in ogrozijo našo neodvisnost. Naši delovni ljudje se, ka- kor že v vseh fazah naše revolucije, tudi zdaj opirajo na lastne sile zato mirno in odločno nadaljujejo graditev socialistične samoupravne skupnosti ena- kopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, to veliko dejanje in zanesljivo jamstvo naše srečnejše prihodnosti. »Komunist«, 29. XI. 1976 Ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata delovne enote 20, TOZD Kartonažna. Sejo je vodilo predsedstvo v sestavi: tov. Došen Vinko, Mavsar Janez, Korošec Zofi in tov. Dobrovlje Zmago. Ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata delovne enote 50, TOZD Kartonažna. Izvoljeni so bili člani izvršnega odbora: tov. Bukovec Franc, tov. Lužar Stane, tov. Juvan Roman, tov. Kulaš Martin, Grojzdek Sašo, tov. Kovač Franc in tov. Čož Anton, in člani nadzornega odbora: tov. Orehek Beno, tov. Ros Jože in tov. Vrščaj. Franc. Kontrola kvalitete v papirno predelovalni industriji Danes nas prisiljuje čas, da postaja kakovost vse pomembnejša komponenta družbenoekonomskega sistema. Prejšnja oblika kontrole prerašča v sistem integralnega zagotavljanja kakovosti, pri tem pa zajema aktivnosti, ki nastopajo v procesu, pa če vzamemo od marketinga do eksploatacije izdelkov v uporabi. Noben oddelek se ne more v tem procesu bistveno vzdigniti na drugega, če ne zagotovimo rast vseh in vnašamo kvalitetne spremembe v celoten proces. To zagotavljamo s sprejeto politiko kvalitete, v procesu pa sodelujemo vsi in javno ugotavljamo, da moramo še marsikaj storiti. Proces integralnosti tudi ni nikjer končan, ker se pojavljajo vedno nove ideje nadaljnje povezave, ocenjujemo pa ga po preudarnosti stroškov in zahtevane zahtevnosti izdelkov. Za razjasnitev tako eksaktnega procesa, kot je kvaliteta in kontrola kvalitete, moramo najprej definirati pojme, ki tu nastopa- jo, ker nam različna tolmačenja otežkočajo sporazumevanje, to pa so: —• politika kvalitete, — cilji kvalitete, — planiranje kvalitete, — metode in postopki, — kontrola in upravljanje kvalitete, — funkcija kvalitete. Pod pojmom politika kvalitete razumemo danes samoupravni sporazum o kvaliteti, zato je potrebno samoupravnim organom pripraviti dokument, ki bo vseboval vse potrebne osnove za odločanje. Ta pojem srečamo kot dokument tudi že izdelan v zapadnih državah in vsebuje predvsem deklaracijo nivoja kvalitete, popolnoma v tehničnem smislu in pa definicijo odgovornosti, da se ta nivo lahko doseže. V socialističnih državah s planskim gospodarstvom, so nivoji kvalitete določeni z državnimi standardi in predpisi o kakovosti. Specifičnost posameznih panog (proizvodnja zdravil, prehrambenih proizvodov in za človeka nevarnih proizvodov) so predpisani zakoni, zato ni možno dati univerzalnega recepta, za samoupravni sporazum. Sporazum o kakovosti je srednjeročni plan na področju kakovosti in zato ga lahko po zahtevkih enačimo z adekvatno vsebino zakona o planiranju. 1. Program nivoja kakovosti izdelkov in storitev 2. Organizacija enovitega sistema 3. Plan akcij za ustvarjanje pogojev 4. Navodilo za delo (dokumentacija) 5. Kontrola načrtov 6. Kontrola tehnoloških rešitev 7. Oprema za merjenje in kontrolo kakovosti 8. Metoda dela pri kontroli 9. Kontrola procesa izdelovanja 10. Kontrola izdelkov 11. Preizkušanje — probna postaja 12. Kontrola neustreznih materialov in proizvodov 13. Signiranje 14. Manipulacije z materialom in proizvodi 15. Embaliran j e 16. Skladiščenje 17. Transport 18. Kadri za kontrolo kakovosti 19. Denarna sredstva za uresničevanje sporazuma. Cilji kvalitete Pri kvaliteti lahko dosegamo dva cilja, in sicer: a) ukrepi, ki bodo zagotovili, da bo kvaliteta ostala enakomerno na isti ravni za proizvod ali vrsto proizvodov. b) ukrepe, ki bodo zagotovili, da se kvaliteta dvigne iz nekega nivoja na višji nivo, da se s tem zadovolji potrošnjo. V vsakem slučaju pa pridemo do prihrankov zaradi zmanjšane slabe kakovosti izdelkov v organizaciji in povečani dohodek zaradi več narejenih in prodanih količin, s tem pa dobimo večje možnosti vlaganja v splošno potrošnjo, osebno potrošnjo in razširjeno reprodukcijo. Boljša kakovost izdelkov za-nost izdelka, lepši estetski izgled in boljšo funkcionalnost izdelka. Tako pri enakih odvojenih sredstvih za nabavljanje zadovolji potrebe potrošnika v večji meri. Mislim, da je pri tem važno pogledati tudi faktor renomeja podjetja, ki prinaša marsikatero prednost. Planiranje kvalitete Da bi se ustvarili vnaprej začrtani cilji za zagotovitev kvalitete, je potrebno izvesti vrsto akcij. Te akcije se dosti boljše izvajajo, če so vnaprej planirane. Sploh bi lahko rekli, da je planiranje proces priprav za boljše doseganje zaželjenih ciljev. Končni rezultat planiranja je lista aktivnosti s katero se definira: — odgovornost za izvajanje, —- časovni redosled aktivnosti, — stroški, — in drugi dokumenti planiranja. Metode in postopki morajo biti določeni z upošteva- njem naj novejših dosežkov in z upoštevanjem racionalizacije dela. Velikost vzorca in način jemanja vzorcev morajo biti predvideni. Rangiranje napak se predvidi vnaprej. Kontrola in upravljanje kvalitete Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije, ter samoupravne integracije združenega dela je TOZD, kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih svojega dela. Te neodtujljive pravice delavcev bomo z vidika kakovosti obdelali kot: —• odločanje o kakovosti pri upravljanju (rezultati dela) —■ odločanje o kakovosti pri upravljanju delovnih procesov (o pogojih za delo) —■ odločanje o kakovosti pri izvrševanju (o delu). Kakovost je lastnost izdelka ali usluge in nastaja z delom. Funkcija vseh dejavnosti v poslovnem sistemu je kakovost, ki ni absolutna temveč relativna. Minimalno kakovost v vseh ■ branžah in dejavnostih po večini primerov določa družba s standardi, pravilniki, predpisi določili itd. Zato moramo primerno kakovost določiti in si v poslovnem sistemu prizadevati, da jo dosežemo. Primerno kakovost lahko določimo s koordinacijo interesov: —• širše družbene skupnosti — končnih uporabnikov — kupcev —• delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, ki želijo optimirati proizvajanje dobrin in rezultatov. Kakovost, ki je določena na ta način, ni več kakovost v klasičnem smislu delitve dela, temveč je eden od temeljnih ciljev vsakega poslovnega sistema in posebej poslovnega sistema v samoupravnem socializmu. Rudolf Stojan (nadaljevanje v naslednji številki glasila) Ustanovni občni zbor OOS DE-30 TOZD Kartonažna lov. Zupančič, predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana — Center je na kratko pojasnil naloge sindikata, ki nas čakajo v letošnjem letu. Pojasnil je vzroke pobude za reorganizacijo sedanje OOS TOZD v več novoustanovljenih osnovnih organizacij po delovnih enotah. Menil je, da bo delavec v novih pogojih bolj informiran, da bodo sindikalne skupine manjše, kar bo omogočilo lažje vodenje javnih razprav. Informacije Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji 8. 2. sprejel informacijo, da je Skupščina občine Lj ubij ana-Center, dne 29. I. 1980 sprejela odlok o prenehanju začasnega ukrena družbenega varstva v delovni organizaciji Kartonažna tovarna Ljubljana. Začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu v delovni or- ganizaciji Kartonažna tovarna, ki ga sestavljajo: Tone Florjančič, predsednik Andrej Lazar, član Gregor Irt, član in začasnemu individualnemu poslovodnemu organu TOZD Kartonažna, Jakobu Kondriču preneha mandat. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Čemu se smejemo »Tako nespretno lažete«, je dejal sodnik obtoženemu, da vam svetujem da si najamete odvetnika.« Nova tajnica (po končanem hitrem diktatu): »Prosim tovariš šef, kaj je že bilo med »Spoštovani« in »S tovariškimi pozdravi?« »Tovariš doktor« skrbi pacienta, »mislite, da se bom izvlekel? Bili so že primeri, ko je zdravnik postavil napačno diagnozo in zdravil za pljučnico nekoga, ki je potem umrl za tifusom.« »Neumnost,« ugovarja zdravnik, »če jaz zdravim pacienta za pljučnico, ta tudi umre za pljučnico!« — Veste, pri nas ni nobene diskriminacije — pri nas velja pametna beseda prav toliko kot neumna. Predstavljamo vam TOZD VALKARTON Parkirni prostor pred temeljno organizacijo, zadovoljuje potrebe delavcev. Skladiščni prostori- in del upravne zgradbe. TOZD IZ OBRATA... Tovarna Valkarton je bila zgrajena v letih 1970 do 1971 s sredstvi sovlagateljev KTL (60%) in Slovenijales (40%) in je tako med prvimi proizvodnimi organizacijami, ki so zgrajene z združevanjem sredstev, tovarna je bila dograjena in uradno odprta pred osmimi leti oziroma 29. decembra 1971. Investicijski program je predvideval, da bodo proizvodne zmogljivosti tovarne okrog 20.000 ton valovitega kartona in embalaže pri 250 zaposlenih delavcih. Z rednim poslovanjem je tovarna začela 1. januarja 1972, leta 1974 pa je bilo proizvedeno že 21.900 ton, število zaposlenih pa je naraslo na 270. Tako so bije zmogljivosti I. kartonskega stroja do skrajnosti izkoriščene, prav tako pa tudi zmogljivosti vseh predelovalnih strojev. V tem letu se je »obrat Valkarton« tudi organiziral kot TOZD v sestavi KTL. Pričela je druga faza izgradnje, sovlagateljske pravice pa sta prevzeli KTL TOZD Kar-tonažna Ljubljana in TOZD Slovenijales - trgovina z gradbenim materialom. V letih 1975 do 1976 je bil nabavljen še kartonski stroj, ki je imel zmogljivost 40.000 ton. Nabava avtomatske linije je tudi bistveno pripomogla k povečanju produktivnosti. Zaradi tega pa se je v naslednjih letih nadaljevalo z zidavo novih _ skladiščnih prostorov, tako da je danes pod streho približno 17.000 kvadratnih metrov prostora, kar je tudi v jugoslovanskem merilu mnogo. Preostane jim samo še gradnja strešnih konstrukcij, ki bodo omogočale nakladanje in količine in kvalitete izdelkov, iz valovitega kartona. Vse to bo razkladanje tudi ob deževnem vtremenu. Zaradi investicijskih vlaganj je bila proizvodnja v stalnem omogočilo bistveno povečanje porastu, tako da je leta 1978 znašala že 40.123 ton. V naslednjem letu je proizvodnja sicer padla za 1 %, vendar predvsem zaradi pomanjkanja surovine na tržišču. V tem obdobju je bilo opazno zmanjšanje proizvodnje polproizvodov in povečanje proizvodnje gotovih izdelkov. S tako smotrnim programiranjem in njegovo dosledno realizacijo je tej temeljni organizaciji že v letu 1979 uspelo povečati proizvodnjo gotovih izdelkov preko 3.000 ton ali za 17,6%. Zaradi normalnega in včasih tudi prekomernega obratovanja je bil velik del strojnega parka kmalu precej izrabljen in ga je bilo treba obnoviti. Tako je bil nabavljen nov slotter 3.500, ki je začel obratovati januarja 1979. leta, generalno obnovljen pa je bil tudi slotter 2700. V letih 1980—1981 pa je planirana obnova in dopolnitev kartonskega stroja I. V bližnji prihodnosti bo potrebno nabaviti tudi takšne stroje, ki omogočajo proizvodnjo vseh vrst in kvalitet embalaže zmanjšanje fizičnega napora delovnih ljudi in povečanje produktivnosti. Danes je v tej TOZD zaposlenih že nekaj čez 400 delavcev, zato bodo skušali doseči nadaljnje povečanje proizvodnje z boljšim izkoriščanjem strojnega parka in posodabljanjem opreme. V minulih osmih letih je ta kolektiv tovarno neprestano dograjeval, zato pa ga v naslednjih osmih letih čaka njeno posodabljanje, kar bo omogočilo delavcem boljše in lažje delo, kupcem pa cenejše in kvalitetnejše izdelke. Kolektiv TOZD Valkarton pa se tudi zaveda, da bo lahko v sestavi takšne delovne organizacije, kot je KTL še naprej uspešno nadaljeval izgradnjo svoje in solidarno tudi drugih TOZD, ki s svojim delom in sredstvi tvorijo eno najpomembnejših delovnih organizacij te panoge v Jugoslaviji. KLJUB TEŽAVAM UGODEN TREND Nekaj ste o naši TOZD Valkarton že izvedeli, da pa si boste ustvarili popolnejšo sliko, smo zastavili nekaj vprašanj, na katera sta nam rade volje odgovorila tov. Vinko Haložan direktor TOZD in tov. Jože Novak tehnični vodja TOZD. Zaključnih računov TOZD še ni, vendar približno že lahko o-cenjujemo gospodarjenje v lanskem letu. Kakšen je bil po ocenah poslovni rezultat vaše TOZD? Kljub številnim težavam in problemom pri nabavi ustreznih materialov, smo poslovno leto u-spešno zaključili. Skupna količina proizvodov je bila za 1 % manjša kot v letu 1978, zato pa smo za več kot 3000 ton povečali proizvodnjo kartonskih izdelkov in s tem dosegli boljši finančni rezultat kot je bil planiran. Kljub temu, da točnih podatkov še nimamo računamo, da bomo namenili za sklade okoli 40 milijonov dinarjev. Kakšen poslovni rezultat predvidevate ob prvem tromesečju? Ali vse poteka po planu, ali pa se že pojavljajo ovire? Materiala nam še vedno primanjkuje, zato smo imeli v januarju na kartonskih strojih preko sto delovnih ur zastojev. Planirana količina pa je bila kljub vsem dosežena, oziroma celo za 5 % presežena, seveda z nekaj opravljenimi nadurami. Za to tromesečje torej ni bojazni, saj trend še vedno kaže na povečanje proizvodnje kartonskih izdelkov. Ali ste imeli v preteklem letu kakšno večjo investicijo, ali pa jo morda predvidevate v letošnjem programu? Po letu 1977 pravzaprav večjih investicij nismo imeli, letos pa začenjamo z izgradnjo (1850 m2) nadstreškov pred skladišči gotovih izdelkov. S tem se bo preprečila nadaljnja škoda, izboljšali pa se bodo skladiščni pogoji pri nakladanju in razkladanju. Letos bomo zgradili akumulatorsko polnilnico za viličarje in postavili silose za skladiščenje škrobnega lepila. V letih 1980—81 pa je planirana večja rekonstrukcija kartonskega stroja I., nabava izseko-valnega stroja in stroja za povezovanje palet. Tov. Stane Žerovnik, predsednik delavskega sveta je otvoril proizvodni proces nove tovarne. Lanskoletni dosežki vas verjetno obvezujejo tudi v letošnjem letu in kako? TOZD VALKARTON Glavna komandna plošča KS kartonskega stroja. Pogovarjamo se o sprejemu programa ukrepov varčevanja v katerem se zavzemamo za izpolnitev delovnega načrta v skupnii količini 43500 ton, za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, za še boljše vzdrževanje osnovnih sredstev, za zmanjšanje izostankov z dela, za povečanje izkoristka osnovnega materiala, za povečanje izvoza izdelkov, skratka, za povečanje uspešnosti našega poslovanja. Kaj pa kadrovske investicije in kadrovska politika? Na tem področju imamo vse usklajeno s resolucijo o kadrovanju. Novih delavcev ne bomo zaposlovali, ker imamo dobro kadrovsko zasedbo, tudi po strokovni plati. Veliko investiramo v znanje, saj imamo pet štipendistov, ob delu pa se izobražuje petnajst članov kolektiva. Smatramo, da imate dobro razvito obveščanje, saj ste v lanskem letu postavili svoj razglasni sistem in pričeli izdajati interni informator. Radi bi kaj več zvedeli o tem? Odločili smo se, da izboljšamo posredovanje relevantnih informacij delavcem. Po vzoru nekaterih delovnih organizacij smo pričeli izdajati dnevni informator. Tako redno poročamo o ka-ličini proizvodov, o bolniških izostankih, o rezultatih službenih potovanj, o nabavi materiala, o dogajanjih v občini, o delu SIS itd... Za hitrejše posredovanje informacij uporabljamo zvočni sistem. Mreža zvočnikov je postavljena čeprav pa primernega prostora za razglasno postajo še nimamo in je sedanja namestitev začasna. Na koncu sta tov Haložan in Novak optimistično razpoložena poudarila, da bo prihodnost še svetlejša, če bodo še nekoliko bolj izkoristili notranje rezerve. V letu 1980 jih čakajo težke naloge. Odkrito rečeno, delavci želijo boljše osebne dohodke, zato bodo morali povsod doseči še boljše skupne rezultate. DELO OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA Uspehi in slabosti delovanja Osnovne organizacije sindikata TOZD VALKARTON so rezultat zadanih nalog, ki so včasih tudi prešle okvire naših zmožnosti. Pri njihovem opisovanju si je težko postaviti v luč objektivne predstavitve, zlasti pri enotno izpeljanih akcijah vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Kljub razvejanosti področja delovanja naše osnovne organizacije tako v družbenopolitičnem življenju naše delovne skupnosti kot širše družbenopolitične skupnosti, naj bi bil temelj predstavitve naše osnovne organizacije v vedno večjem vplivu delavcev iz neposredne proizvodnje na odločanje, dobro gospodarjenje, načrtovanje, ustvarjanje in razporejanje dohodka s ciljem hitrejše gospodarski rasti naše samoupravne socialistične družbe. Z udejstvovanjem na političnem, gospodarskem področju smo se vključevali v delo samoup- ravnih organov. Odraz takšnega delovanja so boljši odnosi pri delitvi dohodka na osebne dohodke, sredstva skupne porabe in sredstva za nadaljnjo reprodukcijo materialne osnove dela. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da bomo morali posvetiti posebno pozornost elementom, ki so nosilci pridobivanja dohodka, kot so povečanje produktivnosti, zmanjšanje izmeta, povečanje kvalitete proizvodov, izboljšanje tehnoloških in organizacijskih postopkov in utrjevanje pozitivnih delovnih navad. Na drugi strani pa moramo pristopiti k izdelavi samoupravnih splošnih aktov, določiti redno osnovo za nagrajevanje po delu. Veliko je bilo storjenega na področju samoupravne zakonodaje s sprejemom samoupravnih aktov v skladu z zakonom o združenem delu. Posebno mesto je osnovna organizacija sindikata v svoji aktivnosti posvetila obravnavi samoupravnih aktov in njihovi skladnosti z zakonom o združenem delu. Tako so se delavci po sindikalnih skupinah v prvi fazi seznanjali z vsebino določil samoupravnega akta in zapisniško podajali spremembe, dopolnitve ali predloge komisiji za usklajevanje samoupravnih aktov. V naslednji fazi pa se je ta akt obravnaval na zborih delavcev, kjer se je vsebina akta dokončno razčistila, dopolnila in uskladila. Pri obravnavi in tol- mačenju samoupravnih aktov po sindikalnih skupinah imajo precejšnjo vlogo delegati delavcev v IO OOS na katerem se predhodno seznanimo z vsebino in načinom izpeljave obravnave. Izvedeni referendumi za sprejem samoupravnih aktov so bili izvedeni kar zadovoljivo, pri čemer pa ugotavljamo, da so ti toliko bolj uspešni, če so v predhodno aktivnost sprejemanja vključeni vsi ostali subjekti življenja naše temeljne organizacije. Vsekakor pa je najvažnejši pogoj za dobro izvedbo takšnih akcij dobra informiranost delavcev naše delovne skupnosti. Poleg delegatskih informacij imamo organizirano izdajo dnevnih informacij v obliki glasila. »Informator« in razglasne postaje, ki bo dokončno usposobljena s pridobitvijo primernega prostora za delo. V postopku volitev delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in organov samoup-ravnanja, je osnovna organizacija v predvidene in volilne postopke vložila nemalo truda, da so bile zadane naloge opravljene kvalitetno in pravočasno. Ocena delovanja posameznih delegacij je zadovoljiva, ker so vanje vključeni aktivni delavci iz različnih področij družbenopolitičnih dejavnosti. Kljub prizadevanju, da bi bilo njihovo delovanje kvalitetno, pa še ne dosegajo povsod želj enih rezultatov (odbor samoupravne delavske kontrole). V prihodnje bo potrebno mnogo več vložiti v njihovo strokovno usposabljanje za opravljanje naloženih težkih in odgovornih nalog. Na področju sporazumevanja o dohodkovnih odnosih med temeljnimi organizacijami smo na pragu vključevanja in razreševanja teh odnosov. Da bodo odnosi čimpreje normalno zaživeli bomo morali tudi mi doprinesti svoj delež. Organiziranih je bilo več kratkih seminarjev za delegate in člane samoupravnih organov, in družbenopolitičnih organizacij. Poleg izrednega šolanja na strokovnih šolah in enoletni višji politični šoli so bili izpeljani tudi tromesečni in enomesečni tečaji za člane družbenopolitičnih organizacij. V pripravi pa je strokovni tečaj za pridobitev kvalifikacij in sicer za delavce na delih in nalogah, ki sedaj še nimajo zahtevanih kvalifikacij. K izboljšanju delovnih pogojih zaposlenih je poleg rednih toplih obrokov šteti še delitev osvežilnih pijač med delom. V tehničnem pomenu pa je za izboljšanje pogojev šteti klimatizacijo oddelka za proizvodnjo valovitega kartona, izgradnjo kompresorske postaje, skladišča vnetljivih tekočin, izgradnjo novih prostorov vzdrževalnih delavnic in prostora za popravilo palet. Potekajo pa že intenzivne priprave za postavitev silosov za škrob in nabavo odnosno izdelave protihrupnih omar na valo-vilnikih kartonskih strojev. Spretno skladiščenje zvitkov. Življenje in udejstvovanje na področju kulture se je kazalo pretežno v individualnem udejstvovanju. V prihodnje bomo vložili več truda v osvežitev teh dejavnosti, predvsem v obliki sod.elovanja s kulturno skupnostjo in organizacijami. Izpeljali smo proslave ob dnevu žena in pomembnih obletnic naše revolucije. Poleg razpoložljivih kapacitet v počitniškem domu v Fiesi in dveh camp prikolicah smo uspeli zadovoljiti želje po letovanju pretežni večini delavcev z nabavo še štirih camp prikolic. Udeleževali smo se in organizirali razne športne prireditve in tekmovanja, predvsem v naslednjih disciplinah: smučanje, košarka, namizni tenis, kegljanje, odbojka nogomet, streljanje in šah. Na teh prireditvah smo dosegli dobre rezulatete, kar potrjujejo številne diplome in pokali, ki smo jih prejeli. Članski izlet v Čehoslovaško SR smo po- Papirni stroj 1. LOGATEC Delo na valovilnih agregratih. Razreševanje stanovanjske problematike delavcev v temelj-nji organizaciji je zelo uspešno in ji naši samoupravni organi posvečajo kar največ pozornosti. Tako je bilo v tem mandatnem obdobju pridobljenih sedem družinskih stanovanj in tri stanovanja iz solidarnostnega sklada. V podporo individualni gradnji pa smo izdvojili sredstva v obliki dolgoročnih posojil za novogradnje ali obnovo stanovanj za ca. 70 stanovanj. Humanost delavcev naše delovne skupnosti je bila vedno izražena z množično udeležbo v akcijah prostovoljnega darovanja krvi za kar je naša osnovna organizacija prejela zlati znak. Veliko je bilo storjenega na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. O tem pričajo pohvale skupščine občine Logatec in pa dobro izpeljano akcijo NNNP-79. Ob koncu ne smemo mimo dejstva, da je pri organizaciji in izpeljavi vseh teh akcij sodelovalo in nudilo pomoč mnogo delavcev, ki so v okviru možnosti, prispevali k uspehom naše osnovne organizacije. Hvala jim! DELO OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE Naša mladinska organizacije je sorazmerno zelo mlada, tako kot naša temeljna organizacija. Po otvoritvi tovarne pred približno osmimi leti se je skupaj z organiziranjem drugih družbenopolitičnih organizacij, organiziral tudi aktiv mladih. V začetku mladinska organizacija ni bila tako polnoštevilčna kot je sedaj. Začetek ni bil lahak, probleme ki smo jih imeli pa sta nam v precejšnji meri pomagali reševati osnovna organizacija sindikata in ZK. Oporo in koristne nasvete smo dobili tudi na občinski konferenci ZSMS. V začetku delovanja še ni bilo čutiti aktivnosti na področju političnega dela, saj se je organizacija ukvarjala bolj s športnimi in družabnimi prireditvami, kar je mlade tedaj bolj pritegnilo. Pomembne premike v organk ziranju in delovanju mladih na področju družbenopolitičnih odnosov lahko zasledimo v času po 9. kongresu ZSMS. V tem obdobju se je pokazala večja pripravljenost mladih za udejstvovanje v samoupravni praksi. Takoj po kongresu je bila akcija usmerjena v reorganizacijo mladinskih organizacij in aktivov v osnovne organizacije ZSMS po temeljnih organizacijah združenega dela. Tedaj se je tudi naš aktiv mladih preimenoval v osnovno organizacijo ZSMS. Pretežna večina mladih delavcev se vsakodnevno vozi. na delo iz oddaljenih krajev. Ravno zaradi tega in zaradi več izmen- skega dela niso vsi mladi delavci vključeni v delo osnovne organizacije TOZD. Poleg tega pa je velika večina mladih delavcev nekvalificiranih in polkvalificira-nih. Mladi, ki imajo srednjo ali višjo izobrazbo pa se vse premalo vključujejo v delo osnovne organizacije ZSMS. Kljub vsem problemom pa je bilo spoznanje, da morajo mladi delavci, kot sestavni del delavskega razreda, uresničevati svoje interese, vodilo za vse večjo aktivnost in zastopanost mladih v sindikatu in organih upravljanja temeljne organizacije združenega dela. Sloter — Čase Maclcer 2200. Temeljna aktivnost mladih po 9. kongresu je bila usmerjena v uveljavljanje Ustave, Zakona o združenem delu ter ostalih sistemskih zakonov. Ugotovimo pa lahko, da se mladi nismo dovolj angažirali na tem področju predvsem ne na spoznavanju vsebinskih sprememb, ki so jih prinesli omenjeni akti. Vse to pa izhaja iz premajhnega idejnopolitičnega dela mladih v organizaciji združenega dela. Kljub temu pa lahko v osnovni organizaciji ZSMS TOZD Valkarton v zadnjem obdobju zabeležimo nekatere pozitivne premike: — med mladimi je prisotna vse večja angažiranost za doseganje ugodnejših proizvodnih rezultatov; — povečal se je interes mladih, da se osnovna organizacija ZSMS, kot družbenopolitična organizacija v večji meri vključuje v vse aktivnosti za uveljavljanje ustavnih določil. Pospešena proizvodnja, ki bi stabilizirala naše gospodarstvo je ena izmed tistih akcij, kjer so se mladi zelo množično odzvali, predvsem na osnovi navodil organov Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladi so se v zadovoljivem številu vključili v mladinske delovne akcije (občinskega ali republiškega merila), problemov z nadomestili osebnih dohodkov nismo imeli. Prav tako je osnovna organizacija TOZD organizirala lokalne delovne akcije, predvsem za ureditev okolja. Tako smo se mladi vključili tudi v akcijo varstva okolja. Sodelovali pa smo tudi v razpravi o štipendijski in kadrovski politiki. VINKO HALOŽEN, JOŽE NOVAK, ANTON NAGODE, JANEZ ALBREHT, DUŠAN PESEK Dobra volja pesem in še kaj Vsak dan se srečujemo z njim ob prihodu v službo, včasih tudi ob odhodu domov. Marsikdo med nami pa bi tega prijaznega fanta rad pobliže spoznal, zato smo se namenili pokramljati z njim. Končno pa 14 let, ki jih je Franc Potočnik preživel v tem kolektivu ni tako kratek čas. Kdaj ste se zaposlili v KTL? Zaposlil sem se novembra 1966 leta v stiskalnici odpadnega papirja nato sem bil pomožni strežnik v offset strojnici, zatem pa sem odšel v JLA. Ko sem odslužil vojaški rok, sem se ponovno vrnil v KTL in se zaposlil kot skladiščni delavec, nato pa kot samostojni skladiščnik. Iz varnostnih razlogov sem zaprosil za delovno mesto vratarja v DS SS, kjer sem že dve leti. Kako ste zadovoljni s svojim delom oziroma z ljudmi s katerimi se srečujete? S svojim delom sem zadovoljen, čeprav je delo z ljudmi zelo nehvaležno, saj ne moreš nikoli vsem ustreči. V glavnem pa so ljudje korektni, so pa seveda tudi izjeme. Vendar skušam vsakemu čimbolj ustreči, čeprav se tudi sam včasih ne počutim najbolje. Kadar sem bolan ali slabe volje sicer nisem tako razpoložen kot navadno, vendar se trudim, da ne bi stresal slabe volje na ljudi, v koliki meri mi to uspeva, pa lahko sami presodite. Včasih se skušam tudi s kom pošaliti, vendar se najdejo tudi ljudje, ki šale ne razumejo in mi to tudi zamerijo. Tov. Potočnik. Kaj delate v prostem času? V prostem času, ki ga imam sicer zelo malo, igram kitaro in pojem v orkestru, ki sem ga sam ustanovil. Tako sem tudi silvestroval v gostišču »Livada«, kjer tudi sicer redno igram. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Najprej moram opremiti novo stanovanje in se ustaliti, nato pa se bom vpisal na kakšno višjo šolo, kar si že dolgo želim. Sicer pa nimam kakšnih velikih načrtov in bom pač videl kaj bo prinesel čas. Tudi mi mu želimo pri njegovih skromnih načrtih čim več uspeha. P. D. Milijoni km brez nesreče Jože Škrlep, vodja voznega parka in šofer osebnega avtomobila, je že 19 let v KTL, zato zasluži pozornost, da ga spozna širši krog delavcev kolektiva KTL. Njemu in njegovemu sodelavcu Cvetu Kuneševiču smo zastavili nekaj naslednjih vprašanj. Kdaj ste se zaposlili v KTL? Jože: V Kartonažni tovarni sem nastopil službo šoferja 1. avgusta 1961. leta. Prej pa sem vozil 14 let na ZS Slovenije. Cveto: V kartonažni tovarni Ljubljana sem se zaposlil maja 1971. 1. Morda se spominjate koliko km ste prevozili v teh letih in natančneje, koliko brez prometne nesreče? Naš Jože. Jože: Možakar se je zamislil, nagubal čelo in glasno računal: »Na sindikatih sem zamenjal pet avtomobilov s približno 180.000 prevoženimi kilometri kar z vmesnimi vožnjami znaša približno milijon kilometrov in nato še približno 2 milijona, ker sem prepotoval Italijo, Francijo, Nemčijo, Švico, Madžarsko in Češko po dolgem in počez. Da, takole, približno 3 milijone km in to brez karambola, če ne štejem manjših prask!« Moramo priznati, da je to že kav svojevrsten rekord. Cveto: V svojih 20. letih službovanja sem prevozil približno 2 milijona kilometrov, v Kartonažni tovarni Ljubljana pa okrog 700.000 km, seveda vse brez prometne nesreče. Kakšen se vam zdi poklic šoferja osebnega avtomobila in odnos ljudi do šoferjev? Jože: Pri tem poklicu moraš biti vedno na razpolago, ni točnega urnika, je veliko čakanja ipd.... Pozimi je še malo več nevšečnosti, poleti pa je nekoliko bolje. Odnos ljudi do nas je kar v redu, zato se na tem delovnem mestu dobro počutim. Cveto: Takoj, ko sem položil izpit se mi je vse zdelo bolj rožnato, kasneje pa sem spoznal tegobe šoferskega poklica, tudi take, ki jih je že omenil moj tovariš. Predvsem me boli dejstvo, da odgovornost ni ovrednotena, da nismo nagrajeni po delu, saj dobimo enak OD, če vozimo ali ne. Porušili so se tudi proporci, saj je šofer kombija sedaj bolje plačan kot šofer osebnega avtomobila. Pričakujemo, da bo nova sistemizacija prinesla ustreznejše nagrajevanje. Ali vam je kak zanimiv dogodek ostal v spominu? Jože: Pred leti, ko sem bil službeno v Beogradu, se nam je pokvarila črpalka pri avtu in tako smo obtičali na ulici v naj večjem prometu. Vlečna služba nas je potegnila do servisa, kjer pa nam niso hoteli dati potrebnih delov, saj je bila ura že skoraj dve. Na srečo sem srečal prijatelja iz Ljubljane, ki je na servisu — beograjski podružnici vodil inventuro in mi je nadomestne dele takoj izročil. Še isti dan smo črpalko popravili in odpotovali domov. Cveto: Spominjam se dogodka pri katerem sem si s prekrškom rešil življenje. V lanskem letu sem nekega deževnega dne vozil osebni avto poln ljudi od Zidanega mosta proti vasi Radeče. Tam kjer se cesta zoži sem počakal, ker nisem imel prednosti, nasproti pa se mi je približevala »katrca«. Ker sem uvidel, da je cesta dovolj široka, sem z avtom izpeljal, čeprav ne bi smel. Trenutek za tem se je s hriba zrušilo kakih pet ton kamenja in zasulo mesto kjer sem maloprej še stal. Tako smo se vsi rešili, ker se nisem dosledno držal predpisov. Kje ste silvestrovali? Jože: Silvestoval sem doma, v krogu svoje širše in ožje družine, a smo se kar dobro zabavali. Med prazniki smo naredili tudi lep sprehod od doma do Rašice in nazaj. Tov. Cveto Kuneševič. Cveto: Silvestroval sem kar doma v krogu svoje družine in nekaterih znancev. Bilo je kar v redu. Vaši načrti za prihodnost? Jože: Kakšnih posebnih načrtov nimam, ker grem kmalu v pokoj, zato pa že razmišljam kako bom izkoristil prosti čas, ki ga bom imel kmalu več kot sedaj. Cveto: Glede svojih načrtov za prihodnost moram reči, da nisem preveč zahteven, saj sem zaže-ljeni standard že dosegel. V bodoče si želim obilo zdravja in malo bolj mirno življenje. D. P. Zgleden primer približevanja nrganizirane rekreacije delavcem Med letošnjimi zimskimi počitnicami je športni referent tov. Mirko Plaznik organiziral za delavce TOZD smučarski tečaj pod nadzorom smučarskih vaditeljev iz TOZD Lepenka. Ker pa je to prvi primer tako organizirane bele rekreacije, ki ima vir dobrih lastnosti, kot so gibanje na svežem zraku, za katerega so predvsem prikrajšani Ljubljančani, utrjevanje telesa nroti prehladom in gripam, ki sledijo mokrim pomladanskim dnem, ugodnejše počutje delavcev in nenazadnje tudi enakomerno obremenjevanje TOZD s koriščenjem letnih dopustov, sem opravil kratek razgovor s smučarskima vadi tel j ima. Oba sta enoglasno pohvalila domiselno organizacijo rekreacije, ki ni imela večjih pomanjkljivosti. V šestdnevnem začetniškem tečaju, sta vse udeležence naučila osnovnih prvin smučanja, ki jih bodo morali tekom sezone tečajniki še utrditi. V drugi sezoni, pa da ne bi bil prvi tečaj zaman, organizirali nadaljevalni tečaj. Uspeh tehničnega dela tečaja je bil viden, saj so tečajniki, ki tt tt tt * * so se disciplinirano vključili v* vadbo, spretnejše smučali. Da bi bil uspeh podobnega tečaja — * relcreiranja večji, vaditelja predlagata naslednje: * — na vaditelja naj bi prišlo * maksimalno 8 do 12 tečajnikov. Tako ima vaditelj več časa, da * se posveti vsakemu posamezniku v svoji skupini, ki je sestav-* ljena s tečajnikov, ki imajo slično stopnjo smučarskih veščin; * — tečaj naj bo organiziran na nezahtevnih terenih, priporočata * pa tudi bližino vlečnic; — da bi bile podobne akcije * še bližje delavcem vseh TOZD predlagata, da naj v vsaki sre- * dini najdejo nadarjenega smučarja, ki naj bi se na tečajih* usposobil za vaditelja; — tečaj naj bo vsaj dvosto- * penjski. * Na koncu razgovora sem se jima v imenu vseh, zahvalil za* požrtvovalno delo. Zahvala pa gre tudi vsem delavcem TOZD* Lepenka, ki so omogočili, predvsem pa nadomestili, manjkajo-* ča sodelavca v proizvodnji. * Danilo Benedik V/ * •:*: * tt Droga je pripravljena za tekmovanje... Zimske igre KTL Kakor vsako leto, so se tudi letos pomerili najboljši smučarji KTL, tokrat na Zelenici. Tekmovanje je bilo v nedeljo 10. februarja. Udeležba je bila velika, saj je bil prevoz iz temeljnih organizacij organiziran. Podrobno smo o rezultatih že poročali v Biltenu št. 147, zato bomo tu omenili le tri prvo-uvrščene posameznike in tri prvouvrščene ekipe. Presenetila nas je ekipa TOZD Valkarton, ki je odrinila ekipo TOZD Lepenka na drugo mesto, čeprav so le-ti veljali za favorite. 1. TOZD VALKARTON 2. TOZD LEPENKA 3. DE-10 4. DS SS 5. TOZD JELPLAST 6. TOZD TIKA 7. TOZD KARTONAŽA 8. TOZD PAKO 9. DE-50 10. DE-30 Vsak trenutek bližje cilju... Tudi takšne akrobacije na snegu so možne. Ženske nad 30 let 1. Rajšek Meta TOZD TIKA 33,54 2. Šebenik Majda TOZD PAKO 34,82 3. Kristan Jelica DS SS 40,77 Zenske do 30 let 1. Uderman Tanja DE-10 33,13 2. Teran Tatjana DS SS 33,33 3. Istenič Barbara 37,03 Moški nad 45 let 1. King Ivan TOZD LEPENKA 33,54 2. Radon Flore TOZD LEPENKA 38,61 3. Tomaževič Filip TOZD Jelplast 46,82 Tekmovalec delovne skupnosti tov. Marko Škrlj je srečno prispel na cilj. Tudi tekmovalci z visokimi štartnimi številkami so bili uspešni. Moški do 45 let 1. Zaplotnik Marjan 33,69 TOZD LEPENKA 2. Vogelnik Janez TOZD Jelplast 35,44 3. Štucin Jože 36,05 TOZD LEPENKA Člani do 35 let 1. Lapajna Miro 32,84 2. Železnik Veko DE-IO 36,35 3. Marušič Andrej TOZD VALKARTON 36,82 Člani do 25 let 1. Rupnik Mitja TOZD VALKARTON 33,34 2. Kodeh Štefan 34,40 TOZD Jelplast 3. Pivk Roman 35,05 TOZD VALKARTON Otroci do 10 let 1. Lapajna Vojko 28,13 2. Maček Janez 29,28 3. Mauser Tomaž 35,73 Otroci nad 10 let 1. Štucin Anže 25,83 2. King Uroš 25,96 3. Bevc Franci 27,68 Mirko Plaznik Navijači so bili navdušeni. ŽA ŽB MA MB MC MD Skup. 38 — 74 25 14 — 151 — — 9 27 56 45 137 25 — 6 33 23 — 87 20 15 — 24 15 — 74 — — 20 12 20 15 67 — 25 — 4 — — 29 — — 26 — — — 26 — 20 — — — — 20 — — 3 8 — — 11 — — — 5 — — 5 Z vso hitrostjo proti cilju. LEPO VEDENJE telefon Kogar ponoči zbudi nemilo zvonjenje iz trdnega sna, da potlej sliši mrmrajoče »oh, napačna številka,« brez vsakega opravičila, bo rekel tudi kako nelepo besedo na račun Filipa Reisa, ki je 1861 iznašel telefon. Ampak naslednji dan bo to pozabil, kajti kaj bi današnji svet brez telefona? Kajpak velja tudi za telefon kot za vso drugo sodobno tehniko, s katero smo obdani v vsakdanjem življenju, da ga je treba uporabljati s pravo mero. Nekateri ljudje tega ne znajo in povsod, kamor pridejo, takoj tečejo k telefonu. Menda hočejo s tem pokazati, kako pomembni so? Ker so po telefonu glasovi drugačni in ker tudi ne pozna vsakdo vsakogar, s katerim telefonira, se je treba najprej predstaviti. Zategli »ja« ali pa »halo« ne pove ničesar zato je najbolje, da tisti, ki dvigne slušalko, takoj pove svoje ime: »Tukaj Mlinar«. Če tisti, ki kliče, takoj zatem pove svoje ime: »Tukaj Podlesnik, kličem vas zaradi. ..«, se je pogovor začel tako, kot je treba, kratko in jasno. V tujini se je v poslovnem svetu udomačila navada, da klicani takoj prijazno pozdravi: »Tukaj Mlinar, dober dan, želite?« V nekaterih primerih je to nepotrebno, je pa lepo. Pri nas bi dosegli dosti, če bi se vsaj vsi telefonisti v hišnih centralah oglasili z imenom podjetja in pozdravom: »Pletenina, dober dan.« Vendar je v večini primerov nasprotno: niti telefonisti niti kdo drug ne pove imena podjetja, da se potlej začne tisto zoprno izpraševanje: »Je to Pletenina?«, na kar dobi človek milosten odgovor: »Je.« Zasebno telefoniramo najrajši v času, ki že od nekdaj velja za obiske: med 10. in 12. dopoldne ter med 16. in 18. uro popoldne. V teh urah smemo pričakovati, da ne bomo motili. Sicer pa tudi s telefoniranjem spoštujemo opoldanski počitek, ob nedeljah ne kličemo prezgodaj (po 11. uri že vsakogar lahko), zvečer pa ne kličemo prepozno (po 21. uri). Obzirni ljudje ne telefonirajo med televizij- skim dnevnikom, med pomembno mednarodno tekmo, ko gre za biti ali ne biti domačega moštva, ali drugimi zelo zanimivimi televizijskimi odajami. Vsakdo lahko odkrito pove, da ga je telefon zmotil pri opravilu, ki ga ni mogoče prekiniti: »Oprostite, otroka previjam, pokličem vas čez deset minut, mi poveste, prosim, vašo številko?« Tudi kadar imamo obisk, lahko preložimo telefoniranje na poznejši čas. Če pa telefoniramo vpričo gosta in postane pogovor zelo zaseben, se vljuden gost odstrani iz sobe. Seveda lahko telefonirajoči z vljudno kretnjo pokaže, da to ni potrebno, kadar res ni. Po telefonu lahko izjavimo ljubezen. Lahko povabimo znanca na domačo zabavo in lahko odpovemo udeležbo pri zabavi. Dobrim znancem lahko tudi čestitamo za rojstni dan. Nikakor pa ne smemo po telefonu izraziti sožalja. Dolg telefonski pogovor je kakor obisk, ki se nenapovedan pojavi pred vrati. Če si to zapomnimo, bomo ob vseh priložnostih znali ravnati tako, da bo prav. TELEFONSKI POGOVOR s podrejenim s sebi enakim z nadre. • jim Kuhinja za začetnice PIZZA — italijanska specialiteta PIZZA Italijanska specialiteta) Kvašeno testo: 275 g moke, ščepec soli 10 g kvasa, 1/8 1 mleka, 40 g maščobe (pol olja, pol svinjske masti) Obloge: olive, 125 g salame, šampinjoni, praadižnik, sardelni fileji, 250 g sira, marajon, timijan, paprika, feferon in še marsikaj v skladu z vašim okusom. P Vi;v>-I. * V Iz naštetih sestavin pognete-mo precej trdo kvašeno testo. Pokrito naj vzhaja. Vzhajanega tanko razvaljamo, pomažemo z oljem, obložimo z rezinami salam, razpolovljenimi šampinjoni in olupljenimi paradižnikovimi rezinami, obložimo z razpolovljenimi olivami, sardelnimi fileji in narezanimi feferoni. Potresemo v. naribanim ali drobno narezanim sirom. Začinimo še z majaronom, timijanom in ščepcem paprike, ter pokapamo z oljem. Pripravljena pizza naj kratek čas vzhaja, nato jo pečemo 20 minut pri 200“ C. Serviramo toplo. Zraven lahko pijemo vino. Ta pizza zadostuje kot azčet-na jed za 6 oseb. □ □□□□□□ □ □□□□□□ □□□□□□□ □ □□□□□□ Malo za smeh Tovarišica razlaga v šoli domače živali. Pravkar obravnavajo mačko. Učiteljica vpraša: »No, Majdka, kaj se sredi noči prav previdno in čisto tiho plazi po stopnicah?« »Moj očka, kadar se vrača s kegljanja.« »Se ti vedno strinjaš z ženo?« »Ne, samo ji tega ne povem.« Na plesu vpraša plesalka svojega partnerja, s katerim se je pravkar spoznala: »In kdo je tisti grdi moški tam v kotu?« »To je moj brat.« »Oh, oprostite,« pravi plesalka v zadregi, »nisem takoj opazila, kako sta si podobna.« Sosed, večni izposojevalec pride v nedeljo popoldne k Kovaču. »Hej, sosed, boste danes rabili kosilnico? »Da,« odvrne Kovač previdno. »Krasno, potem pa zagotovo ne boste potrebovali loparja za tenis. Si ga bom pa jaz izposodil«. Pri nas smo hitro opravili s spanjem na delovnem mestu! L. Jančič □ □□□□□□ □ □□□□□□ □□□□□□□ □ □□□□□□ Pravilna rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: vandalizem, ws, kartonažna, tam, alk, meh, sorti, skale, ob, tl, er, kadet ,rov, ■ liliji drn, arak, red dela, dt, z rdečo, aosta, zastavo, novska, a, na, motel, ik, ah, jo, rasa, luping, estet, galvani, lekcija, ee, dok, pta, jen, srnina, lind, kj, twa, r, a, ira, elba, nit, senior, ee, pako, tramp, prespan, mrena, ora, embalažni, 1, ž, servis, klc, tika, trta, tla, dsss. ■ ■ BI K BI H H Nagrade so prejeli: Izmed pravilnih rešitev nagradne križanke za mesec januar, so bili izžrebani: I. nagrada CIZELJ FRANC, DSSS II. nagrada BAN MARJAN, DE-50 III. nagrada MENARD MARIJA, DSSS IV. nagrada LENARČIČ METOD, DE-30 \T n a rl.a NOVAK KARLI, TOZD PAKO Nagradna križanka RGLEb, FKSEM-- PEL LAMA, K! LOMI LEb PI1AČA TREb 7 £bVO MATK |7 SIMBOL ZA ELEM lRlbD NAPOJE- VANJE, P07EMJE OČF PRlPAb. VZMOb. SLOVANOV 7UGOSL. RAblO T^LEVIZ. EMIL AbAMlČ DUŠIK DEL L1UBLJAN EVENTU -ALNO jt - mil KtlŽ GRŠKO Podzemlje PLOD KAVOVCA VCIS SUKAN7E STRCAU7E VOLNE IBMETAC SESAL- - NIK teža EHlALAŽi ► ► TRAČNICA VI MAR „ TO PRA VI LO SAMO- -VLAD7E STRUPENA KAČA P RANČ. F1 SATED 4869-f)S /ANbRE/ ▼ BTRA- -VINSkl LOVNA PRIPRAVA MISTEK IVAN ČLAN ANG •3APONSKC OBLAČILO Kovnica KOVAČA ANTONI ČEHOV VRSTA smreke ALTREb NOBEL ► NAPAb, NAVAL SRBSKO M. IME VERSTVO^ VERA 4 RDEČE BARVE TROPSKA PAPKZA NAJ M A Ml BELEC KEM. ELE - mlnta Ml KOLA TESLA ZEMLie- -VID IGLASTI ORK RIM.Bog L]UBEZNl SPOLNI ofcsEbENee NOČNO ZAtAVIŠČt RASTLIN Bo MCA im viz v/ L]Ut £ CME6AMJE 70KAMJF 4? G-RS KI KIPAR. 450 PR.M.k HRV. PISAT UPORNOST /g, HE -ter TOCoSL. VEK. SKOPIMA ototoV v a>^-s SE- ŠIT stot, VJICOT "3AKOP> aliaž: rebrasta TUNINA NOČNA PTICA ▼ V REDU /ANGL./ SLOVEN. PLANINEC SINONIM ZA NEBESA RAbD PRISTAN. V ITAL|]| UMETNI SKRILAVEC V GERMaH MITOLOG. BIVALIŠČE MRTVIH- ▼ AMERIŠKO M. IME , HOSTA • NELNANtC ORG-AN VIDA MED 'TA L J. POLITIK /ALDO/ SPRL MIC VALEČ koc; AMORA KARAM bOL REKA V SOVJET. ZVEZI KURANSU politik. ROA bETE VOJAŠKA TOR MAC. ,SHARlF ŽVEPLO TEGA LETA OB ROJC, bELEZ CEV Z ŽAREČO KATO DO ARABSKI VOJAK fOTORE -Torte R ibARŠič KANAL L]0E.L]ANA \V ► KRAŠKO VIŠAV7E V 7Z, HRVAŠKI ALTE AbRlA ŽLAHTNA Kovina PTICA U7EDA KAMNITA GMOTA LIBvAMON KANAL PREDNJA, PRVA ČETA AVTONOH. POKPA7. OST E gnezdo LIKI Z OSMIMI KOTI HRV. PLAVALKA . /tž,JEbOV/ KARTELE- -ŠEVAUEc SILAK, VELIKAN NAbOMEST- KOVANCEV \A. ) koralni OTOKI NEVESTINA O SPRAVA OST- ROV- SKI ALEJ KRATICA 2.A element LlUbSkl ObbOR ffAlMJES. ARABSKI ŽREBEC NASKOK NAVAL SESTAVI PA ZRAKA GREGOR, TURK VEklEZlA ► KERA^ZA RA ME NJE OSEBNI ZAIMEK rif^oPtu IGRALKA KINA Turno SAbJF POLMER PREBIVAL. GRONUNb. AVAR. KObRo. KAL 11 EVO STEKLO HOŠKI PEV.GLAS EUAČM NASIL7E KOPALIŠČE BENETKAH MRENA TOVARIŠ IVČA7 UČENEC 7 ATOMSKA 10-RA MAŠA LE LOVNA ORGANI2.. HRVAŠKI elektrot /NlKOlA/ REKA. V SlBl --6.nl frak. (£S RAblT koŠKo IME RECEPT ZDRAVNIK ZA ŽEN. Bolezni KOLESAR. bIRKA HOUNT Pot,REDNI FRANCOS. PISATED /claude/ STADION V BUDIM- -PEŠTl > tOHIST ZMRRNJ . VObA TlbETANSkC IME ZA EVEREST STARoGKŠkc PRISTANIŠČ MNOŽENJA ▼ VE ČMOST -JAPRAVA Anton tošlli. lELG-n. FIZIK. 884-1966 rEORffES/ VEGA’ TURU PREBIVALKA EMONE =OGENE STANJE ▼ tEHIČ. EUM. Mosetn jlasbe- NIVL SOSS NO RTU- Dotok £bVAZD OSEBA, KI NAJEMA Alresaz KARLOVAC — OBŽALO- -VAN7E VRCbNOST k ‘i spl ir 1ANEZ TRbINA GRŠKA ČRKA IG-RA S SNEGOM MESTO V KORbUNU ► 2.WPt-0 bUCHlVALO LITER. Mozoua-- VICE (rLAVNI ŠTEVNIK. UIEČEN1E NAPRAVA, P RISI ROJ koSITEK STAROSLOV. JGLAS1TVE LATINSKI PROLOG- /it/ hjhku Sk SVINEC PRIPRAVA RA MERI. KoToV PRI bOLOČAU. PolOŽAlA LAblE IME SLOVEN. REKA ► Q OKLEPNA VOZILA VIKTOR DREVO Z MEHKIM LESOM 'ItUARl/ NATAŠA ČEHOVA LUbOlFOVO ŠTEVILO A,«/ rVTE ZENSKO IME TAKA AvŠ