Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/123 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-2140 Naslov projekta Samostani - povezovalci evropskega umetnostnega prostora Vodja projekta 18476 Helena Seražin Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4650 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.09 Umetnostna zgodovina Družbenoekonomski cilj .,, Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.04 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.04 Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Samostani so bili v Evropi, v njenem kulturno-zgodovinskem, umetnostnem, znanstvenem in duhovnem razvoju v srednjem in novem veku pomembna središča. Zaradi tesne povezanosti s samostani v matičnih deželah redov so umetnostne inovacije in umetniki hitro in večkrat celo neposredno prehajali iz ene dežele v drugo in na ta način tudi v slovenske kraje prinašali tedaj najnaprednejše pobude tudi na vseh področjih umetnostnega izražanja. Številni najkvalitetnejši umetnostni spomeniki srednjega in novega veka na slovenskih tleh so nastajali prav v okviru redovne umetnosti, predvsem pa so preko redovnih zvez vključeni v evropski umetnostni in duhovni prostor, čeprav so bili prevečkrat izolirano obravnavani. Na področju raziskovanja samostanske umetnosti srednjega in novega veka na Slovenskem so premalo raziskana številna področja: vpetost spomenikov v sočasno evropsko redovno umetnost, vpliv redovne umetnosti na neredovno umetnost, prehajanje umetnikov in povezovanje naročnikov med samostani znotraj istega reda, tipološki in slogovni razvoj posameznih segmentov znotraj redovne umetnosti (npr. zgodnja arhitektura, stavbna plastika, slikarstvo, knjižna iluminacija), duhovni kontekst naročništva, recepcija in pomen samostanske umetnosti. Raziskava je omogočila evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenskih spomenikov redovne umetnosti v evropski kontekst, temeljila je na študiju arhivskega gradiva v domačih in tujih predvsem samostanskih arhivih, terenskem delu in temeljiteje pripravljeni dokumentaciji posameznih spomenikov in umetnin (raziskava je potekala v povezovanju in izmenjavi vedenja na širšem evropskem, predvsem srednjeevropskem prostoru ter z upoštevanjem nujnosti interdisciplinarnega vedenja, še zlasti s področja teologije, zgodovine, literature in glasbe). Mimo najbolj raziskanih jezuitov se je osredotočila na izbrane samostane dominikancev, cistercijanov, frančiškanov, bosonogih avguštincev, uršulink in bosonogih karmeličanov v Notranji Avstriji. Rezultati raziskav so z objavami v mednarodno priznanih strokovnih publikacijah in s predstavitvami na znanstvenih simpozijih razširili vedenje o vlogi samostanov pri razvoju umetnostnih tokov v evropskem kontekstu, saj doslej slovenski spomeniki tuji strokovni javnosti niso bili dovolj znani in zato v pregledih razvoja evropske umetnosti neupoštevani. Dognanja bodo uporabna tudi v drugih humanističnih vedah, turizmu, izobraževanju ter pri ohranjanju in prezentaciji redovnih umetnostnih spomenikov in zbirk. Projekt so izvedli raziskovalci Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta; osredotočili so se na izbrane spomenike (redove) in z njimi povezano problematiko. Raziskava je bila tematsko povezana z inštitutskim raziskovalnim programom Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061, 2009-2014) in z drugo raziskovalno dejavnostjo inštituta. ANG Monasteries were important centres of cultural-historical, artistic, scientific and spiritual development in Europe both in the Middle Ages and in Modern Time. Due to close connections with the orders' parent monasteries, artistic innovations spread rapidly from one land to another, and frequently artists travelled themselves, thus directly bringing the most progressive trends in the sphere of artistic creativity also to the Slovene lands. Numerous monuments of the highest quality on the Slovene territory were created exactly within the framework of monastic art; and, above all, via monastic connections they were integrated in the European artistic and spiritual context, but they have nevertheless too often been studied in an isolated way. Insufficient attention has been paid to numerous aspects in the research into medieval and modern monastic art in Slovenia: integration of the monuments in the contemporary European monastic art; the influence of monastic art on non-monastic sacred as well as secular art; itinerant artists and the connections between the patrons in the monasteries of the same order; typological and stylistic development of individual segments within monastic art (e. g. early architecture, architectural sculpture, painting, book illumination); sprirutal context of the patronage; reception and the significance of monastic art. Teh research has rendered possible the evaluation and a more accurate placing of Slovene monuments of monastic art into the European context. It was based on the study of archival sources in native and foreign archives, mainly those in monasteries, on field work and on a more exhaustively prepared documentation about individual monuments and works of art (the research ha salso involved connections with other European countries, mainly those of Central Europe, and exchange of knowledge with them, and has included the interdisciplinary knowledge, particulary that from the fields of theology, history, literature and music). Apart from the best researched Jesuits, it was concentrated on the selected monasteries of the Dominicans, Cistercians, Franciscans, Augustinians, Ursulines and Discalced Carmelitans in Inner Austria. The results of the research were published in internationally recognized scholarly journals and presented at the scientific symposium, thus disseminating the knowledge about the role of the monasteries in the development of art in the European context, since up to now Slovene monuments have not been sufficiently presented to foreign scholarly public and hence not included in the surveys of European art. The findings will also be useful to other humanities, tourism, education and preservation and presentation of monastic artistic monuments and collections. The project has been carried out by the researchers of the France Stele Institute of Art History; they were concentrated on the selected monuments (religious orders) and the respective problematics. The research was thematically related to the institute's reserach programme Slovene Artistic Identity in European Context (P6-0061, 2009-2014) and to other research themes of the institute. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Samostanski redovi so bili v razvoju evropske umetnostne dediščine v srednjem in novem veku središča kulturnega in umetnostnega razvoja. Zaradi tesne povezanosti s samostani v matičnih deželah redov so umetnostne inovacije in umetniki hitro in večkrat celo neposredno prehajali iz ene dežele v drugo in na ta način tudi v slovenske kraje prinašali tedaj najnaprednejše umetnostne pobude na področju arhitekture, kiparstva in slikarstva. Nekateri najkvalitetnejši umetnostni spomeniki srednjega in novega veka na slovenskih tleh so nastajali prav v okviru redovne umetnosti. Sistematično raziskana, vendar kot kažejo zadnje ugotovitve v nezadostni meri, sta bila doslej predvsem srednjeveško arhitekturno ustvarjanje in rokopisna iluminacija, medtem ko so se raziskave drugih zvrsti umetnosti in obdobij omejile zgolj na iz širšega konteksta iztrgano parcialno obravnavo določenih umetnostnih pojavov, povezanih s samostansko umetnostjo. Veliki deziderat slovenske umetnostnozgodovinske stroke je bila sistematična raziskava umetnostnih povezav znotraj posameznih samostanskih redov iste province, ki bi slovenske umetnostne spomenike enakovredno vključila v širši evropski umetnostni prostor, kar doslej zaradi nezadostne obravnave, predvsem neupoštevanja arhivskih virov in nepoznavanja terenskega gradiva ni bilo izvedeno. Glavnina znanstvenih analiz srednjeveške, delno pa tudi novoveške samostanske umetnosti je bila opravljena pred več desetletji, zato je bil nujno potreben vnovičen temeljit in kritičen študij tako spomenikov samih kot tudi doslej objavljenega znanja o njih ter hkrati tudi vse relevantne tuje strokovne literature z novejšimi odkritji in spoznanji o povezanosti evropskega monastičnega prostora in posameznih redovnih hiš. Prav na podlagi omenjenega študija je celo za nekatere osrednje spomenike slovenskega srednjega veka (cistercijanski samostan Stična, cistercijanska cerkev v Kostanjevici na Krki, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter itd.) bilo mogoče priti do novih spoznanj, ki so pomembna tako za domačo kot tudi za tujo strokovno in širše umetnostno (kulturno) zainteresirano javnost. Pri mlajših redovih, kot so npr. avguštinci, bosonogi karmeličani, kapucini, frančiškani in križniki, katerih umetnostna dejavnost na Slovenskem in njihove povezave z drugimi redovnimi hišami znotraj province še ni bila podrobneje analizirana (tudi zaradi negativnega odnosa do samostanske umetnosti po drugi svetovni vojni), so najprej stekle temeljne raziskave arhivskih virov in terenskega evidentiranja samostanskih umetnostnih zbirk in arhitektur, ki so nato služile za izhodišče poglobljenih strokovnih analiz. Pri tem smo se najprej osredinili na izbrane spomenike ali probleme, te izsledke pa nato strnili v zaokroženo podobo posameznih področij samostanskega umetnostnega ustvarjanja in jih predstavili tudi v obliki znanstvenega srečanja ter razstave, dostopni širši javnosti. Šele s sistematičnimi arhivskimi raziskavami in natančnim terenskim evidentiranjem arhitekturnih spomenikov in samostanskih zbirk je bilo mogoče opraviti ustrezne analize ter nato z objavami v mednarodno priznanih strokovnih publikacijah razširiti vedenje o vlogi samostanov pri razvoju umetnostnih tokov na Slovenskem znotraj evropskega okvira, saj doslej ti slovenski spomeniki tuji strokovni javnosti niso bili dovolj znani in zato v pregledih razvoja evropske umetnosti neupoštevani. Projekt se je z vlogo samostanov kot povezovalcev evropskega umetnostnega prostora, ukvarjal z več vidikov znotraj različnih umetnostnih zvrsti in obdobij. Na prvem mestu je bila raziskava vpetosti domačih spomenikov v sočasno evropsko redovno umetnost. Eden od ciljev raziskav je bil pri obravnavi posameznih umetnostnih spomenikov ali vidikov ustvarjanja redovne umetnosti dosledno upoštevati povezave samostanov znotraj redov iste province, izsledke pa nato ustrezno prezentirati tudi tuji strokovni javnosti ter se tako kot kot je pokazala že utečena praksa v delovanju Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta uspešno povezati in vključiti tudi v tuje tematsko sorodne projekte. Tako so bile prvič doslej izvedene temeljne umetnostnozgodovinske raziskave o nekdanjem frančiškanskem samostanu v Brežicah, ki so podale novo vedenje tudi o umetnostni dejavnosti, vezani na ta samostanski red, v širšem merilu. Arhivske raziskave in stavbna analiza samostanskega kompleksa so pokazale, da se arhitektura umešča ne le v krog redovne arhitekture, temveč tudi v širši krog štajerske arhitekture, zgrajene v t. i. domovinskem slogu, ki se je pred 1. svet. vojno razvil pod vplivom pri nas premalo znanega društva Verein für Heimatschutz iz Gradca, načeto pa je bilo tudi vprašanje vpliva javne politike na sakralno arhitekturno ustvarjanje (Helena Seražin). V okvir raziskav o vpetosti slovenskih spomenikov v evropski okvir sodijo tudi ugotovitve v zvezi s samostansko cerkvijo bosonogih karmeličanov na Kostanjevici pri Gorici, ki je bila v drugi polovici 17. stoletja prezidana po zgledu beneške cerkve bosonogih karmeličanov Santa Maria di Nazareth, imenovane Scalzi (1654-89), zgrajene po načrtih Baldassareja Longhene, čeprav je sodila v nemško in ne v beneško redovno provinco (Helena Seražin). Drugi pomembni vidik raziskav je bil posvečen vplivu redovne umetnosti na neredovno umetnost. Neredko se je namreč z vpeljavo in sodelovanjem domačih laičnih umetnikov in obrtnikov ob močni umetnostni osebnosti, ki je na Slovensko prišla po redovnih zvezah, ter ob delu pri samostanskih projektih in naročilih vzpostavila močna domača umetnostna tradicija in produkcija. S tem vidikom se je na primeru uršulinske cerkve v Ljubljani ukvarjal Blaž Resman; z natančno raziskavo arhivskih virov je razrešil številne uganke, povezane z avtorstvom arhitekturne in umetnostne dediščine ljubljanskih uršulink in jih uspešno umestil v širši srednjeevropski umetnostni prostor. Ena od tem je obravnavala problematiko centralno zasnovane sakralne arhitekture na Kranjskem in na beneškem obalnem območju v postridentinski dobi, ki je bila sicer izrazito naklonjena gradnji longitudinalnih sakralnih objektov. V prvi polovici 18. stoletja na Kranjskem namreč naletimo na skupino centralno zasnovanih župnijskih cerkva, večinoma delo iste stavbarske delavnice, ki si je za izhodišče vzela križevniško cerkev v Ljubljani, zgrajeno po načrtih Domenica Martinellija in Domenica Rossija, pri gradnji katere je tudi sodelovala, odmevi pa so segli tudi do Izole. Zaradi izredne kompleksnosti problematike raziskave še niso povsem zaključene, prvi rezultati pa so bili že objavljeni (Helena Seražin). Tretji vidik raziskav je zajel prehajanje umetnikov med samostani znotraj istega reda. Raziskave so bile tako osredotočene na posameznega umetnika in samostanski red oziroma samostan, kar se je pokazalo z raziskavami redovne arhitekture frančiškanov, dominikancev in servitov z vidika opusa beneškega arhitekta Giorgia Massarija in njegovih naslednikov tudi iz vrst članov redovnih skupnosti; Helena Seražin je arhitekturne spomenike, ki so bili doslej obravnavani zgolj monografsko, povezala v slogovno homogeno skupino, kar omogoča boljše razumevanje beneške arhitekture v jadranskem prostoru. Vidik migracije umetnikov znotraj samostanskih redov je pokazala tudi na primeru beneškega kamnoseka Giovannija Battista Mazzolenija, ki je zaradi zvez z beneškim samostanom bosonogih karmeličanov dobil naročilo za ta red na Kostanjevici, se naselil v Gorici, tu odprl svojo delavnico ter iz Benetk uvažal baročno plastiko (Helena Seražin). Raziskovalo se je tudi določeno tematiko v likovnem ustvarjanju določenega reda (kot je npr. redovna ikonografija, ustanovne legende, svetniški cikli) na vseh področij umetnostnega ustvarjanja, vključno z arhitekturo (Ana Lavrič, Barbara Murovec). Ob tem je bilo zajeto tudi vprašanje in odnos umetnostnih naročnikov, ki niso neposredno izhajali iz samostanskega reda, kot so bili npr. bratovščine in plemiški naročniki (Ana Lavrič). Druga možnost so laični arhitekti in umetniki, ki so jih samostanski redovi vzeli za svoje in pretežno pri njih naročali dela za opremo samostanskih poslopij. Tak je primer ljubljanskega slikarja Valentina Metzingerja, pri katerem so frančiškanski samostani bosanske province na Slovenskem in Hrvaškem redno naročali dela. Ta vidik slikarjevega delovanja je raziskovala Barbara Murovec, ki je na primeru zbirk samostanov province sv. Križa in muzejskih zbirk identificirala in zbrala zapuščino tabelnih slik iz brežiškega samostana, jih analizirala in umestila v kontekst na ta samostanski red vezanega slikarstva kot tudi v širši evropski kontekst. Večina ohranjenih umetnin je bila razstavljena na razstavi Dediščina izgnanih v Posavskem muzeju v Brežicah (18. 11. 2010-15. 1. 2011), ki jo je pod njenim vodstvom pripravil Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Barbara Murovec se je ukvarjala tudi s slikarsko zbirko uršulinskega samostana v Ljubljani in z identifikacijo ohranjenih slik v inventarjih 18. stoletja. Eden od pomembnih vidikov, ki je bil upoštevan v raziskavah projekta, je skušal zaokrožiti tudi tipološki in slogovni razvoj posameznih segmentov znotraj redovne umetnosti, zlasti v »anonimni« srednjeveški arhitekturi in plastiki, s katero se je ukvarjala Mija Oter Gorenčič, ki je s svojo monografijo Deformis formositas ac formosa deformitas: samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji zbrala korpus romanske in zgodnjegotske stavbne plastike na Slovenskem. Prvič so bili temeljito raziskani bosonogi avguštinci v Ljubljani (Ana Lavrič). Blaž Resman pa se je posvetil pomenu samostanov za razvoj arhitekturne podobe mest. Večina rezultatov omenjenih raziskav je bila predstavljena v obliki izvirnih znanstvenih člankov v mednarodno priznanih znanstvenih revijah in monografijah ali v obliki predavanj na domačih in mednarodnih simpozijih. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je 25. aprila 2012 organiziral enodnevni znanstveni posvet (organizacija Ana Lavrič, Barbara Murovec), na katerem so poleg članov projektne skupine sodelovali tudi drugi raziskovalci, ki se ukvarjajo s to tematiko. S tem se je že pokazal eden od željenih učinkov tega projekta, t. j. vzpodbujanje strokovne javnosti k raziskovanju samostanske umetnosti na Slovenskem. Referati s simpozija so bili kot izvirni znanstveni članki objavljeni v tematski številki Acta historiae artis Slovenica 17/2, 2012 -Samostanska umetnost (urednici Ana Lavrič, Barbara Murovec). Ob zbiranju gradiva je bila ustvarjena obsežna baza arhivskih in dokumentarnih podatkov o samostanih in samostanskih redovih ne le na slovenskem ozemlju, temveč v širšem evropskem prostoru, ki bo lahko služila nadaljnjim raziskavam te problematike. Sistematično je bila pripravljena elektronska baza samostanov, redov, spomenikov in svetnikov, ki so jo zasnovale Barbara Murovec, Mija Oter Gorenčič, Ana Lavrič in Renata Komic Marn. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Zastavljeni raziskovalni cilji so bili v celoti realizirani. Ves čas je potekalo raziskovanje s poglobljeno umetnostnozgodovinsko analizo, ki so jo dopolnjevali pristopi drugih humanističnih strok (mdr. teologija, zgodovina, literarna zgodovina): - terensko dokumentiranje umetnostnih spomenikov z arhitektunimi posnetki; - arhivske raziskave ter pregled in analiza obstoječe literature v domačih in tujih arhivih in knjižnicah; - primerjalni kontekst in analiza podatkov glede na različne vidike raziskovanja (tipologija, migracija umetnikov, naročniške povezave, ikonografija). Rezultati so bili objavljeni sproti v obliki izvirnih znanstvenih monografij, člankov in v strokovnih publikacijah, predstavljeni pa so bili na javnih predavanjih, na domačih in mednarodnih znanstvenih sestankih ipd. Pripravljena je bila razstava o arhitekturi in umetnosti razpuščenega brežiškega frančiškanskega samostana Dediščina izgnanih: tri stoletja brežiških frančiškanov v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Brežicah ( 18. 11. 2010-15. 1. 2011). V organizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta je bil organiziran enodnevni znanstveni posvet Samostani in umetnost (Ljubljana, 25. april 2012), na katerem so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati članov projektne skupine in drugih raziskovalcev. Prispevki s posveta so bili v obliki izvirnih znanstvenih člankov objavljeni v tematski številki Acta historiae artis Slovenica 17/2, 2012, z naslovom Samostanska umetnost. Pripravljena je bilo elektronska baza o samostanih in redovih na Slovenskem ter o redovni ikonografiji, ki bo prerasla v spletno bazo. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 S 1. majem 2010 je projekt zapustila Mija Oter Gorenčič, ker je začela s podoktorskim raziskovalnim projektom Srednjeveški samostani in njihovi ustanovniki : politična ikonografija Andreških in Babenberžanov na primeru ustanovitve in umetniške podobe kartuzije Jurklošter (Z6-3674). 30. decembra 2010 se je upokojila Alenka Klemenc, zato je bil v letu 2011 v projekt vključen Nejc Bernik, ki je pri projektu sodeloval kot tehnik, zadolžen za pripravo ustreznega gradiva (arhitekturne posnetke) za nekatere znanstvene vsebine in za elektronsko bazo Samostani na Slovenskem. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 35096365 Vir: COBISS.SI Naslov SLO "Beneška" cerkev bosonogih karmeličanov v habsburških deželah ANG A "Venetian" discalced Carmelite church in Habsburg lands Opis SLO Prispevek ponuja možno razlago zakaj redovna cerkev bosonogih karmeličanov na Kostanjevici - del nemške province - kljub sovražnostim med Habsburžani in Serenissimo tipološko posnema beneško redovno cerkev Scalzi. Tema je bila javno predstavljena na mednarodni, 65. letni konferenci SAH 2012 - Society of Architectural Historians, Detroit, Michigan, 18.-22.4.2012, v sekciji "Not the Jesuits: "other" counter-reformational architecture« [COBISS.SI-ID 34124589]. ANG This paper explains of why the church of the Discalced Carmelite Order at Kostanjevica - part of the German province - copies the typology of the Venetian church Scalzi of the same order despite hostility between the Habsburgs and the Serenissima. This topic was presented on the international 65th annual conference SAH 2012-Society of Architectural Historians, Detroit, Michigan, 18.-22.4.2012, in the section "Not the Jesuits: "other" counter-reformational architecture" [COBISS.SI-ID 34124589]. Objavljeno v Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta; Acta historiae artis Slovenica; 2012; [št.] 2, 17; str. 91-102, 197; A': 1; Avtorji / Authors: Seražin Helena Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 35096621 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prispevek k stavbni zgodovini samostana in cerkve bosonogih avguštincev v Ljubljani ANG On the Architectural History of the Monastery and the Church of the Discalced Augustinians in Ljubljana Opis SLO Prispevek predstavlja celovito podobo ljubljanskega diskalceatskega kompleksa ter na osnovi arhivskih in likovnih virov že znanemu dodaja nove ugotovitve o stavbni zgodovini in tako omogoča verodostojno rekonstrukcijo redovne cerkve in samostana. Združuje stvarni in kronološki pristop, z objavo izpiskov iz diskalceatske kronike, ki je pomemben umetnostnozgodovinski vir, pa zapisano natančneje pojasnjuje. Predstavlja tudi načrt cerkve, ki ga je v Rimu aprobiral generalni prokurator konec leta 1656. The paper is a comprehensive presentation of the Monastery of the Discalced Augustinians complex in Ljubljana. Based on the archival and ANG artistic sources, it provides additional information on the architectural history, thus enabling a plausible reconstruction of the church and the monastery. It combines the material approach with the chronological one, and by publishing extracts from the Discalced Chronicle, which is an important artistic-historical source, enables verification of the interpretation. Moreover, the plan of the church is represented, which was approbated in Rome at the end of 1656 by the general procurator. Objavljeno v Acta historiae artis Slovenica; 2012; [št.] 2, 17; str. 103-136, 194-195; A': 1; Avtorji / Authors: Lavrič Ana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 33515309 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Svetniška ikonografija baročne Ljubljane ANG The iconography of saints in Baroque Ljubljana Opis SLO Članek je kratka predstavitev značilnih ikonografskih tem baročne Ljubljane, ki so po eni strani povezane zlasti z uvajanjem kulta novih oz. na Kranjskem dotlej neznanih svetnikov, po drugi pa z oživljanjem češčenja starih, predvsem na antično Emono vezanih svetniških oseb. Motivne novosti so na področje umetnosti prinašali zlasti redovi (tako novi, v dobi protireformacije in rekatolizacije v Ljubljano naseljeni jezuiti, kapucini, diskalceati, klarise in uršulinke, kot tudi stari, na novo oživljeni avguštinci, frančiškani in križniki), ki so vneto pospeševali kult lastnih svetnikov in zavetnikov (mdr. sv. Antona Padovanskega, sv. Frančiška Ksaverja, sv. Ignacija, sv. Avguština, sv. Nikolaja Tolentinskega, sv. Uršule). Njihove podobe so nameščali po samostanskih prostorih in javno izpostavljali po redovnih cerkvah, s čimer so vtisnili mestu značilen ikonografski pečat svoje navzočnosti. ANG The paper briefly presents characteristic iconographic themes in Baroque Ljubljana, which, on the one hand, are related particularly to the introduction of the cults of new saints or those who were previously unknown in Carniola, and on the other hand, to the revival of the worship of old saints, especially those related to ancient Aemona. Thematic novelties in the field of arts were brought especially by monastic orders (the new ones, settled in Ljubljana in the period of counterreformation and re-catholicisation, Jesuites, Capuchins, Discalced Augustinians, Poor Clares and Ursulines, as well as the old, but newly revived Augustinians, Franciscans and Teutonic Knights), who eagerly promoted the worship of their own saints and patrons (e. g. St. Anthony of Padua, St. Francis Xavier, St. Ignatius, St. Augustine, St. Nicolas of Tolentino, St. Ursula). Their images were placed in monasteries' premises and publicly exposed in the monastic churches, by which Ljubljana was given a characteristic stamp of their presence. Objavljeno v Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta; Acta historiae artis Slovenica; 2011; št. 1/2, 16; str. 45-69; A': 1; Avtorji / Authors: Lavrič Ana Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 4. COBISS ID 31960877 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Najdbe romanske stavbne plastike v stiškem križnem hodniku ANG Romanesque Findings in the Cloister of Stična/Sittich Opis SLO V križnem hodniku cistercijanske opatije Stična, najstarejšega samostana na ozemlju današnje Slovenije, ki ga je 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin, je bilo v letu 2002 pod ometom odkrito večje število romanske stavbne plastike. Avtorici študije je s temeljito primerjalno analizo uspelo odkriti tesne povezave Stične s cistercijansko umetnostjo 12. stoletja v Burgundiji, matični deželi reda. Za celoten srednjeevropski prostor je pomembno spoznanje, da je bila Stična in s tem slovenske dežele v 12. stoletju neposredno povezana s tedaj eno najnaprednejših umetnostnih dežel, to je Francijo. ANG In the cloister of the Cistercian abbey of Stična, the earliest monastery in Slovenia, founded in 1136 several pieces of Romanesque architectural sculpture were discovered in 2002. With a thorough comparative analysis the author of the study managed to find close connections of Stična with the Cistercian 12th century art in Burgundy, place of origin of this monastic order. The cognition that Stična and Slovenian countries were directly connected with one of artistically most advanced countries in Europe of the time - France - is important for the entire Central Europe. Objavljeno v Bernardus-Verl. Langwaden]; Cistercienser Chronik; 2010; Jg. 117, H. 1; str. 63-69; Avtorji / Authors: Oter Gorenčič Mija Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 30849581 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nizozemski slikarji v Ljubljani. Delo Petra Auwercxa v uršulinski cerkvi ANG Netherlandish painters in Ljubljana.A work by Peter Auwercx in the Ursuline Church Opis SLO Članek se posveča zbirki uršulinskega samostana v Ljubljani. V njej je med številnimi pomembnimi slikami tudi Smrt sv. Uršule, ki jo je naslikal Peter Owereg. Slika se omenja v viru iz okoli leta 1715 (Janez Gregor Dolničar: Annales Urbis Labacensis), vendar je veljala za izgubljeno. Povezava slike z avtorjem (naknadno potrjena z odkritjem signature) je posebej pomembna, saj je navedbe imen umetnikov in likovnih del iz inventarjev praviloma težko povezati z ohranjenimi slikami, v konkretnem primeru pa gre nedvomno za delo tega severnjaškega slikarja za uršulinski samostan. ANG The paper calls attention to the painting collection in the Ursuline convent in Ljubljana. Among numerous significant pictures it also contains The Death of St. Ursula by P. Owereg. The painting is noted in a document of c. 1715 (J. G. Thalnitscher: Annales Urbis Labacensis), but it was believed to be lost. Linking it with the master (subsequently corroborated by the discovery of his signature) is particularly important, because, as a rule, it is difficult to relate mentions of artists' names and works of art in inventories to the surviving paintings. Objavljeno v Masarykova Univerzita; Orbis artium; 2009; Str. 175-181; Avtorji / Authors: Murovec Barbara Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 256266240 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uršulinke v Ljubljani ANG The Ursuline church in Ljubljana Opis SLO V monografiji je širši javnosti prvič umetnostnozgodovinsko predstavljen eden najpomembnejših baročnih spomenikov na Slovenskem. Avtor je z natančno raziskavo arhivskih virov razrešil številne uganke, povezane z avtorstvom arhitekturne in umetnostne dediščine ljubljanskih uršulink in jih uspešno umestil v širši srednjeevropski umetnostni prostor. In this monograph, one of the most important Slovenian Baroque ANG monuments was introduced from the art historical point of view to the broader public. With a thorough research based on documents in archives the author has resolved many questions, regarding the autorship of architecture and artworks in the Ursuline church in Ljubljana, and placed the heritage of the Ljubljana convent in the broader context of Central European art. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; 2010; 100 str.; Avtorji / Authors: Resman Blaž Tipologija 2.02 Strokovna monografija 2. COBISS ID 32500269 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dediščina izgnanih. Tri stoletja brežiških frančiškanov ANG Heritage of the exiled. Three centuries of the Franciscan fathers from Brežice/Rann Opis SLO Na razstavi je bila poleg delovanja frančiškanov prvič doslej javno predstavljena serija slik frančiškanskih svetnikov in drugih upodobitev iz nekdanjega samostana v Brežicah. Slikarska zbirka je bila analizirana predvsem v kontekstu likovne tradicije in ob primerjavah z drugimi frančiškanskimi serijami in za red značilnimi upodobitvami, poudarek pa je bil na pomenu duhovne in umetnostne dediščine frančiškanov za razvoj evropske likovne umetnosti. Predstavljeno je bilo tudi ohranjanje teh slik z restavratorskimi tehnikami. ANG Apart from the presentation of the suppressed Franciscan monastery in Brežice this exhibition in the Posavski Muzej Brežice was the first public display of group of paintings of Franciscan saints, once holed in this monastery. Painting collection was analysed in the context of artistic tradition and in comparison with other Franciscan series of paintings and depictions, typical for the order, however the emphasis was on the meaning of spiritual and artistic heritage of Franciscans for the development of the European art. The exhibition included a presentation of restoration of these paintings. Šifra F.28 Priprava/organizacija razstave Objavljeno v 2010; Avtorji / Authors: Murovec Barbara Tipologija 3.12 Razstava 3. COBISS ID 30048557 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Arhitektura brežiške frančiškanske cerkve in samostana ANG Architecture of the Franciscan church and monastery in Brežice Opis SLO Predavanje na znanstvenem simpoziju »350 let prihoda frančiškanov v Brežice«, Brežice, Posavski muzej, 12.-13. junij 2009. Prvič doslej je bil podrobno in celovito predstavljen arhitekturni razvoj frančiškanskega samostana v Brežicah, ki je po preprosti zasnovi in oblikovanju sledil načelom frančiškanske redovne arhitekture. Novogradnja v začetku 20. stol. po načrtih graškega arhitekta H. Hönla je odprla doslej v stroki zanemarjeno vprašanje o vplivu politike in vlogi Verein für Heimatschutz pri širjenju štajerskega domovinskega sloga pri javnih arhitekturnih naročilih na južnem Štajerskem. ANG Lecture given at a scholarly symposium "350 years from the arrival of the Franciscans in Brežice", Brežice, Posavski muzej, 12-13 June 2009. For the first time, a detailed and overall analysis was presented of the architectural evolution of the Franciscan monastery in Brežice. The new construction in the early 20th century to the plans of the architect H. Hönl of Graz opened the hitherto neglected question about the influence of the politics and the role of the Verein für Heimatschutz in the dissemination of the Styrian Heimat-style in public architectural commissions in southern Styria. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2009; Avtorji / Authors: Seražin Helena Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 30048813 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Serija slik frančiškanskih svetnikov iz brežiškega samostana ANG Series of paintings of Franciscan saints from the monastery in Brežice Opis SLO Vabljeno predavanje znanstvenem simpoziju »350 let prihoda frančiškanov v Brežice«, Brežice, Posavski muzej, 12.-13. junij 2009. V referatu je predstavljena serija slik frančiškanskih svetnikov iz nekdanjega samostana v Brežicah in analizirana predvsem v kontekstu likovne tradicije in ob primerjavah z drugimi frančiškanskimi serijami in za red značilnimi upodobitvami. Pri razmišljanju o funkciji teh slik nekdaj in danes, o njihovem hranjenju in ohranjanju, o njih kot duhovni in umetnostni dediščini je dan poudarek o pomenu frančiškanov za razvoj evropske likovne umetnosti. ANG Invited lecture at scholarly symposium "350 years from the arrival of the Franciscans in Brežice", Brežice, Posavski muzej, 12-13 June 2009. Presented was a series of paintings of Franciscan saints from the monastery in Brežice and analysed mainly by means of comparisons with other Franciscan series and the depictions characteristic of the Order. The discussion on the function of these paintings in the past and today, their housing and preservation, their aspect as spiritual and art heritage placed the emphasis on the importance of the Franciscans for the development of European fine arts. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2009; Avtorji / Authors: Murovec Barbara Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 5. COBISS ID 34091565 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Samostani in umetnost ANG Monasteries and Art Opis SLO Znanstveni posvet 25. aprila 2012 v Ljubljani v organizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta. Na njem so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati članov projektne skupine in drugih raziskovalcev, v krajši obliki objavljeni v programski knjižici [COBISS ID 34091565], kasneje pa v obliki izvirnih znanstvenih člankov objavljeni v tematski številki Acta historiae artis Slovenica 17/2, 2012 - Samostanska umetnost [COBISS ID 35043885]. ANG Conference, organized by France Stele Institute of Art History, on 25th April 2012 in Ljubljana. The most recent findings of the project team members and other researchers were presented to the broader public. Summaries were published in the programme booklet [COBISS ID 34091565]. Papers, presented at the conference were published as scientific articles in themed issue of Acta historiae artis Slovenica 17/2, 2012 - Monastic Art and Architecture [COBISS ID 35043885]. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU; 2012; 7 str.; Avtorji / Authors: Lavrič Ana, Murovec Barbara; http://uifs2.zrc-sazu.si/sl/dogodki/enodnevni-znanstveni-posvet-samostani-in-umetnost Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Znanstvena monografija OTER GORENČIČ, Mija. Deformis formositas ac formosa deformitas : samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji, (Opera Instituti Artis Historiae). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. 429 str., ilustr. ISBN 978-961-254-116-3. [COBISS.SI-ID 244411136] Izvirni znanstveni članki LAVRIČ, Ana. Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo, Bratovščine pri redovnih cerkvah. Arhivi, 2011, letn. 34, št. 1, str. 41-64. [COBISS.SI-ID 1282677] SERAŽIN, Helena. Marijin oltar v santuario dell'Apparizione di S. Vio na Pellestrini : Giovanni Battista Mazzoleni (1699-1769) - kipar in štukater?. Acta hist. artis Slov., 2009, 14, str. 145160, ilustr. [COBISS.SI-ID 30846253] Poglavje v monografski publikaciji SERAŽIN, Helena. Architect Giorgio Massari (1687-1766), sacred architecture in the county of Gorizia, Friuli, Istria and Dalmatia. V: MUROVEC, Barbara (ur.), KOŠAK, Tina (ur.). Art history in Slovenia, (Opera Instituti Artis Historiae). Ljubljana: Založba ZRC, 2011, str. 147-174, ilustr. [COBISS.SI-ID 33323821] SERAŽIN, Helena. Lo Stato da Mar. V: KIEVEN, Elisabeth (ur.), PASQUALI, Susanna (ur.). Storia dell'archittetura nel Veneto, Il Settecento. In Venezia: Marsilio: Regione del Veneto, 2012, str. 202-213, ilustr. [COBISS.SI-ID 34358829] OTER GORENČIČ, Mija. The role and significance of the former Carthusian monastery at Žiče in Slovenian medieval architecture and in a wider European context. V: GOLEŽ, Mateja (ur.). Revitalization of the Carthusian Monastery at Žiče. Ljubljana: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 2009, str. 13-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 30915117] Od leta 2009 v tisku izvirni znanstveni članki za simpozijski zbornik Tri stoletja brežiških frančiškanov: SERAŽIN, Helena. Arhitektura brežiške frančiškanske cerkve in samostana. LAVRIČ, Ana. Ikonografija sv. Antona Padovanskega. MUROVEC, Barbara. Serija slik frančiškanskih svetnikov iz brežiškega samostana. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Dosedanje raziskave so prinesle temeljna nova spoznanja s področja umetnostne zgodovine in drugih humanističnih strok, omogočile so evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenskih spomenikov v evropski kontekst, kar doslej zaradi nezadostne obravnave, predvsem pa neupoštevanja arhivskih virov in temeljitega poznavanja terenskega gradiva ni bilo izvedeno, zato so rezultati za slovensko umetnostno in tudi širše kulturno zgodovino zelo pomembni in koristni. Rezultati posameznih študij so bili vnešeni v digitalno bazo Samostani na Slovenskem, ki bo po koncu projekta dostopna tudi drugim uporabnikom. Prvič doslej so bile izvedene temeljne umetnostnozgodovinske raziskave o nekdanjem frančiškanskem samostanu v Brežicah, ki so podale novo vedenje tudi o umetnostni dejavnosti, vezani na ta samostanski red, v širšem merilu. Arhivske raziskave in stavbna analiza samostanskega kompleksa (Helena Seražin) so pokazale, da se arhitektura umešča ne le v krog redovne arhitekture, temveč tudi v širši krog štajerske arhitekture, zgrajene v t. i. domovinskem slogu. Barbara Murovec je prvič doslej v zbirkah samostanov province sv. Križa in muzejskih zbirk identificirala in zbrala zapuščino tabelnih slik iz brežiškega samostana, jih analizirala in umestila v kontekst na ta samostanski red vezanega slikarstva kot tudi v širši evropski kontekst. Ana Lavrič je pripravila prvo izčrpno študijo ikonografskih motivov upodabljanja na Slovenskem priljubljenih redovnih svetnikov in s tem postavila metodološke temelje za obravnavo svetniške ikonografije v prihodnje. Pomembna je tudi njena raziskava o vprašanju in odnosu umetnostnih naročnikov, ki niso neposredno izhajali iz samostanskega reda, kot so bili npr. bratovščine in plemiški naročniki. V celoti je rekonstrirala podobo porušenega samostana bosonogih avguštincev v Ljubljani. Z raziskavami redovne arhitekture frančiškanov, dominikancev in servitov z vidika opusa beneškega arhitekta Giorgia Massarija in njegovih naslednikov tudi iz vrst članov redovnih skupnosti je Helena Seražin arhitekturne spomenike, ki so bili doslej obravnavani zgolj monografsko, povezala v slogovno homogeno skupino, kar omogoča boljše razumevanje beneške arhitekture v jadranskem prostoru. Na primeru samostanske cerkve bosonogih karmeličanov na Kostanjevici pri Gorici je z več vidikov pokazala na prehajanje arhitekturne tipologije in umetnikov znotraj reda neglede na meje redovnih provinc. Arhitektura in stavbna plastika cistercijanskega samostana v Stični sta z novimi odkritji, ki jih je v mednarodno pomembnem izvirnem znanstvenem članku predstavila Mija Oter Gorenčič, postali eden od najkvalitetnejših spomenikov romanske umetnosti v Sloveniji, katerega pomen sega krepko prek slovenskih meja. Njeni izsledki v primeru Žič so služili pri pripravi programa za revitalizacijo samostanskega kompleksa, ki sodi med naše najpomembnejše umetnostne in arhitekturne spomenike v evropskem merilu. Blaž Resman pa je z natančno raziskavo arhivskih virov razrešil številne uganke, povezane z avtorstvom arhitekturne in umetnostne dediščine ljubljanskih uršulink in jih uspešno umestil v širši srednjeevropski umetnostni prostor. Poleg novega vedenja zgoraj omenjene raziskave prinašajo tudi nove metodologije, pristope in vidike za raziskovanje samostanske umetnosti in arhitekture in so že vzpodbudile raziskovanje tega področja tudi pri drugih slovenskih raziskovalcih. ANG The researches have resulted in basic new findings from the sphere of art and other humanities; they enabled the evaluation and a more accurate placement of Slovene art monuments in the European context, which has not been possible before due to the inaccurate study and particularly the neglect of archival sources and thorough knowledge of the materials in situ. Therefore the results for Slovene art history, and also for cultural history are highly relevant and useful. The results of individual studies were entered in the database Monasteries in Slovenia, which will be also available to other users after the completion of the project. For the first time, basic art historical investigations were carried out of the former Franciscan monastery in Brežice, which provided fresh knowledge also about the artistic activity related to this religious order in a wider context. Archival investigations and building analysis of the monastery ensemble (Helena Seražin) showed that the architecture belongs not only to the circle of the Order's architecture but also to the broader scope of Styrian architecture built in the so-called Heimat-style. Barbara Murovec was the first to identify the bequest of easel paintings from the Brežice monastery dispersed in the collections of the monasteries of the Holy Cross Franciscan province and other museum collections; she analysed them and placed them within the context of painting related to this religious order and within a wider European context. Ana Lavrič made the first comprehensive study of iconographic motifs related to monastic orders in Slovenia, thus establishing the methodological basis for the research into the iconography of saints in the future. Most important is her research of the relation of patrons in art, that had no direct connection to the monastic order, i.e. religious orders and nobility. She made a reconstruction of the demolished monastery of Discalced Augustinians in Ljubljana. The research, carried out by Helena Seražin, into the monastic architecture of the Franciscans, Dominicans and Servites from the aspect of the oeuvre of the Venetian architect Giorgio Massari and his followers, recruited also from the members of the Orders' communities, connected the architectural monuments that had been treated only in monographic studies before, into a stylistically homogenous group, which enables better understanding of Venetian architecture within the Adriatic scope. In the case of monastic church of Discalced Carmelites at Kostanjevica near Gorizia she demonstrated the exchange of architectural typology and artists inside the same monastic order from different perspectives, regardless to the borders of order's provinces. Architecture and architectural sculpture of Cistercian abbey in Stična/Sittich with the new findings, presented in internationally important original paper by Mija Oter Gorenčič, become one of the most important monuments of Romanesque art in Slovenia, whose importance stretches beyond Slovene borders. Her findings in the case of Žiče served in the preparation of the revitalization programme for the monastic ensemble which belongs to Slovene most outstanding artistic and architectural monuments on European level. With a thorough research based on documents in archives Blaž Resman has resolved many questions, regarding the authorship of architecture and peaces of art in the Ursuline convent in Ljubljana; he managed to install the oeuvre of the Ljubljana convent into the larger frame of Central European art. In addition to new findings / new awareness this project also brings new methodologies, approaches and aspects on the research of monastic art and architecture, which already incouraged other Slovene researchers into the research of this thopic. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Raziskava je prinesla temeljna nova spoznanja s področja umetnostne zgodovine in drugih humanističnih strok (mdr. zgodovina, teologija), omogočila je evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenskih spomenikov v evropski kontekst, kar doslej zaradi nezadostne obravnave, predvsem pa neupoštevanja arhivskih virov in temeljitega poznavanja terenskega gradiva ni bilo izvedeno, zato bodo rezultati za slovensko umetnostno in tudi širše kulturno zgodovino zelo pomembni in koristni. Rezultati raziskav so s predstavitvami na mednarodnih smipozijih ter z objavami v mednarodno priznanih strokovnih publikacijah razširili vedenje o vlogi samostanov pri razvoju umetnostnih tokov na Slovenskem znotraj evropskega okvira, saj doslej ti slovenski spomeniki tuji strokovni javnosti niso bili dovolj znani in zato v pregledih razvoja evropske umetnosti neupoštevani. Dognanja bodo uporabna tudi v drugih humanističnih vedah, turizmu in izobraževanju. ANG The research has produced new basic findings for the spheres of art history and other humanities (e.g.. history, theology), it has enabled the evaluation and proper placing of Slovene monuments into the European context, which has not been done before, due to insufficient study and chiefly due to ignoring archival sources and fundamental knowledge of the materials in situ; therefore the results will be extremely important and useful for Slovene art history as well as wider cultural history. Through presentation at international scholarly symposia and publication in internationally recognized scolarly editions, the results of the hitherto researches have expanded the knowledge about the role of monasteries in the development of artistic streams in Slovenia within the European context, since these Slovene art monuments have not been sufficiently known to foreign scholarly audience and hence absent from the surveys of the development of European art. The findings will also be useful in other humanities, tourism and education. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1 Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Ana Lavrič: Prispevek k stavbni zgodovini samostana in cerkve bosonogih avguštincev v Ljubljani; Acta historiae artis Slovenica; 2012; [št.] 2, 17; str. 103-136, 194-195. Prispevek predstavlja celovito podobo ljubljanskega diskalceatskega kompleksa ter na osnovi arhivskih in likovnih virov že znanemu dodaja nove ugotovitve o stavbni zgodovini in tako omogoča verodostojno rekonstrukcijo redovne cerkve in samostana. Združuje stvarni in kronološki pristop, z objavo izpiskov iz diskalceatske kronike, ki je pomemben umetnostnozgodovinski vir, pa zapisano natančneje pojasnjuje. Predstavlja tudi načrt cerkve, ki ga je v Rimu aprobiral generalni prokurator konec leta 1656. Izvirni znanstveni članek je rezultat sistematičnih raziskav avtorice o izgubljenem delu slovenske umetnostne dediščine. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Samostani in umetnost, znanstveni posvet Znanstveni posvet 25. aprila 2012 v Ljubljani v organizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta (Ana Lavrič, Barbara Murovec). Na njem so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati projekta (elektronska baza), raziskav članov projektne skupine in drugih raziskovalcev, v krajši obliki objavljeni v programski knjižici [COBISS ID 34091565], kasneje pa je bil del v obliki izvirnih znanstvenih člankov objavljen v tematski številki Acta historiae artis Slovenica 17/2, 2012 -Samostanska umetnost [COBISS ID 35043885]; sodelovanje s projektom Ljubljanski barok -materialna kultura in duhovni kontekst (L6-2143). S znanstevnim posvetom so bili doseženi še drugi cilji projekta: popularizacija in pa vzpostavitev novih povezav, nadaljevale se bodo poglobljene raziskave, tudi v interdisciplinarnem sodelovanju z zgodovinarji in teologi. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Helena Seražin ZIG Kraj in datum: [Ljubljana 113.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/123 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj na spletni strani: 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 03-8B-2F-C4-FA-08-30-10-1F-F7-F7-3B-99-39-73-85-81-D9-FA-89 HUMANISTIKA Področje: 6.09 Umetnostna zgodovina Dosežek 1: Ana Lavrič: Prispevek k stavbni zgodovini samostana in cerkve bosonogih avguštincev v Ljubljani, Acta historiae artis Slovenica; 17/2, 2012; str. 103-136, 194-195. Prispevek predstavlja celovito podobo ljubljanskega diskalceatskega kompleksa ter na osnovi arhivskih in likovnih virov že znanemu dodaja nove ugotovitve o stavbni zgodovini in tako omogoča verodostojno rekonstrukcijo redovne cerkve in samostana. Združuje stvarni in kronološki pristop, z objavo izpiskov iz diskalceatske kronike, ki je pomemben umetnostnozgodovinski vir, pa zapisano natančneje pojasnjuje. Predstavlja tudi načrt cerkve, ki ga je v Rimu aprobiral generalni prokurator konec leta 1656. Izvirni znanstveni članek je rezultat sistematičnih raziskav avtorice o izgubljenem delu slovenske umetnostne dediščine. HUMANISTIKA Področje: 6.09 Umetnostna zgodovina Dosežek 1: Samostani in umetnost, znanstveni posvet, Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana, 25. april 2012 Znanstveni posvet 25. aprila 2012 v Ljubljani v organizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta (Ana Lavrič, Barbara Murovec). Na njem so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati projekta (elektronska baza), raziskave članov projektne skupine in drugih raziskovalcev, v krajši obliki objavljeni v programski knjižici [COBISS ID 34091565], kasneje pa je bil del v obliki izvirnih znanstvenih člankov objavljen v tematski številki Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012 -Samostanska umetnost / Monastic Art and Architecture [COBISS ID 35043885]; sodelovanje s projektom Ljubljanski barok -materialna kultura in duhovni kontekst (L6-2143). Z znanstvenim posvetom so bili doseženi še drugi cilji projekta: popularizacija in vzpostavitev novih povezav, nadaljevale se bodo poglobljene raziskave, tudi v interdisciplinarnem sodelovanju z zgodovinarji in teologi.