CITATELJl! Prosimo, poglejte n* številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteM. V teh časih splošnega po***' ^ m, potrebuje list Va£ % e. Skušajte imeti narot \ j plačano No. 6.—Štev. v ——= \ GLAS NARODA Eist~ slovenskih delavcev v Ameriki. ■dantariii m SttMd dam Ifatter H i I ttth, lS4t at the Po«t Office at New ¥erk. N. I, ondar Act of Ceocreee of March Srd, 18». (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JANUARY 11, 19&. — PONE DELJEK, 11. JANUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL RDtCA ARMADA NAPREDUJE RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA JE RDEČA ARMADA OSVOBODILA 13 VASI NA SEVERNEM KAVKAZU IN JE 2E NAPOL OBKOLJENO VA2NO j ŽELEZNIŠKO KRI2IŠČE GEORGUEVSK TER SO RAZUN ENE PRESEKANE VSE ŽELEZNIŠKE Naciji podvzeli korake, da zavstavijo teror na Hrvaškem ■HttHHHl Ankara. — Cela divizija neiiških novih policijskih čert je dospela v Zagreb in dve dodatni diviziji, ki vljučujeti lahke tanke in o klopna motorizirana vozila, fcta na poti v notranjost Hrvaške po povelju Heinrich Himmlerja, načelnika Gestapa, ki hoče zaustavi-ti teror in anarhijo na Hrvaškem, kakor se glase poročila. ---t- PROGE, KI PELJEJO IZ MESTA Med osvobojenimi vasmi je tudi Geo rgaj eve kaj a, 4 milje južno od Georgijevska. Ostale vasi se nahajajo v krogu od 5 do 30 milj od mesta. Nemci ho ■združili vse svoje sile, da zavstavijo prodiranje rdeče armade, ki se nahaja od Rotftova se komaj 60 milj. Polnočno poročilo n&rnanja, da se prodiranje nadaljuje ob Dolenjem Donu, toda ne omenja zavzetih krajev. Ravno tako je v polnem teku ofenziva na osrednji fronti, zlasti pri Velikijih Lukih, kjer »e Nemci skušajo zopet polastiti mesta. Na Kdvkazu je rdeča armada zavzela Nezlobnajo, 5 milj jugozapadno od Georgijevska j V8e^ popolno Oblast po celi Hr-in Lisogorsk, malo dalje proti I v;atski, kjer so odstavili Pave- O_______1__j______» ' likava naciovliaruvi iifta cTL-si. *T/\ 1 Kot je razvidno iz poročil, je bilo odrezanih in premaganih po upornih sil^h 16 nemških in u*,ta»kih gar nizi j in železniške zveze v Hrvaški, Bosni ter v • zupadnem del-u Srbije so vržene iz tira. Poročila, ki so dospela v In-stanbul govore, da so Nemci že vzpostavili svoje vojaško poveljstvo, ter nadomestili tudi poveljstvo v »Zagrebu'in pre- zapadu. Severozvzhodno o d Georgijevska so Rusi zavzeli Voroncovo Alek^androvskoje, 30 milj proti severa ob Kumi. Na^evernem Kavkazu so Rusi ciobili bogat vojni plen in eamo na enem kraju je Obležalo noo ■mrtTttrNetttBev:^' " V svojem prodiranju proti Rostovu je rdeča armada prodrla skozi Uat-Kagalnicki ob severnem bregu Dona in samo 5 milj proti vzhodu od izliva Do-nec-» v Don. l Nemci laŽnjivo trdijo, da še vedno drže Velfkije Luki, toda "Rdeča zvezda" poroča, da živ 1 jenje v mefftu postaja normalno in da bo vsak čas prišel prvi vlak od vzhoda. Od 80,000 prebivalcev jih je ostalo samo 7,000, ko so Rusi zopet prišli v mesto. "Na dolenjem Kavkazu je nastal mraz, toda po dolinah 6e vedno menjavata slana in tajanje. Nemci so razstrelili vse mostove in položili cela polja min„ toda Rusi navzlic tem zaprekam rtalito napredujejo. Nemški zajeti armadi pred 5>talingradom bolj in bolj gine upanje na rešitev in Rusi jo obstreljujejo s topovi in jo uničujejo z infanterijskimi napadi. Od Vzhoda napadajo Rusi nemške utrjene poštojanike v Stalingradu s topovi in tanki, s severa pa jih obstreljujejo s topovi na hribih ob Donu. General Pavel Rotmistrov, po vel jnik tauČne divizije, je bil za svoje odlično vodstvom odlikovan. Rotmistrov vedno napada z velikifm številom tankov. Spor med Hitlerjem in von Bockom Kot pravi neko poročile iz Rtockholma, *ta imela Hitler in feldmaršal Fedor von Boek 15. decembra v Hitlerjevem glavnem stanu zelo oster nastop in prepir. Von Bock je zahteval. da se umakne cela armada iz južne Rusije, Hitler pa je vzrojil in nad Bockom zakričal : "Samo jaz sem odgovoren, vi pa morate samo ubo-gnti." Tri dai pozneje je bilo von Bocka videti v Berlinu, pozneje pa ga ni bilo reč niti v linu, niti na fronti. lieeve nastavljence, ustaske vojaške governerje in vojaško policijo v Banjalufki, Travniku in Karlovacu. Glasom poročila se vrše v Zagrebu masne aretacije, katere jsT&iajo mMs-aatiiske licijske čete, ki so bile posebno izvežbene za take posle na Dunaju in v Novodunajskih verbalnih taboriščih. Čistka je namer jen a proti PaveKčevim birokratom in u&taški policiji, ker so mnogo od teh obtoženi spi-jonaže in stikov z generalom Mihajlovičem ali pa celo sodelovanja s komunističnimi partizani in hrvaškimi guerilskimi oddelki, ki se z vsakim večajo. Nepotrjene vesti se glase, da se vrše zasliševanja pod vodstvom častnikov Elitnih oddelkov mrtvaške glave, katerim poveljuje Soglasni general Seup Dietridh, ki je tudi poveljnik Hitlerjevih osebnih straž. Zasliševanja spremlja bičanje in drugo znano trpinčenje. is katerim hočejo Gesta-povci izvleči iz za-slisancev informacije o stikih med Ustaši in Mihajlovičevimi četami, katere so menda odgovorne za I uničenje velike zaloce municije in čet na progi med Bel gradom in Zagrebom. . RazstreTbe munieijskih vlakov so bile omogočene v pol ducata slučajih na ta način, da e-o saboterji pustili na miru navidezne ali maskirane municijske vlake, ki pa so v resnici vozili oborožene vojake in metalce granat, ko pa so privozili po pravi municijski vlaki, — tedaj je počilo in v enem samem slt^čaju je bila razstrelba tako huda. da je raztrgala 400 kilometerno sekcijo proge, ki ie vezala Italijo. Avstrijo. Grčijo. Romunijo in Bolgarijo z Jugoslavijo. Noro stanje je povzročilo uo celi HrvaŠki veliko vznemirje-nie. Po radiiu se skuša ljudstvo potolažiti in pomiriti, ter tra dobiti za koooeraciio v "rx>-trebnih norih odredbah.'* Hrvatsko časopisje je dobilo nalogo, da pojasni "uove odredbe." Dr. Pavelič je v dveh slučajih ušel smrti tekom zadnjih nekaj tednov in po verodostojnih poluČJlih je sedaj močno »varovan po novi nacij&i po- liciji. Kar je Nemce najbolj vznemirilo, terjih dovedlo do tega, da so poslali v Hrvatsko svoje policijske čete, ki naj "čisti jo* * Pavelioovo vlado in oblasti, so govorice, ki prihajajo iz Zapadne Bosne in ki pravijo, da se hrvatski guerilci pridružujejo Mihajloviču. Rečeno je tudi, d a s e po naročilu iz Moskve, zopet približujejo Mihajlovicu partizani. Značilno je tudi, da ruski ra-dijo, "Svobodna Jugoslavija" ne napada več Mihajlovica. <—• Vsa ta poročila pa so nepotrjena. Uman v torek popoldne Nikola Tesla, oče radija in modernega električnega trans-misijskega (prenosnega) sistema, bo položen k svojemu končnemu počitku v torek popoldne. Pogreb velikega izumitelja bo oskrbela jugoslovanska država v zamejstvu in sicer bodo pogrebni obredi ozdr-dnem žavani v katedrali St. John Divine, ob štirih popoldne v torek. — Truplo pokojnika leži v prostorih Campbell Funeral Church, Madison Ave in 81irst Street, New York. Pri pogrebu Nikole Tesla, ki je bil rojen od srbskih stari-šer, bo uradno reprezentirana Jugoslavija r osebi poslanika Fotiča in mnogih drugih riso-kih uradnikov te države. Med temi bo hrvatski ban, dr. Ivan Šubasšič, dr. Bogoljdb Jevtic. bivši ' premier Jugoslavije; Branko Čtdbrilovič. minister za prebrano in rekontrukcijo; Franc Snoj, državni minister, ki bo predstavljal Slovence, ter nečak pokojnega izumitelja, Sava Kosanovič, predsednik Centralnega evropskega načrtnega sveta, ki bo reprezentf-ral jugoslovansko, čehoslova-ško. poljsko in grško vlado, ki so vse vključene r tem centralnem svetu. Katedrala je an Amsterdam Ave in 112. ulica, kamor se pride s 7. ave subway in se izstopi j na 100 ulici. Skupna vaja Slovana in Tamburašev V petek, 15. januarja bo v Slov. narodnem domu v Brook-lynu skupna vaja pevskega društva "Slovana" in Tambu-raš&ega kluba za nastop na prireditvi Združenih slovenskih društev v nedj?ljo 17. januarja v Arlington Hall. Vsa sedanja zaloga kave v deželi se ceni na okrog en milijon vreč; normalno se je porabilo v Zed. državah približno NEMČIJA ODGRINJA ZAGRINJALO Nemško časopisje je pričelo odgrinjati zagrihjalo, za katerim trpijo nerrtaki vojaki vse strahote ruske zime in ruskega orožja. "Frankfurter Zeitung" piše: "Veselje in navdušenje, ki so ga prinesle prve velike zmage, je sedaj izginilo. Od zadnje 2|me je tasoda neprestano zasledovala naše vojake skozi žareč peklenski ogenj, v katerem z,gore vse plahe duše." "Allgemeine Zeitung,, je neka priča sporočila naslednje: "Naši zalkopi peljejo naravnost skozi pokopališče. Kosti leže okrog. Zijajoča lobanja vrh kamna -zija v mene. Ta strašna guerilska vojna, kot tleč plamen nam krade noči in uničuje živce. Z zverinsko spretnostjo se "Ivani" poslužujejo zemlje in teme ter pade- AMERIK ANCI BOMBARDIRALI TRIPOLIS Ameriški srednje veliki bombniki so prvikrat napadli Tri- Kdorkoli bo hotel sedaj dobiti svoj odmerek kave, če :bo tako srečen, da bo njegov trgovec imel kaj zaloge, bo najbrž moral vzeti karkoli bo na razpolago. Medtem pa bo Administracija cen poskrbela, da se bo završil pregled večjih zalog pri dobiteljih in pražilnicah, da bo mogoče obstoječo zalogo porazdeliti kolikor mogoče, enakomerno. zaprxr vrata armadi ffclSttiarša la Rommela, ki prihaja iz Libije v Tunizijo. Amerikanci so bombardirali letališče in zadeli več poslopij ter so se vsi vrnili. Kot pravi ameriški general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške armade v Afriki, Tripolisa ni mogoče braniti in se bo morala Romme-lova arma4a umikati po cesti, ki pelje skozi Sousse, Gabes in Sfax, katera mesta pa zavezniški aeroplani stalno bombardirajo. V Tuniziji je zopet pričelo deževati, vsled česar so ceste blatne in armade ne morejo o-perirati. ' u"atau — »UlltllU 14 milijonov vreč kave na leto. Sedanja zaloga bo zadostovala za kakih 45 dni, toda z ozlrom na neenako distribucijo, bo v nekaterih krajih gotovo prej zmanjkalo kave v trgovinah, kot pa v drugih, če novih zalog ne bo mogoče tako hitro dobiti. Npktere druSbe, ki pražijo kavno zrnje za nakupovalce na debelo, so morale odkloniti naročila za racijsko znamko št. 27. katera je pc4ala neveljavna 7.0 3. januarja. Trgovci in pražil"! kave so se v tej zadevi obrnili na Administracijo cen, da podvzame kak korak v tem posrledu, da bo znamka veljavna do tedaj, ko bo moč dobiti nadal jne zaloge kave. Temu bo tudijjgodeno. pod jetij bo moralo zapreti rrn- ta, ker nekateri imajo na rokah komaj desetdnevno zalosro kave in ne bodo mogli zadostiti naročilom, ki prihajajo; od trgovcev. Kjer trgovci ne bodo mogli dobiti nadaljnih zalog kave. bodo seveda istotako prizadeti odjemalci, pa čeprav i-I majo še racijske znamke za januar neporabljene. Po mnenju nekega pražilske-ga in dobavnega podjetnika, bi mogel situacijo trenutno rešiti samo čudež, kajti tudi v slučaju, da je kava pripeljena v pristan, vzame navadno najmanj dva tedna, preden je kava prepeljana iz južnih in pacifiških pristanov dostavljena pražil-cem. jo na nas, kadar jih najmanj pričakujemo." "Schwarze Korps^' popisuje, kako se skušajo nemški vojaki ogreti: "Vse poljske peči so bile u-ničene z bombami; ostala nam je samo ena. Rden za dmsrim za zlatom, ki so; mora. V0Jak P°™č; iti ven Francosko dr-i P™110^ drva za vojake v za- ki je bilo po kopih " "Pogosto se razletijo emanate polpsr no-pčev hrane in jo {pokvarijo. To pomeni prihod-1 njih 24 ur brez hrane. Dan za dnem preteče ča«. ne da bi nas dop-eorla pomoč. Sneglco skozi naš?1 rokave in rokavice in vo- t zmrsw.'^ ! "Rusi ?=e okori=čajS z na5o utrujenostjo. Ali so pred nami! Nikdo ne ve. Nimamo niti , najmanjčesra pokoja. Pravijo, I da sta dva nv&a tanka orebi-j la našo črto.; kje sta-! Sovraž-inik je za našim hrbtom, pa ni jih mogoče napasti in se braniti. "Naše težko orožij je brez moči v teani teh noči' Sovražnika ni nikjer in povsod. Vsakdo ima v glavi peno samo mi-: sel: Ali bo fcli. ne bo prišla pomoč?" --^-i- - stop v (bližine Darlana. Princ je bil vstreljen zjutraj 26. decembra tekom zračnega nauada. ••'.rl ^ Lov za zlatom Razne evropske vlade so pri-1 čele velik 1: . za zlatom, ki so ga spravile v Francosko dr-' žavno banko in ki je bilo po raz.=?ulu Francije poslano v neko banko v Dakar v Afriki, toda tam ga tudi ni. Največ se zanimajo za to Poljaki, ki so imeli v Francoski banki zlatih palic v vrednosti mm00<'- Fran c^ eVe?tre polNVo vWlo/da* je bilo lato, ko je pretŠa fle-| varnost, da zavezniki vpadejo! v Afriko, preneseno v neko o-azo v pušavi. Pred nekaj tedni je bilo po-1 ročapo, da je Petainova vlada j izročila poljsko zlato Nemčiji, | sedaj pa se.izcrovaria, da ga je skrila v afriški puščavi. Morilec admirala Darlana Po zadnjih poročilih je fran coskega admirala Darlana1 _ . . vstrelil 21 let stari princ Marc Ali bo ne bo pnsla pode Beauvau-Craon, čegar mati 111010? , je Italjanka, oče pa francoski princ. Mladi morilec je bil zvest pripadnik vlade v Vkshyju in je kot plemič lahko dobil do- OTVORITEV 78. KONGRESA Clan Krščanske fronte poslan na Ellis Island William Gerald Bishop, član organizacije Krščanske fronte, ki je bil v letu 1940 oproščen krivde ruvanja proti vladi, je bil te dni poslan an Ellis Island, kjer bo ostal do konca vojne. Kvezni sodnik Clancy je dejal, da Bishop, ki je izmenoma trdil, da je Ataieričan, Avstrijec, ter Anglež, -ni mogel dokazati svojega ameriškega državljanstva in je bil zato obsojen na internacijo, kot sovražni tujec. ne*? Ob priliki otvoritve 78. kongresa prejšnjo sredo predsednik poslanske zbornice Rayburn »firifi^ga aftV^ { IA NMKAJ VEČ KOT ^V na dan dobivate... Ji C 'GLAS NAS ODA'' Ar PO POŠTI NARAVNOST NA DOM i /21^1 (izTMDii sobot, nedelj la prunikM j ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA OBČUTNO POMANJKANJE KAVE Kljub odmerjanja kave, je nastalo resno pomanjkanje kave v trgovinah, kakor je pokazal tozadevni pregled. Primanjkljaj kave je pripisovati kampanji v Severni Afriki, ki je zahtevala mnogo ladij, katere bi bile mogle drugače pripeljati potrebno zalogo kave v Zdr. države. Ob začetku leta in dozdaj ni bilo pripeljanih nobenih posebnih novih zaloff kave. —----:_ (Dopisi, nejši Jugoslovan v tem mestu, ki šteje 50 tisoč prebivalcev in ne 30 .tisoč, kot je bilo pomotoma natisnjeno v mojem zadnjem dopisu. Eno petino prebivalstva tvorijo Dalmatinci ribiči in njih družine. Druga zgorela tovarna South Coast Fisheries pa je bi'a last Nick & Pete A. Kuglis in škodo cenijo na $500,000. Kaiser-jeva jeklarna (Steel i Mili) v Fontani je dogo to vi jena in ko bo v polnem tiru, bo ! zaposlenih do 5000 delavcev; i kot je bilo slišati na radio za-| stavil je Kaiser celo njegovo premoženje, da je dobil potrebnih 22 milijonov dolarjev za dovršitev te tovarne. Za prebivalce mesta Fonta-na bo ta nova tovarna vsekakor velik blagoslov in tudi cena zemljiščem bo brezdvomno ra-slla. G. Hočevar je bil prvi Slo-i venec, ki se je naselil v tem mestu in edini, ki se ne peča 9 kokošerejo, je namreč plumber in se rad spominja Rado Vav-potič-a v Brooklyn, s katerim sta se skupaj učila rokodelstva v starem kraru. V tem kraiu se je nastanil tudi pred kratkem iz New Yor- ADOLF CANT RIGHT NOW, ADOLF'S BUSY! Note za PIANO-HARMONIKO ml I KLAVIR »Tytgnsmsj OF HFBIiWT '------ TiMlS ylc BLuaduM lOretnl Cm»> ^tOYENSia FANTJB -- Baft PRODALA_ fU IJCZEBU Jy '-" " -— i , & O L : [ i HIT O VALLEY sy.LyiA youKA l, \ rxsr NJTTKTNT GREDI r—™ | tlAK«3UK WkSSti_ -*PA VAJ UTLKA MOJA' i ■ OKPBAN WALT&, ,. i HEKLE NA VKTtJ —------- O J, MARIČKA, PEGLJAJ RARCICA — T " "V" """ ; vujint g A PETA NE (JREMO NA ŠTAJERSKO »TAJERIS ______ HAPPY POLKA fiE NA TUJEM i 35 centov lcomad _ 3 za SI. vtOJAJiEKIX JE ftE MLADA Pagh- knmftd:_ NaroČite prt »\ JTGARNI ^ «IOVKN10 PFBM8HTN« PO i !l< Wert IStfa 8L. New Vorfc j Dva nasilmka okušata zavezniško siio, tako da Mussc svoje^atovariša: "Kje pa je dbljubljeoo orožja proti aeroplaooW* Toda Hitler mu ne more odgovoriti kov sam leti po ziralni. KUHARSKA KNJIGA: a Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2| ^ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! Recepti so napisali y uigleškem jeziku* ponekod pa so [ tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. NJ1GARNI SLOVENIC PUBLISniNGCO fi West 18tb Street New York. K. Y Gasparijev original slike. katera je sedaj naslikana na za-sotru Nar. doma, je tudi v muzeju. Društvo Lunder-Adamič je menda poklonila muzeju sliko teli dveh narodnih mučeni-kov. Izredno zanimive co slike J. Bogdanovicha, posebno one, ki so simbolične in posvetilne, kakor tista, ki je "posvečena Slovenskemu narodnemu muzeji! in arhivarju Gorsfcetn". — Bo«?danoviich je iz Eveletha, Minn. V cvkfvru na steni manjše so-| be muzeja vici besedilo-lene pe-; smi, "Slaveni", ka+^ro ie i 1 sal hrvatski pe^nšk Matija Šo-■ j jat. (Calumet. M'rh.) Tudi to . j pesem je za muz° j lepo in umetno nn roko natisnil Bo srd a no-vfe Tn danes, ki vsi Savani stojimo v borbi za svoie rvra-l vice, naj bi taka pesnitev bila - ka došli rojak Viktor Yolk in t njegova soproga Milka in ku-s pila tu lepo, čedno posestvo z * akrom sveta. Upam, da bo od • l sedaj naprej Viktor kaj večkrat l , poročal iz te naselbine; kako se l imajo, ko je postal meščan tega mesta. A. Skulj. JKRRY KOPMVŠEK In orkester na plotfak Terezlnka Polka Na planlncah—mlCA Stv. M 571 i« nromRSNE university TAMBURICA — M 571 Za to*, cenik In cew ploW M obrnite na: JOHN MARŠI m Ine. «« vsv«* (tnri «Stiwt Volit Long Beach, Calif. Cenjeni: Ker pošiljam naročnino, za-jedno pošljem tudi kratek dopis. V Los Angeles pristanišču San Pedro je preteceno soboto iabruflmil ogenj in uničil dve veliki tovarni za konzerviranje rib (Fish Canneries) in povzročeno Škodo cenijo nad $1,200,000. Večja tovarna French Sardine Co., Plant No. 2, je obsegala celi square block na Terminal Isl. in je bila last Martin J. Bosrdanovicha. Ta tovarna je bila šele pred 14 meseci dogotovttena. ter najmodernejše opremljena, škodo cenijo na j $750,000. ki je le deloma krita s zavarovalnino. Ta tovarna je :mela vladni kontrakt za 500 'isoč zabojev eardin za armado, od katerih je bilo 350 ti^oč že dostavljenih. 17 ladij in 260 ribičev je dovazalo tovarni sardine. zaposlenih pa je bilo do tisoč ljudi. Bogdanovich lastnje še drugo večjo tovarno Plant No. 1., in to mu bo sedaj omogočilo, da bo zamogel zadostiti vladnim naroČilom. Bogdanovich je bil pri-prost ribar, začel majhno podjetje pred 25 leti (1917) in vspel ill danes je najpremož- NIKOLA TESLA eliki Jugoslovan Nikola Tesla, učenjak in i-znajditelj, > ni čarovnik in največji znanstvenik na polju elektrike, i reminul v eetitek ponoči v Ne\r Yorku. ^siiirt tega vi-lEkega idealista, plemenitega in nesebičnega . ,'uba in 7ve-tega Jirgo-lovaiwi, je za nas vse, Slovence, 11 . v ate ia Srb Težkn izimflia. \' -ola Tesla ni bi le eden največjih in najslavnejših Ju-•^\>vanov, temveč tudi eden aajčiatejšlh in najboljših sinov n'e zemlje. Letos spomladi je naslovil Nikola Tesla amerSkim Ju^o-lo ranom pismo, ki ga ob tej priliki na novo prinašamo, ker je še ravno tako aktualno ka»kor takrat, ko je bilo pisano. MOJIM BRATOM V AMERIKI 1 Leto« se bo odločila usoda vsega sveta. Tega 1942.-ega leta or i jo biti sile zla, ki se zibirajo okrog Hitlerja, uničene. Vsak n dobivamo dokaze za to v sili udarcev Sovjetske Rusije in « h sijajnih vojakov v Jugoslaviji in na Balkanu. A samo •o niso zadot^i. Za uničenje sil zla potreben složen na-- -pominu in na? navdiiševaii za nesmrtna dela. Ne dovolimo, da bi veličastje teh del trpelo tzaradi huj-v.iii'a k sovraštvu — ne proti silam zla, temveč proti svojim 'om. Usoda Srbov, Hrvatov in S'ovettcet v 6tari domovini jo :razdružna, pa naj sovražnik puškuša karkoli hoče. Tukaj i neprimerno lažje izvrševati dolžnost, kot pa v krvavih spo-t>, ! h na Balkanu. Močnejši, sijajnejši m plemenitejši smo, če mo složni. Složni izvršujemo naše dolžnosti in ofcveae do mu-* ?tL5fra našega naroda, do Amerik© in do človeštva. Kdor dela drugače, ni na dobri poti. -"-i- '"3. T* "-".LJ* Vaš brat, NIKOLA TESLA (J. L C.) ^ - . . _____________ ,„ „ Mali Oglasi imajo velik Xispeti i Prepričajte se! Vprašanje: Pričakujem, da za par mescev vstopim v voj- : sko. Nisem še 19 let star. Pra- ; vijo, da ino^emici so po navadi naturalizirani po treh mesecih v vojski; ali pa bo veljalo i trudi zame oziroma moram ca-; katl, dokler sem 20 let star,. predno postanem ameriški državljan. " Odgovor: Imate pravico prositi za anrerSko državljanstvo, ko ste Častno služili v vojni sa tri mesece, ni nikake rta-rostne omejitve za one, ki služijo v vojski oziroma mornarici. Smatra «e. da, ako niso premladi za borbo, niso niti premladi, da postanejo ameriški državljani. * Vprašanje: Prišel sem leta1 1930 v Ameriko kakor nornar; in potem sem vedno ostal tu- j kaj. Delal sem v ameriškem ri-bar^k^m čolnu od 1. 1935 na-: prej. Mislite, da morem postati j ameriški državljan? Odgovor: Vi ste nezakonito v Združenih državah, pa vendarle' more po^atf ameriški državljan, ako oni ribarski čolni nosi več kot 20 ton. Zakon namreč določa, da Pove\ ks je za pet ali več M služil v arne-riški ladiji čez 20 ton brerbena, in zaprosi za državljanstvo, dokler Še služi oziroma do šestih mesecev po končani s^nžM sme postati državljan, tudi če je nezakonito v Združenih drča vah. Niti ne potrebuje prve-panir^a. marveč ^Tne ta^oj zaT>rociti za državljanstvo. Pa v?e enn. kako je ta ladja o-j ziroma s' kako vrsto dela se do- tičnik tam bavi . * Vprašanje: Moji sta riši so me prinesli v Združene države, ko sem bil dete. Nikdar niso postali ameriški državijani, pa bi i rad to bil. Kako naj zaprosim T Odgovor: Ker rtMe bil še ' šestnajst let stari, ko ste prišli v Združene clržave. ne porebu-jete prvega parpirja. Čim boste 20 let star. smete takoj zaprositi za državljanstvo. ! * i Vprašanje: Ali sem jaz dr-i žavljin Združenih držav T » sem 12 let star, ko sem prišel v Združene države meseca a- "GLAS NARODA" v oil!V or TBI rtOPUi ____—_ — - . -t* - t i-.. *i. T !t Own« ud PnbH«b«l hy 8l«w9rtr PnblMUo« Clpmpany. (A Corporation) Frank Sukiwr FreafaMot: t|UC Bude, Tre**urer; Joseph Lapalui. Sec. Ki je of bnstneaa of Uif rporati«*i tsd addrewies of a bore officer*: 21« WIGHT 18tb 8TUEET, NEW YORK, N. X. 50th Year "Gla* Narod«" t« tamed e^ery dajr except SatuniayB, BtmdMW and Holidays, ^ ^ ^ _ Kuttwrlptloa Yearly $6 AdTertlwroent on Agreement Z-gnjenemu nalemu možaku nil fantu lene spomine na lovska ' dogodivščine in storije. Mene je zanimalo, da sem na^a v mutzeju rezilni stol "i rezilnik — saj je to dro"V«u:i miniatura'—toda. ko ceni biVi ' maihna. sem delala očetu wli-ke rvre^'avioe. ker ?em ob vsaki dani priliki zasedla tisti stol ;n "Hi-di vselej kaj «"kv»rila. kn> - ti nic me ni v otroških letih bol: ■ veselilo, kot mizarstvo'iri šli?-Hiio delo tn keT je imel oce za - svoje domače potrebe nn kme-t;ji precpj mizarskesra in siičr^- i ca orodja. cem se kai rad« pri- ■ kradla v njegovo delavnico, k i ga ni bilo doma. Tn "ko sr 1 v mu^°ju videla tisti drobcen r r zi!nik sem se spomnila in ' )nn solnčmh otroških dni. 1 * i 1 tako hitro minili in v spominu "-na katere je vedno igral ta ^ j vlogo očetov rezilnik. t Brezdvom a bo t ist e. ki mu 7.c-j j a se n5«© imeli prilike vidc ii - zanimalo, kako je ureien. it 1. Reči moram, da se rojaik Oor-e razume na uredbo nwtzeia. jcer je dejal, da je vse šele •/•a-četno in bo s časom preurejeno ill iaboljžano v vseh ozidih. al" stvari so vendarle že zidaj razvrščene po steklenih omarai. 'in po prostoru tako, da si Mo-vek lahko veliko ogleda v primeroma kratkem času, ... Konec jutri . . .Nadaljevanje r Samoobsdbi je razumljivo, da je med sRkami v muzeju mnogo slik in portretov naših slovenskih pisateljev, pesnikov, ter drugih umetnikov in zaslužnih mož, ki so vodili naš narod doma in na tujem. Tu srečamo resno obličje Peruška, katerega slike krasijo stene — i^te stene, med katerimi je delal in ustvarjal več let svoja umetniška dela. (V prostoru, kjer je zdaj muzej, je živel in delal umetnik Perušelk, ki je u-mrl nagle smrti v juniju, 1940 leta.) Liki naših starih pisateljev in pesnikov, ki so obiskovali pisano slovensko besedo v njeni zgodnji dobi, se ade človeku resni in za njimi se mislim oclpi-rajo raagledi na upapolno de-! lo, katerega danes tako cinično in brutalno palijo in teptajo tujci. Od naših ameriško-sloven-slriJi (kulturnih delavcev srečamo -poleg PerušRca še Zormana Adamič**.. Šnblja, 'dalje je tam videti sliko Jožeta Zavertnika Sakserja, misijonarja Barago j itd. Vprašanje: Moj mož in jaz sva prišla v Združene držafe mesee& maja 1941. On je seddj v vojski in postal je amerišfei državljan, ko je odslužil tri mesece v vojski. Kedaj pa lahko jaz sama postanem državljanka? • Odgovor: Smete zaprositi za naturalizacijo meseoa maja L 1944, morda pa tudi maja i943. Ženska, ki se po dnevu 13. januarja 1941 poročila z ameriškim državljanom tiziroma, katere mož je postal državljan po tem dnevu, sme zaprositi za ameriško državljanstvo po triletnem bivanju v tej deželi, pa ne potrebuje prvega papirja. Ako je živela v Združenih državah v zakonskem stanu s svojim možem vsaj za leto dni pred vložitvijo naturalizacijske prošnje, zadostuje bivanje dveh let mesto treh. Zdi se. da v Vašem slučaju dve leti bivanja zadostujeta, ali. ako odpošljejo Va-š^ora moža preko vode, je mogoče. da natnralizacij^ko sodišče utesme smatrati, da je izven ozemlia Združenih držav in da se bo zahtevalo triletno bivanje. — Common Ooimcil — P. L. L S. Problemi priseljenca I prila 1940. Moj oče, ki je prišel j i mnogo let poprej, ^e postal dr- ] žavljan 20. oktobra 1940. Moja ] mati na državljanka. Odgovor: Vi še ni^te ameriški državljan, ampak postanete ' tak meseca aiprila 1945. kadar • boste živel v Združenih drža- ' vah pet let. Ko ste vi prišli v : Zdruzen-e države, je že rakon < veljal, dn tnjetoden otrok dobi- ' va ameriško državManstvo skozi naturalizacijo oč^te ali matere. ako je pod ^tarostio 21 M. ko je živel 5 let v tej deželi. Ker ste bil le 12 star leta 1940, ko ---- -M AtevrasM akordi, M —Rsidk 1« mo&lrih sbore* (Kari AdamM) 71 Trije aaeaaail zbori (Glasben* Hali«) -----------M V pfpetnttnfl no«, kantata ta eele, tbor Hi orkester, (Sattner)... J« Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adami«)_______— M Ure pesmi. (Prdsnc) «a aaoftkf zbor la Mi«-------------.—.----2* Nafti himni, drogfaane ■ ............. tiortki odmeri, (Lalmraar), DL irexefc, aaodfcl. «boH-----M ZA TAMBCMCE z NA GORENJSKEM' JE FLETNO, podpouri slo-venskih narodnih pesmi za tain bur ice, zložil Mar ko Bajuk...............7fc StovrttKke narodne pesmi za tembu- ra&ki zbor (Bajnk) _______ » Bom M na planinec, (Bajuk). podpori --------------- ZA CITRE: 1'odnk za ritre. — « trnki — (Koxcljeki) _______________*.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koratniea — .„ t- jo Nemci z mrzlično naglico u-trdbe v zaščito vseh "italijanskih" pristanišč. Verjetna se zde poročila, da je prevzelo nemško poveljstvo popolno kontrolo vseh laških železnic in pristanišč. Hrvatska: Neue iZuericher Zeitung piše v svoji Številki z dne 13.3 novembra, da madžarsko časopisje poroča zdaj že o bojih v Zagorju, najsevernejšem deln Hrvaške. Številni osebni vlaki v teh krajih so bili ali prekinjeni, ali pa premeščeni na druge proge zaradi ponovnih sabotaž, iTfvedenih na omenjenih progah po partizanskih skupinah. To je prvo poročilo o gverilskih operacijah na Hrvaškem, severno od Zaurreba. (Poroča J. L C., N. Y.) ŠIVALKE na "Saturn"braid in milon pri slamnikih potrebuje: BERWICK HAT CO 54 "West 39th Street (15th floor) NEW YORK crn 1—11,1*2,13. pa jih druži In brati, tako da ni M« arehranimi 4« nriiaja tudi nobene skrivnosti med njimi. E- Jnhm Mamu načelnik krnske na sama misel je, velika, težka franke, m več visokih uradni-in grenka. Vse njih nehanje, ^f^ilificmh profesorjev vsaka beseda in vsak korak se m časnikarjev, ravna po neizprosnih ukaz h te Vse kbuene Pametne točke misli; njeni sužnji so. Časih na rumunsfeem ozemlju -ovoja-morda poskušajo, da bi se otre- ^ zastražene. Na vlakih nad-sli tega strašnega suženjska; zoruj?jo potniški promet, a dr-ali ne da se, niti s trenom tre- Javne meie 80 zaPrte-palnice ne; še v smehu se razo- _ deva, še v vinski popevki, še v Grčija: pohotni kvanti. Kdor se up.ra Carigrad, 6. januarja. — Po-tej mis'i, kdor bi ji hotel pobe- aebno poročilo 'Christian gnlti kam vstran, v toploto, pod Science Monitor-a veli. da so se solnce, tisti je hinavec; in koj se Italijani iz Grčije skoro popol-t mu na očeh in v besedi pozna, da nmaToiili in biV zamenja-1 Z Rdečim Križem v Novi Kaledoniji OPOMBA: Ta članak je posnet iz Pisem, Pisanih od Miss Peter JerA-O^l ZBOROf (am- Edna Patterson, članice uprav-________...... nega osobja Ameriškega Rdečega Križa, katera je na čelu Red Cross Servicemen's C ub-a na o- točju New Caledonia. Pisma sOjosKAit dbv: bila pisana tekom mesecev aprila, maja in junija lanskega leta. Tukaj sem v Novi Kaledoniji. Na poti sem nas je podmornica le enkrat prestrasiia, dasi smo Kasmeje izveueu, aa mnogo lsi.n je preza o na naš konvoj tam v spodnjem Atlantiku. Nasi mornarici se imamo zanvauti, aa smo srečno prepiuli skozi. -Ladij e so po noci nudile tak pogled, ki ga niKdar ne pozaoim — ra-zorace, icnžar.ce ji druge — vse v popolni iormaciji, pa zrakoplovi m aeropiani. Kaj tanega vidite le kaKsenkrat v kine m a-to&raiu. Mi smo bile prve čete, ki so se tukaj izKrcaie, in dvomilo se je, da spion Keaaj sem pridemo, oaponcem n. dbaio, da oi sem pnsie naše čete, pa si lanko predstavljate, kako nam je bilo pri duši v zadnjem de.u vožnje. Vse pa je šio giauko in bilo je le malo neugodnosti. Ako govorite o primitivnih pokrajina n, tu jo imate. Ženske nosijo neke kiklje zavite okolo je hinavec. NaSiroko so odprta srca in žalost se preliva v žalost, groza v grozo. Srečaš tujca iz daljnih krajev in nič ti ni tujega v njem. TCako je tebi, brat moj?" ga pozdraviš; in že te je pla, nakopičena na poljani, ki se sram vprašanja, razprostira brez konca. Ta tru- Ali ura pride nekoč, ko bo pla so okrvavljena in ob'a ten a; odprl srca topel spomadanski (toplo spomladansko solnce sije, veter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenčani in z glorijo ljubezni "Kako je tebi, brat moj, ki si mi bil brat v bo'esti?..Morda jih bo še nekaj, vsaj nekaj, ki bodo dočakali tisko blagoslovljeno uro. O, da bi bila med nji mi tudi ti in jaz! — VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole« oartova le raarldao <*> k da} Uowte plačano oarotnlat (teTllka poneni mesec, dnisa dan ta tretjo pa loto. Da ua prlbra-alte oepotreboec* dela In st ročko*, Vr« prodno, da akafiat« naro^U-oo pravoCtano poravnati. Poffljfte oaroCbtno naramcat alt Jo pa plačajte Da Va n aaatopolkc ▼ Vateic kraja ali pa kaierema iaaed aastopaikoT, kojlb Imena ao tiskana a irfctliail črkami, ker ao opravilni oblakati tiMi dru^e oaaeibine, kjer Je kaj najUh rojakov aaao-lJenih Zaatop«k »o Vrta Itt-offi potrto aa platno naročnlat ni z bolerar. »oddelki pod poveljstvom nemških častnikov. Za oskrbo svojih čet se Nemci največ oosltizu'e^o nri^tanišča Solun, katereea železni^iVo rvo-zo z N^mriio r»a ogrožajo čete generala Mihajloviča. Albanija: Tziava amerskeara državnega sekretarja Cordell Hu^la o neodvisnosti Albaniie. je ojačila albanski odpor. Njihovi (merilci so zavzeli mestece Permeti. Italijanska oblai^t vidno propa- DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjiMca daje poljudna navodila, kake Id ameriški državljan. Poles rprafianj, ki JLh navadno aodnlkl Btarljo pri Izpitu sa dr-iarljanstvo, v*bnje knjižica fle T n. delti nekaj rablb letnic la zgodovine Zed t d jenih držav, v HL delo pod naslovom Rasno, pa Progla* neodvisnosti. Ustava Zedi-njonlh drfar, Uncolnov govor v Qettysbnrgn, Predsedniki Zedinje-nih drfar fn Poedlne drŽave. -— ■-. »■.#-.. ., vjena imjiziri je samo 50 centov. tn m doU pri r 8LOTEWC PUBLISHCWJ CO. JI« Wee* nth 8k, mm Tet* Nepremišljeno i n neurejeno troženje denary za vsakdanje potrebščine je žalitev mož in fantov v naši armadi, Vaši prihranjeni dolarj: in centi bodo splovili ladjo in zgradili tanke, s katerimi ntfai bodejo ti ltoožje in fantje iavojevali snago* KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 21 fi West 18th Street. New York. N.Y j i iiiiii^^aiiwiMuiiMii^iPwryn -"•as? da na tem ozemUn. Madžarska: Iz itfadžarske prihajajo iz istih virov poročila o od-oora katoliških in profestantovskih veeifeveriih oblasti. Pred nedavnim Časom je madžarska vlada odpoklical a domov precejšnje Število svojih delavcev iz Nemčije. Italija: Christian Science Monitor, vplivni bostonski list prinaša dok: članek o razvoju položaja v Italiji, katero je pred kratkim obiskal sef Gestape, Hlmmler. Mussolini se posvetuje skoro' višat dan z nemškim poslanikom MVkenzen-om in vse kaže, da Italian i čistijo in na novo oreranizirajo svoje policijske sile in Črne srajce. Na Jadranskem morju zida- Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužuje jo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ž.vota in moeki le neke kratke hlače. Nekateri izmed njih si na-barvajo be. kolobar okolo očesa, da izgleda ko kak monokel j. Lase si deloma pobarvajo z rdečo barvo. Čudno se nam zdi, ko tu slišimo o pomanjkanju petroleja in obročev. Tukaj pa ne moremo kupiti mti papirja za pisma, masla ali kromp.rja. Kar pa ae tiče kopalnice in gorke vode, ki so doma same obsebi umevne, treba tu kratkomalo pozabiti na iste. Čudno pa je, kako se Človek na vse to privadi. Enostavno jih nimamo, pa pozabljamo na njihov obstoj. Vi bi komaj nas prepoznali, da nas tukaj vidite z našimi kosi-; trastimi čeladami in maskami proti plinu, kako tu stojimo zaporedno v vrsti, da dobimo kaj za jesti, kako čepimo na tleh, ko j jemo, in kako zopet stojimo v vrsti, da eden za drugim umijemo kositraste krožnike, čaše in; žlice, in kako po noči spimo! sredi mrež proti komarjem. Da mi je kdo kedaj rekel, da bom nekdaj tako živela, mu ne bi bila verjela. Sedaj smo v naši zgradbi kluba Rdečega Eriža. V torek smo ittie'i svečano otvoritev. General iii vse druge velike glave so bile zraven, tudi konzuli, francoski častniki iz vsa elita mesta. Sedaj služim kot recepcij oni-st'nja v vojaškem k'ubu Rdečega Križa. Vse to je vse nekaj novega za-me, pa se mi dopade. (Nadaljevanje jetri.) ————— , | Kratka Dnevna Zgodba 1 --1 ■ .............. I - >*. ■ M|! IVAN CANKAR: » - - Pobratimi e poljubovali", čegava je bila ro- 0 ka, kLje samolastno odpahnila a vrata zakenjenlh čoveških src? ^ Ni zapisano in tudi ni poglavitna - stvar. Poglavitna stvar je, da so se ob tisti uri ljudje objemali in 5' polj ubovali, da so se spoznali v ij svojem bratstvu. Srce hrepeni -fin čaka željno, da bi Be smelo ra- - zodeti srcu, tako da bi se zrušili 1 vsi jezovi in bi se do kaplje pre-i lilo drugo v drugo. Bog usliši to i željo po svoji modrosti, kadar je 5 čas, in pošlje na svet nezashša- - no radost, ali brezmejno gorje. Med jetniki sem bil in v spo-. min ukomaj še razločim obraz . od obraza, glas od glasu. Vse oči so gledale enako, ena skrb je bila v njih, ena bridkost, en strah, , eno upanje. Poprej so si bili tuj-, ci, življenje jim je teklo v tako , razl.čnih, odda jenih strugah, da bi se pač nikoli ne bile srečale, , nikar spojile; govorili so raz-. lične jezik£, mislili različne mi-. sli, gospodje so bili in hlapci. Zdaj so si bfli blizu, so se poz-I nali do naj tišjih celic, kakor da . so ležali nekoč v eni zibki. Kma-u so si bili podobni v lica in ce-i lo po govorici in hoji; ker srca ! so bila odprta in so bila eno ter so ustvarila le eno podobo. Tudi kadar so se s po rekli med se-' boj do hudega, so se sporekli bratje; ni je bilo moči, tudi v 1 njih samih ne, ki bi bi a mogla zaloputniti duri, odprte naste-žaj. Če se izlije iz tvojega srca le ena kaplja v srce človeka, ki gre mimo, ostane tam za zmerom, te za zmerom druži z njim, ki je morda že v grobu. Kadar se spomnim nanje, se spomnim na vse, vendarle razločim en sam obraz, ene same oči, dišim 'e en glas, ki mi je mil in-ljub, kakor je bolesten in poln grenkobe. Mnogokdaj se mi je sanjalo, da vidim brezštevilna mrtva trupla, nakopičena na poljani, ki se razprostira brez konca. Ta tru-j . pla so okrvavljena in ob atena; | toplo spomladansko solnce sije PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, SI.OVBNSK* PESMI Zbirtta 9 narodnih pesni Izdttla Glasbena Matica w Cfovelanda. Gena — «J« KmH Adam)«—I« Jl-GOSLOVANSKllI NA KODNI 11 1'ESMl ra flurikl ............................. •■> >KST NARODNIH PESMI sa W ikl iter .................... SEST NAKODKIH PESMI sa ae-ftanl zbor ...................* Kram Veuturfot—ŠEST MEdAKIH IN MOSKUI ZBOROV .......« c>rdo Jnvanee-Ik, »LADIH LET. meUd fberl ................. * Peter Jm*—OSEM ZBOROV (me-ikl id meeanD .... *........M Moški zbori OSKAJt DBV: BarClca; OJ, moj Socel jt *or; Kam ml, Caatje, dre* ▼ v aem pl-aemee; Slovo; Je »pitinil* inč 4f EMIL ADAMIČ: Modra derojka i belraranjska.. M Vso noč prt pot.* 1 ............2» JarJeve ......................iS Bodi Mleta domo; Kal drugega bočem; Zdrarlca ........JB4 VASn.IJ M TRK ta A. OHOBMING: Vetrl«; Pe aradirl ..........J* sedaj lahko dobite lastnoročno podpisano knjigo TWO-WAY PASSAGE pisatelja louis-a adamič-a za navadno ceno _ $2.50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money OTder za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime -—____ St., ulica ali Box št_____ Mesto in država _____ Naročite lahko to knjigo pri: knjigarni "Glas Naroda" 216 WEST 18tb STREET NEW YORK CAJL*VGHNLA : Saa franclacu, Jaeck taaritta COLORADO: Pnebio, Peter Culi«. Wataenbnrf, M. S. Bay« INDIANA: Indianapolis: Fr. Markich ILLINOIS: Chicago J. BevOt, Cicero, J. FaMaa (Oblcago. Om< la IlllaoJer loRet, Jeaale Bamblck La Salle. J. 8pellcb Mascontah, Martin Dole' tc Norte Cbicacu la Wavkeaaa, MaM WuM MARX LAND: KltamUler, Fr. Vedeplvm VimiOAN: Detroit. L. Pleaka t MINNKHOTA: CbMbolm, J. Loka nick Ely« Jue. J. Peabei Bveletb, Loo la Ouuli ..Gilbert, Lonla Veeeal -Bibb lug. Joba Pot«« _ MONTANA: Roandnp. M. M Paalaa WMboe. L. Cbampa MBBRASVA: Oiwiha. P. Brodorlek y«W TORK: I Brooklyn, Aatbaay Skel ] Oowania Kart (Mrataka .Llfrt^ fall«, rrank VuM Worceater, Peter Rede OHIO: aeveiaad. An too Bobek. dm Rat Racer, Jacob Bo—Ik Olravd, Anton Nagode Loraln, Loala Balant, Jono KomJto Toobffftowa. Aafeoa Ktkail OREGON: Orecoa City. J. KaMat PRNNSlLVANLa: Bessemer, Joba Jernlkax Oonemaocb, J. Brezevee Oorerdale la okolica. Joe. Pa Israel Export, Leols Flnp—flf Parrell. Jerry Okura Foreet City, Math Kmmkn Fr. Biodnlkar k Greeaeborg, mak Novak Homer City. Fr. Ferencbafc Imperial, Vence Palcich Jobnetown, Jbfea PetaaM Kraya, Aat. TanflM)' Loaerne, Frank Ben oca Uldaray. J nika Vnlcania in Satnrnia pod : "varnim spremstvom". Vozila l sta laške ranjence iz Indijske-I ga morja ter sta nato ocLpluia proti Italiji. -! Vnlcania je bila že lansko s leto "potopljena", pa navzlic - temn še sedaj vozi in prevaža - laške ranjence mimo Gibraltar-[ ja pod "varnim spremstvom" t angleških ladij. **JLA» NARODA" — New Tort ^ MOOT)AY, JAKUAHY II, 194» * Islandski ribic ROMAN — Spisal PTERRE LOTI. Veselo petje se je nadaljevalo; toda duhovi so se začeli vznemirjati, in m ožjo so plašno pogledovali tja v črno, viharno noč. Tam so razsajali vetrovi silne je nego popriej. Zdelo se Je. da je to sedaj jeden sam krik, vzdržen, glušeč, grozeč, kakor da zatulilo hkrati tisoč erditih zveri, ockprtttu lačnib žrel, iztegnjenih vratov. Slikati je bilot kakor da v daljavah zamolklo grome to> pavi: to je bilo morje, ki se je zaganjalo ob pioubazlaaeškjo aeuiljo; — da, to morje se je srdito v resnici, in Marjetica je eat tla, kako se jej stiska srce pri tej preteči godbi, katere ni nihče naročil za večer njune svatbe Okrog polnoči, ko je veter malo potihnil, se je Jan tiho dvignil ter pomignil svoji ženi, da bi rad. govoril ž njo. Hotel je, da bi šla domov . . . Zardela je vsa zmedena, in sram jo je bilo, da je že vstala . . . Eekla je, da se ne spodobi, da bi že odšla ter pustila goste same. — — Ne, oče nama je dovolil, lahko greva, ^e odgovoril Jan. Ifi- potegnil jo je za seboj. Tiho sta zapustila hišo, ne-opažena. Zunaj je bilo mira, nemirna in temna je bila noč. Začela •rta teči, držeč se za -oki. Tu visoko s skalnate poti nista videla, pač pa slutila iz dalje razburkano morje, odkoder je prihajalo to šumenje. Tekla sta, trupli sklonjeni proti vetru, in dež jima je bil v obraz. Večkrat sta se morala ustaviti ter se obrniti od vetra, da sta zopet —ujela sapo. Prijel jo je krog pasu ter jo -škoro nesel, da bi se ne vleikla njena lepa obleka po tleh, da bi ne biedla s svojimi lepimi čeveljčki po vodi, ki je tekla po poti. Potem pa jo je hipoma dvignil v naročje ter začel še hitreje "teči . . . Ne, da jo tako ljubi, tega si ni nilkdar mislil! In že bo stara triindvajset let; redi črnih, ledenih va lov se bo moral bojevati neke noči s smrtjo; — vedela sta to . . . Ali kaj! Za sedaj sta bila na suhem, varna —pred vso to »rezuspeišno jezo, in ni jima bilo mari smrti. Veter je bril nad ;očo, ona dva pa sta se ljubila, dala sta se drug drugemu, vsa pijana —od —sladke magije ljubezni . . . VSTANOVLJEN L. lflM Nekako tako je življenje v borbi Piše Ignac Musich, New York Nadaljevanje "Saj ravno to je, kar jaz mislim, pravi Janez. Težko bo priti v to stanje, vendar pa bomo morah pričeti na pravi način, — zato sem pa rekel demokracija. Kot smo razdeljeni danes, bo težko na drugi način, če nočemo, da bomo stopali po stopinjah teh prokletih (krvo-lokov. Če nočemo, da bomo zopet zase j ali prepire med seboj. Ti nimaš rad, da te kdo euje po kotih in ravno tako jaz ni mam'rad, — nobeden ne ljudi takih početij, torej edino kar preostaja, je to, da si vzamemo naprej, da si hočemo skovati take vpte življenje, ki bo dajalo vsaj približno nekaj povračila za vse to gorje, ki nas obdaja že toliko časa. Po mojem mnenju ima vsakdo izmed nas svoje vrste nalogo in te naloge je mogoče opredeliti pravično le na tak način, na katerega vsi lahko soglašamo, ne da bi se eden ali ^rugi čutil ponižanega. Na tak način si potem uredimo življenje tako, da se sklada s človeško potrebo. Vzemi kovača, on je vasi potreben, da popravi orodje in podkuje konje. Župan je vasi pot ret da jo vlada in vodi. Čevljar je vasi potreben, da izdeluje čevlje in popravlja stare in vsi drugi posli so potrebni. Duhovnik ima svojo nalogo, da nam nekoliko izbrwsi sporni« na versko stran življenja, Še orožnik je potreben, da odvrne nepridiprave od^ njih namer, ki se ne skladalo s pravili človeške družbe. Nočemo misliti vedno o teh stvareh, vendar so pa del naše družbe in če spolnujejo svoje delo vestno, so tudi zelo potreben del nas, ker vsaki i-ma svoje vrste nalogo, ki mu jo laga človeška družba." ** Ja pa kako boš spravil vse to skupaj, po vsem tem kar se je pripetilo?" vpraša Tone. — "Jaz ne morem spraviti nikogar skupaj," odvrne Janez, 44 vsi se bomo morali spraviti skupaj sami in to je edino mogoče na en način: če smo voljni priznati pomote med segoj in če smo voljni priznati pomote med seboj in Če smo voljni i-skati res tak način življenja, kot mislimo, da bi bilo res življenje, ki se spodobi človeku. 44 Komu boš pa potem pustil, da vse govori?" vpraša Tone, "fajmoštru?" "Ne samo fajmoštru," se odreže Janez, "govoriti bomo morali vsi, v pravem pomenu besede, to se reče govoriti potom glasov svobodnih volitev, pri iabiranju tistih, ki nam bodo potem črtali pot, po kateri bomo hodili. Kar se fajmoštrov tiče, jih je sedaj zelo malo in pravi na pravem mestu, ki se zanima zato, za kar je tam, ni nobena nesreča. Veš Tone, na svetu je precej slabših prostorov, kot cerkev, dasi smo se navadili živeti na svojo roko, vendar epa nam kakšen fajmoštrov nasvet ne bo škodil, ker menda mu je ta naša zemlja prav tako pri srcu, kot nam. dobiti peščico moke ali kako mršavo kokoš. Ko sem šel zadnjič v naselbino sem bil srečen, da sem odnesel celo kozo, takrat sem bil pa res Bogu hvaležen za dolge noge in zdrave pete, že dolgo mi niso tako prav prišle. Par let življenja bi dal, ko bi, recimo, zdajle vjel srno; kar vidim jo, kako bi se lepo sukala na ražnju in toliko prostora v mojem želodcu!" ''Srno?" pravi France, "z zajcem bi bili -zadovoljni, če bi le bil, toda pmo že tako iztrebili to okolico, (ia mislim, da se nam že ptič izogne, kadar bi moral leteti preko nas." "Za enkrat, da bi le dobili malo kruha, bi ne bilo čisto nic napačno," pristavi Janez. "Zdaj že čepimo v tem kraju mesec dni in bo mogoče bolje, da se nekoliko preiselimo in dobimo malo stika z drugimi, mogoče imajo oni več sreče, mi smo preveč oddaljeni od potovi res je, da to okolico dodobra poznamo, toda mogoče drugje lahko več koristimo in če se nam posreči dobiti dobro postojanko bomo mogoče Še par ta rujavih spravili na oni svet. Če pa oni nas, kaj slabšega pa more biti, kot tako življenje, ki ga živimo." "Kaj?" pravi France, "da bi krasil vislice? Tako se pa kar nismo zgovorili, more pa preje pasti par drugih, jaz sem gotov, da jih tudi !bo padlo, samo France bo prost v gozdu in mojo puško, tole staro ljubico, bom pa potem zakopal za vsak slučaj. In jaz sem zato, da gremo naprej. Ponoči jo su-uimo dkozi vas v dolini, bomo malo iačistili patrole, mogoče dobimo še kaj cunj in kakšen živež, potem jo udariimo za naselbinami v nasprotno stran v gozdove, tam pravijo, da jih je več in so dobro preskrbljeni, kmetje tam imajo še živež in so zelo naklonjem upornikom." Noč jii je dobila na pohodu, tiho so se plazili proti hišam, sneg je bil mehak in ko so prišli do vaške ceste so bile koles-nice napol zalite z vodo, bilo je od juga, kot so rekli ljudje tam, vetrn, ki je pihal od juga proti severu. Par korakov na enkrat in potem poslušanje. Vsak sum jim je vstavil stopinje, kraj jim je bil znan in poznali so vsako posamezno dvorišče, vsako drevo v vasi, saj se zra-stli tam. V prvi hiši je bila luč dasi so bila okna zatemnena,! se je vendar videlo, ko so: se približali, «da ob straneh udar-! ja svit v temno noč. Ognili so se daleč na okrog in lezli počasi od strani proti sredini vasi, ki ie navidezno spala mirno spanje. Hiša. ki je bila nekdaj županova, je nosila lice življenja. Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (FinŽffar) J? X -ii POUČNI SPISI ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (P: J. Kern) — Zvezano Ctmrn It^ Bodo« drtartjani um) aaretije .,..... "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila ta zakoni ea naseljence. Cena » renter DOMAČI ŽJVCSOZDRAVNIK Spisal Frasjo Dular. — 278 Hrani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga sa vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cene SLS« GOVEDOREJA Spisal R. Legvsrr. 143 strani s slikami. Cen $L— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU tU strani. Cene M enter 4LESARSTVO Spisal Anton Pevc. R slikami. 168 strani. — ltnjip u mlekarje ln farmerje t aplofinem. Ceae M eent^r OBRTNO KNJIGOVODSTVO 208 ■tranL era na. — Knjiga Je namenjena v prrl Trati m stav-; bno, umetno in strojno ključav-— nife nftvo ter feJezollvarstro,- ~ Cena »L— ZDRAVILNA ŽELlSČA . «2 strani. Ceni 25 renter LISTKI SplaaJ Ksarar Metk«. (144 strani.) Cena 70c MALENKOSTI Spisal Iran Albreht. (120 stran L) • Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Terneree (Iran Albreht) Bele neti mali jnnak. (DostejerakiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih petih (Frane Frizch) Vrne doAe v eieah (Pri»m Mlrlase) Po 7 5c zvezek Belfegar (Artor Bernede) Pe strani klelmk (Damlr Felgel) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City vm. - Sest dnij sta bila mož in žena. V tem času, ko .-o odhajali Islandci, se je bavil ves svet z Islandom. Delavke so polnile sode s soljo ter, jih nosile na krove; možje so pripenjali vrvi na ladje, in pri' .Tanovish so pripravljale sestre in inati A»d jutra do večera srajce in jopiče za prihodnje poletje. Vreme je bilo mračno in morje temno in nemirno, ker je čutilo, da ee bliža ekvinocij. Strahcana je gledala Marjetica te neizogibne priprave, priprave, in po dnevi je štela naglo bežeče ure ter željno pričakovala večerov, ko bo zopet imela Jana sama zase. (Nadaljevanje prihodnjič.) # "Ja," se spomni France, "se spominjam, ko sem bil otrok,' kako sem z vsakim grehcem le-1 tel v soboto popolne v farno' cerkev in so se mi kar nekaiko J šSbila kolena v strahu božjem, | Če sem potegnil kakšno jabolko j iz sosedovega drevesa. Ko je odgrnil tisto zeleno zave«*o sem bil kar trd samega strahu. O-trok je res srečen, ki pozna tak! strah, če bomo kaj dolgo govo-j rili o tem bomo postali pravi mehkuši, vendar je pa prije-no." "Ho," pravi Tone. "danes te pa nič vest ne peče, če bi sunil sosedovega bika iz staje." "Če bi kak sosed «e imel bika, pristavi Janez. "Biki so šli -j v nemlSka in laSka grla- si presneto srečen, če se ti posreči ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker teli, da te »m bolj rai&iri za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. Kopriviek uredil t raložnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni. to je Sedaj 35c Dva komada za 70 centov. NaroČite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Co 216 West 18th St, New York —- .' C -w • '-i-; :fc- ir? - stražo so opazili pred hiSo, to-da bili so samo trije, kaj hočejo. Tudi na konca vasi je straža v hiši, ki so videli odsev svetlobe, ki je skrivno odhajala v noč. Ta straža preprečuje prihod v vas-, — kako bo kaj izteklo, če -se pride iz vasi. Samo trije so, kaj ko bi se poskusilo, dosti jih ne more biti, ker na notranji strani sploh straže ni videti. "Pojdimo bližje," so prišli do sklepa, "potem, računajmo vsak zase, prijeti moramo vsi skupaj, gremo v to smer, če se nam posreči in- ako se ne posreči, Bog bodi tismiljen z nami." Prišli so Čisto blizu, tiho kot maeke in se postavili za drevesa. Čakali so in Čakali, končno pride straža pred hišo is ceste, i pred vrati si o trkava čevlje na i katerih se je držal sneg. Potr- ! ka iia vrata, rekoč: "Dve je ! ura!** Med vrati sta se pokazali dve postavi, ena s puško na rami in druga pa samokres ob pasu in brpz pokrivala, očitno ravno prebujena iz spanja. "Kaj novega imaš poroča ti?" je vprašal vojak brez po- S krivala. "Nič novega!" je odvrnila straža. Omenjala sta si pozdrave, da bi potem odšla vsak na svoj prostor, takrat je pa počilo iz treh strani, rodeči jeziki iz puek so obliznili črno noč. streli so odmevali po vasi, malo stokanja se je sHšalČrv" snegu. Tri osebe raztrganih oblačil so i planile v hišo, med vrati so se | seč vsafk pod pazduho, kar jo srečale z drugimi tremi, par-j mogel zajeti, v prosti roki pa krat je počilo v trenotku in po-j so bile po dve pulški in pas za tem stekanje. Iz hiše so pa ši-1 naboje. nile tri sence v črno temo, no-' ... Konec. Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE - (it. >58) z 394 lnCev — 224 strani r belem celolidn Cena 75 centov KVIŠKU SBCE—štv. 415 2* x 3% Infer — 224 strani 18 RAJSKI GLASOVI — (ii. 4tff)' 2% x 4 I nčer — 268 streai veter« Sr. Kriier Pet Cena ILH RAJSKI GLASOVI—M. 418) 2 Vi i 4 infer — 258 strani reterftl Sr. Kriier Pot Cena SI £4 NRBES* NAS DOM — (it. 415) 2% X 4Vt infer — 384 Infer ?8e NEBESA NAS DOM— (št. 415) 2% * 4 Vi Infer—3S4 strani Cena 75e (Ker se oam je poarečllo dobiti te moUtrenike po telo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po «orl o-znafenl ceni. Zaloga pa nI posebno velika, sato jtb naroČite timprej, da Vam bomo mogli i njimi po-etreči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino reeano ...... r naje reaeao ... Slovenic Publishing Company 214 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "ŽIVI IZVIRI Spisal IVAH MATIČIC Knjiga je svojevrsten pojav r slovenski knj lie m osti, kaj-V ti r nji je r trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov alorenskega naroda od davnih pofetkor r starem aloranetm do danainjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega itrljenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih reC kot mu mora nndltl katerokoli naSe zgodovinsko delo. =j) I> POGLAVIJ — 411 STRANI V PLATNO VEZANO Cena S^^ Poitnlna plačana ■■■■MHMBMMMHnaHHBnsrftti Po $1 zvezek ^eridlena (Pater Kajetan) ladarska balada (Marija Majerjeva) TngrtnakJ etek (Anaiele France) Po $1.50 zvezek 3e0a ta kazen (F. M. Dostejersklj)