Dopisi. Iz Noveštifte pri Gornjeingradu. (Izv. dopia.) V aašem prekraaaem kraji obaajala se je dae 27. oktobra t. 1. kaj imeaitna svečaaost. Že v soboto poprej popoldaa aaznaajalo je mogočao pokaaje možnarjev ia prijetao v kleak zvoaeaje, da imamo pribodaji daa aekaj izvaaredaega pričakovati. Ia res, aaš velečastai ia obče priljubljeui gospod župaik obhajali so obletnico avojega zelo požrtvovalaega tukajšajega pastirovaaja. To je pa kaj aavaduegaa aeaavadao ia rekel bi, čudapolao je, kar za božjo čaat ia feveto reč popolaem vaeti duhovaik v teku jedaega leta atoriti zamore. Naša, poprejšnja leta zelo zaaemarjeaa cerkveaa po-alopja, oaobito pa faraa cerkev, ia še bolj za-aemarjevaaa božja pot povzdigaila ae je v tekutega leta tako, da bi človek bil primoran nastorjeaje kakšaega čudeža misliti, akoravao bi bil še tako neveren, Poprej zelo zapuščen, ve-lik ia lep farovž so puatili aaš g. župuik zuotraj popolnem preaoviti ia zmalati, da kakor ae je človek poprejšnja leta aerad va-nj vatopil, tako mu zdaj radoati srce utripa, ako ima kaj v ajem opraviti. To provzroči ae aamo olepšaaje farovža, aego tudi jako Ijubezajivo ia prijateljsko obaašanje aašega vlc. g. župaika proti vaakemu človeku. Naš aedajšaji g. župaik ao koj po pribodu privabili imeaitaega cerkveaega alikarja g. Tomaža Faatoai, s katerim sta ae pogodila, za koliko bi'ae dala cela cerkev ' preslikati. Omeajeai goapod jo je res z razaimi, tukaj prigodivšimi ae čudeži ia drugimi sv. podobami ia alikami tako okraail, da si človek v teku tako kratkega casa ae bi mogel, oaobito pri tej velikoati ia viaokoati cerkve, misliti, da je kaj takšajega ia za tak denar mogoče. Bodi mu s tem aajpriarčuejaa zahvalaoat izjavljeaa, ter ae ob jedaem vaem p. n. cerkveaim predatojaištvom aajtopleje priporoča. Pa to še ai vse, da je cerkev s alikami vsa okraaeaa, aego v teku tega leta, 80 se preslikale tudi obe kapelici aa pokopališču, kateri ste ljudem jako priljubljeai ia kateri je poprej mislilo ae, podreti ali zapuatiti ji. Oaeumaoat! Potem amo dobili novi jako lepi tlak, kateri je vložea po celej cerkvi, novo, veliko baadero, po katerej ao prejšaja leta ljudje zaatoaj zdihovali, orglje so popravljeae ia prestavljeae, ter aova jedaako velika omara za nove druge orglje postavljeaa ia tako še drugih reči, katerib vaeh aiti omeajati ae morem, je bilo to leto cerkvi v olepšaaje ia v povišaaje božje čaati atorjeuo. Vae to so naš veleapoštovaai ia obce priljubljeai goraje-graški velečaatai goap. dekaa Lovro Potočaik, zgoraj omenjenega due, z veliko aloveanoatjo blagoalovili, ter nam z gialjivimi beaedami pomea daaašajega dae, poeebao pa pomea posamezaih slik razložili, po katerem govoru so potem veliko sv. meao alužili. Žal, da aas aiata mogla dva druga povabljeaa vlč. gg. radi aeke aeljube opaaaoati s avojo aavzočaostjo pocastiti; iz arca amo ju obžalovali a se ob jedaem radovali, da ae jima ni večja aeareča zgodila. Koaečao aaj bo vlč. g. dekaau ia g. kaplaau goraje-graškemu za ajihov trud, aašemu preljubezajivemu vlč. g. župaiku za ajihovo izvaaredao požrtvovaluoat ia vaem domačim ter soaedaim župljaaom aajprisrčaejša zahvalaoat za ajiaovo veliko radodaraoat s tem javljeaa, s priarčao željo, aaj Vam Bog vsem v rajskem veaelji vae to obilo poplača! Jaka Saviašek. Od Sotle. (Naša prihodaj bst.) Vai sloveaaki liati aazaaajajo, kako aevarao društvo da ae sauje v Gradci, aamreč da mialijo zadolžeaa poseatva kupiti ia aa-aje avoje aemške somišljeaike aastaviti ia tako aašo lepo domoviao podjarmiti, rod slovenski pa imifiiti. Oesar ne morajo s šolo in z nemškim šulverei* nom doseči, to mislijo s tem društvom, ki so ga kratili ,,Siidmark". Bog vedi, kaj si bojo še vae izmislili ti aaši aemški bratje! Da do tega pride, kar se aam obeca, to je lehko mogoče, ker smo premalo pazljivi. Vem se dobro apomaiti, bilo je pred deset leti, ko se je traaa uš prikazala ia 30 maogi rekli, saj ae bo ta mala živalica vaega vgoaobila ia kaj je zdaj ? Vsi viaski hribi so prazni, ravao tako zamore to društvo, čeravao zdaj še malo, s časom zaa pa le aevarao postati. Kakor se sliši, bo to dru štvo podpiralo sebi aakloajeae trgovce^ia rokodelce ia tadi gotovo ae bo pozabilo tistib atrastnih žapanov, kateri so že davao pozabili, da se od sloveaskega kraha živijo. Njega jim pac le slov. kmetje pridelujejo, ae pa Nemci, katere maogo ceaijo. Da bo pa tam to draštvo veliko ležje si pridobilo trdao podlago, kjer že zdaj samo aemški veter brije, to je očividao. Druga krivda je pa to, ker kmetje so že daleč v dolgove zabredli, večiaa je dolžaa aemškim hraailaicam ia ker 80 slabe letiae, pa še obresti ae morajo plačevati. Tako pride pa poaeatvo aa prodaj ia kdo je prvi upaik? Hraailaica ia tako pride društvo ,,Sudmark" do kupčije. Druga slabost aas kmetov je, ker smo v dobrib. letib dolgove aepremišljeao delali ia zdaj v slabib pa plaeevati ae moremo, ia to dobro pozaa rSiidmark". Tretja slabost je aas kmetov, da prehitro vsakemu zaupamo ia ae mu aa limaaice vsedemo, kakor bitro vidimo. da je malo boljše od aas oblečea ia si zaa po aemško jezik sukati, tedaj ga že maogo ceaimo ia mislimo, ta vse ve, ta je ueea, pa še zaabiti šest božjih resaic ae zaa, ali proti veri je dovolj učea. Četrta zelo huda slabost je pa to, da se za vsako malo rec tožajemo, bližajega žalimo, sebi čas tratimo, drugim pa tako palače stavimo ia aašim potomcem greake ure aavijamo. Peta slabost je aaša predobra volja, da preradi ia prepogostokrat zahajamo v krčme, tako da se nam 8 čaaom dolgi 6as doma vidi. Ne mislite pa, da je pisatelj teb vrst sovražaik viaca, tudi on se posluži rad sloveaake pesmi: ,,Jaz ia poliček se rada imava, — Če glib aaj' 80vraža cel svet, — Se rada za mizo podava — Ia začaeva pet'." — Človeku, ki celi tedea težo dela preaaša, iz srca privošim, da si ga pritegae v aedeljo malo, aaj si trudae ude pozdravi. Samo tisti lepi aauk aekega očeta aaj ne pozabi, ki je svojega siaa učil: Nikdar aikomur vsega ae zaapaj, aa viasko brateaje ae malo zaaašaj ia aikdar ,,zdrave Marije" v krčmi ae moli! Kdor veliko po krčmah poseda, ajega labko vsak prevari ia dom ga več ae veseli. Viao je že maogo ljudi zmotilo, da so pozabili na vero ia dom, posebao ako je krčmar brezverec in aemškutar. Izlasti so aevarae krčme, kjer je krčmar župaa, zagrizea sovražaik vsega, kar je narodao. Varujmo se jih!