Leto XIII
V.b. b.
Dunaj, dne 2. avgusta 1933
Št. 31
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Politična in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Polom na vsej erti.
Po svetovni vojni je socializem v vseh evropskih državah obetal postati rešilna bilka iz razdrapanih političnih in gospodarskih razmer. Nov svetovni nazor svobode, enakosti in bratstva je nastopil pohod med vsemi narodi in dovedel v vseh državah do hudega gospodarskega poloma, ker nova parola enakosti in bratstva ni bila zasidrana v srcih nositeljev novega pokreta, ni mogla najti notranjega, globokega odmeva v množici.
Polom socializma na angleškem pred par leti, kjer je bila socialdemokracija iz vladnega prestola porinjena v nepomenijivo opozicijo. Usoda italijanskega socializma je bila že 1922 z Mussolinijevim pohodom v Rim zapečatena.
Tekoče leto pa je v srednji in serveroza-padni Evropi dovedlo do bistvenih izprememb v političnem vodstvu posameznih evropskih narodov. Nepremagljive vrste nemškega socializma in komunizma so bile čez noč podrte. Slično radikalno izpremembo političnega po-zorišča nam nudi le Rusija v letih 1917—1918. Avstrijska socialna demokracija, ki je pred kratkim še obvladala ulico in parlament, danes molči k vsem notranjedržavnim problemom, ki so pričetek povsem nove dobe naše države. Podobne so razmere na Češkoslovaškem, kjer celo vladna soeialdemokraška stranka ni v stanu držati svojih postojank. V zadnjem tednu smo bili priča hudega razkroja francoskih socialdemokratov, ki so s tem zaokrožili venec razpadajočih socialdemokraških stebrov.
Kje je iskati vzrokov temu pojavu?
Dokler so bile socialistične stranke posameznih držav v stanu izsiliti dviganje plač z raznimi stavkami in pouličnimi pohodi, je bila njihova moč nepremagljiva. Ravno to dejstvo pa je sokrivo na propadanju svetovnega gospodarstva, ker se to ni moglo razvijati iz samega sebe, marveč le pod nezdravim zunanjim pritiskom, in to gospodarstvo ni v stanu prenašati pretresljajev, ki so zvezani z raznimi generalnimi stavkami. Kakor hitro se je jela rušiti podlaga vsake politične sile, gospodarstvo, je pričel tudi razpad socialističnih postojank. Izredno poučno m pri tem nepopisno žalostno je dejstvo, da je ravno v Rusiji, kjer parola svobode, enakosti in bratstva ni imela računati z bistvenim odporom, ta polom najsil-nejši. V času, v katerem cele gospodarske panoge obupavajo nad svojimi pridelki in izdelki, umirajo v Rusiji milijoni kmetov na lakoti. Ravno oni deli Rusije, ki so prej tvorili žitni zaklad Evrope, danes niso niti v stanu preživeti Rusije same; to dejstvo je posledica negacije vsega zasebnega imetja.
Kakor socializem na eni strani odreka posamezniku pravico do zasebnega premožnja in mu to celo s silo vzame ,če je v stanu (Rusija), tako mu na drugi strani trga iz notranjosti vsako zasebno svetovno naziranje, predvsem vso religijoznost, ki je v življenju posameznika kakor celih narodov vseh časov igrala prvenstveno vlogo.
Zasebno imetje in zdrava religioznost, na teh dveh temelih se pričenja graditi tudi avstrijska država. Če so temelji zdravi, je upati, da bo tudi stavba življenja zmožna.
Konkordat z Nemčijo.
Dne 20. julija 1933 je bil v Rimu podpisan konkordat (pogodba med papežem in državo) med Vatikanom in Nemčijo. Konkordat je predvsem delo prelata Kaasa, bivšega vodje centruma. Take pogodbe sofyellkd'gìv jag.mena, j urejujejo razmerje med državo ih’ p^ežem. j Smo mnenja, da bo ureditev razmer med Vatikanom in Nemčijo zar.imala tudi naše čitalje, zato prinašamo najvažnejše določbe konkordata.
Konkordat obsega 34 členov. V njem jamči nemška država svobodo katoliške veroizpo- j vedi in javnega izvrševanja katoliških obredov. Katoliški cerkvi priznava pravico, da ureja v okviru veljavnih zakonov samostojno svoje zadeve ter izdaja v okvirju svoje pristojnosti za svoje pripadnike obvezne odredbe. Konkordati z Bavarsko, Prusijo in Badensko ostanejo še nadalje v veljavi, za ostale nemške dežele pa i stopijo v veljavo v celoti določbe novega konkordata. V bodoče se bodo sklepali konkor- ; dati s pozameznimi nemškimi deželami le v sporazumu z nemško državno vlado.
Vatikanu se priznava v občevanju s cerkvenimi dostojanstveniki in ostalimi pripadniki katoliške cerkve popolna svoboda. V izvrševanje dušnega pastirstva vživajo duhovniki ka- i kor državni uradniki zaščito države. Zloraba duhovniške obleke se kaznuje enako kakor zloraba vojaške uniforme. V veljavi ostane dosedanja organizacija katoliške cerkve v Nemčiji. Cerkvene službe se morejo svobodno ustanavljati in preurejati, ako se ne zahtevajo zanje državana sredstva. Katoliške cerkvene občine in razne druge ustanove ostanejo nadalje korporacije javnega prava, v koilkor so bile doslej.
Cerkev ima načelno pravico do prostega podeljevanja cerkvenih služb brez sodelo- | vanja države ali občin, odloki o imenovanju pa se smejo izdati šele tedaj, ko se sporoči ime prizadete osebe državnemu namestniku v do-tični deželi in ugotovi, da ni proti njej nobenih pomislekov splošnega političnega značaja. Za ustanavljanje redov in verskih družb ter njihovo naseljevanje in poslovanje ni nobenih omejitev. Škofje morajo biti zapriseženi od državnega namestnika njihovec dežele ali pa od državnega predsednika. Katoliške bogoslovne fakultete na nemških državnih visokih šolah ostanejo še nadalje. Cerkev ima pravico, da ustanavlja za izobrazbo duhovnikov filozovska in teološka učilišča, ki so izključno podrejena cerkvenim oblastem. Vodstvo in uprava duhovniških seminarjev ter zavodov sta izključno podrejeni cerkvenim oblastem. Katoliški verouk v ljudskih, strokovnih in srednjih šolah ter višjih učnih zavodov je reden predmet. Za imenovanje katoliških veroučiteljev se morata prej sporazumeti škof in deželna vlada. Konkordat omogoča tudi ohranitev dosedanjih ter ustanovitev novih katoliških verskih šol. Na katoliških ljudskih šolah, ki so last katoliške cerkve, se smejo nastavljati samo učitelji katoliške veroizpovedi. Redovi in verske kongregacije smejo ustanavljati zasebne šole, ki uživajo enake pravice kakor državne. Pred civilno proroko se sme izvršiti cerkvena, razen v gotovih izjemnih primerih, kakor zaradi bolezni itd.
Narodne manjšine, ki prebivajo v nemški državi, bodo v pogledu uporabe maternega jezika pri bogoslužju, krščanskem nauku in cerkvenih organizacijah uživale iste pravice, kot jih uživajo nemške narodne manjšine v državi, h kateri v jezikovnem pogledu narodne manjšine spadajo. Službe božje se morajo
zaključevati z molitvijo za dobro nemške države in nemškega naroda.
Katoliške organizacije in zveze, ki služijo verskim, kulturnim in karitativnim namenom, so podrejene cerkvenim oblastem ter v svojem poslovanju zaščitne od države. Organizacije, ki se bavijo tudi se socialnimi in poklicnimi nalogami, bodo prav tako zaščitene, v kolikor ne razvijajo nobene politične delavnosti. Glede drugih organizacij bodo sklenjeni posebni do govori. Kar se tiče športnih in drugih mladinskih organizacij pod pokroviteljstvom državnih in deželnih oblasti, je treba skrbeti, da bo njihovim članom redno omogočeno izvrševanje verskih dolžnosti ob nedeljah in praz-nikih. Po členu 32. bo na podlagi posebnih razmer v Nemčiji Vatikan izdal odredbe, po katerih bo duhovnikom in redovnikom prepovedano aktivno sodelovanje v političnih strankah in delo za nje. Smeli pa bodo biti organizirani v strankah.
Gre se sedaj za izvedbo konkordata. V slučaju, da bi sv. Stolica nemške ponudbe ne-sprejela, bi gotovo sledilo s strani države še hujše preganjejanje katolicizma. Zato se je šlo za to, da se nemškim katoličanom vsaj nekoliko pomaga v stiski.
Ne prenapenjati loka! V Liencu je govoril ministr dr. Schuschnigg naslednje:	Mi v Av-
striji ne rabimo izenačenja, mi rab>mo močno vodstvo. Mi ne rabimo nasilja, temveč prostost mišljenja in nobenih koncentracijskih taborišč. Pravi nemški mož ne beži preko meje, temveč ostane tu in se zagovarja za svoja dejanja. Mir in red si bomo zagotovili z dosti manj okrutnimi metodami, kakor se to dela drugje. Naj se nas pa ne sili k temu, da bi morali seči po samoobrambi in uvesti sredstva, ki so drugje že dolgo v navadi. Mi zahtevamo priznanje k Avstriji, vendar k temu nobenega ne' silimo. Kdor se noče priznati, lahko vsak čas gre preko meje. Reči pa ne sme, da je bil preganjan.
Avstrija. Vlada je izdala odredbo, da se more odvzeti tiskarnam, ki pospešujejo delovanje prepovedanih političnih strank, obrt. Tiskarne so sedaj odpovedale tisk narodno-socialističnih in komunističnih listov. Neki tiskarni na Dunaju je že bila odvzeta obrt, vsled česar se je število brezposelnih pomnožilo za 200 oseb. — Naša vlada se je radi propagandnih poletov nemških letal obrnila na britansko in italijansko vlado s prošnjo, da bi opozorili nemško vlado na resnost teh dogodkov. V dunajskih političnih krogih sodijo, da se vlada v tej pritožbi še ne sklicuje na določila pogodb, temveč samo na obljubo, ki jo je kancler Doll-fuss dobil v Londonu, da bodo Angleži Avstrijo podpirali. Verjetno je, da bo tudi Francija podprla angelško in italijansko demaršo.
Okrog Podunavja. Gombds se je mudil v Rimu in se razgovarjal z Mussolinijem o vprašanjih, ki so trenutno na dnevnem redu. To so gospodarska in politična vprašanja, ki se tičejo srednjeevropskih držav, predvsem Madžarske in Avstrije. Uspeh razgovorov bo menda gospodarsko zbližanje med Avstrijo in Madžarsko. Temu naj bi sledili razgovori z državami Male antante. Zdi se, da se smatrajo velesile nekako upravičene, da rešijo vprašanje Podunavja in sicer preko prizadetih držav. V Podunavju je Mala antanta najvažnejši čini-telj in brez te ni rešitve tega vpraašnja. Mala antanta je bila vedno pripravljena, da stopi v prijatelske gospodarske stike z obema centralnima državama. Pa so države kakor Nemčija, Anglija, Madžarska in Italija, ki delajo zapreke,
ker spravljajo vedno zopet na dan revizijo meja. Pri reševanju gospodarskih vprašanj pa bi smeli igrati vlogo le življenski interesi. — Svetovna gospodarska konferenca je bila dne 27. julija preložena na poznejši čas. Uspeh konference ni vreden stroškov.
Boj proti komunistom. Dne 25. julija so po vsej Nemčiji ob istem času izvedli ogromno policijsko akcijo. Pri akciji so sodelovale tajna državna policija v Berlinu in vse deželne vlade. Točno opoldne so vsi policijski organi tajne policije, kriminalne policije, varnostne policije, pomožne in železniške policije, SS in SA oddelki zaprli vse glavne in stranske proge državnih železnic in vse prehode avtomobilskih cest. Natančno so preiskali vse vlake, avtomobile, tovorne vlake, motorna vozila, ljudi in blago. Na kolodvorskih čakalnicah in oddajnih prostorih za prtljago so preiskovali potnike in prtljago. Vsa kontrola se je izvršila na mah, da se prepreči vsaka možnost, da bi mogle uiti sumljive osebe. Preiskava vlakov je v vsej državi trajala od 12 do 12.40. V Berlinu so na vseh križiščih cest ustavili in preiskali vse avtomobiliste, motorje in voznike. Ta velika policijska akcija je veljala v prvi vrsti komu-fiistom in drugim protidržavnim elementom, ki so se povsod pojavljali po državi. Mnogo oseb so spravili v varnostne zapore.
Sterilizacijski zakon. Hitlerjeva vlada je izdala zakon o preprečevanju naraščaja s podedovanimi boleznimi. Zakon navaja naslednje bolezni, zaradi katerih se lahko izvrši sterilizacija: prirojena slaboumnost, duševne bolezni, podedovana božjast, hude dedne telesne hibe, podedovana slepota, gluhonemost ter kroničen alkoholizem. V zakonu je določena ustanovitev posebnih sodišč, ki imajo proučevati posamezne primere možnosti podedovanja in izdajati dovolenja za sterilizacijo samo tedaj, če se more po izkušnjah zdravniške znanosti čim bolj zanesljivo pričakovati, da bi otroci trpeli na hudih telesnih ali duševnih boleznih. Pravico do predloga za sterilizacijo ima prizadeti, ozir., v večini primerov njegov oskrbnik, varuh, u-radni zdravnik ali vodja zavoda, v katerem se dotičnik nahaja. Razen uradnega zdravnika se mora k presoji pritegniti še drug zdravnik. Proti sklepom sodišča je mogoč priziv na višje sodišče, ki odloča končenoveljavno. Nadaljne določbe zakona se bavijo s čisto medicinskimi vprašanji. Neplodnost se povzroča z navadno kiruško operacijo, ki pa se sme izvršiti samo v kaki bolnišnici. Če je sodišče končnoveljavno sklenilo neplodnost, se mora izvesti tudi proti volji prizadetega, ozir., je dopuščena uporaba neposredne sile proti njemu. Povzročitev neplodnosti, ki se ne izvrši po predpisih tega zakona kakor tudi odstranitev spolnih žlez, samo tedaj ni protipravna telesna poškodba, če je
Ml	PODLISTEK HI
Cvetko Golar:
Čebelarjev greh.
(Nadaljevanje.)
A vrag je bil tik za njim in ga potolažil:
„Vrban, stodvainsedemdeset starih funtov! To je trideset srebrnikov!11
Čebelar je potegnil klobuk na oči, zapel suknjo, in še bolj koščena in dolga je bila njegova postava.
„Stodvainsedemdeset! Če bo pa kaj greha, saj lahko kupim, saj bom kupil svečo in jo daroval cerkvi, svečo, deset funtov težko.“
In lažji in hitrejši mu je bil korak: veselo in prijetno mu je bilo, skoro je malo poskakoval. V grlu je začutil hladno močo in v nosu je imel duh po vinu. Šel je, šel in vrag za njim.
Prelepa je cerkev svetega Štefana. Stoji na prijaznem griču, naslanja se na zelene in temne holme, in lesove, kjer šume in vrše smreke in bukve, kjer vihrajo vetrovi. V sveto nebo kaže kakor mogočen prst njen visoki in vitki zvonik in govori veliko prisego. In okna se ji blišče, kakor bi gledal Bog vanjo in zarja in glorija se raztaka pod njenim svodom.
A tisto jutro je bila mračna in tiha, v poltemi je rdeče trepetala večna luč, svetnik z veličastnim, zlatim sijem se je bliskal na
šlo za odstranitev resne nevarnosti za življenje ali zdravje prizatega in če se je izvršila z njegovim privoljemjem. Zakon bo stopil v veljavo 1. januarja 1934. V istem času bo izdan tudi zakon, ki bo odrejal prisilno sterilizacijo splošno nevarnih spolnih zločincev. — Daleč smo prišli.
M DOMAČE NOVICE	ffl
Le ni res.
Nemci vedno povdarjajo nemški značaj Koroške, Spodnje Štajerske in Južnega Tirola. Nemška propaganda v tem pogledu je tako silna, da ji marsikdo nasede. Resnica je seveda drugačna.
Slučajno nam je prišlo v roke ,,Veliko Berilo za slovensko-nemške šole“, ki je izšlo v založbi šolskih bukev na Dunaju 1. 1858. Ni verjetno, da bi se že v tedanjem času v učnih knjiga tako potvarjala dejstva kakor sedaj. In še to, da je „Veliko Berilo" dvojezično. Dobesedno in z istim pravopisom prinašamo sestavek na strani 17.:
„Štajerska vojvodija se razdeli v tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, ki ima 50.000 prebivavcov. Maribor in Bruk sta sedeža krogov. V mariboržkem kroži po slovenski govorijo, v unih dveh pa nemški. Vojvodija Kranjska, ktere poglavitno mesto je Ljublana, v kterem 20.000 ljudi prebiva. Po Kranjskem sploh slovenski govore. Koroška vojvodija ima poglavitno mesto Celovec, kder 12.600 ljudi prebiva. Beseda je po krajnski strani slovenska, po tirolski in gorni štajarski pa nemška. Primorsko-Goriška kronovina ima glavno mesto Terst; po tem je Gorica, sedež nadškofa, blizo Soče. Beseda je povečem slovenska, pa se tudi veliko laški govori, posebno po mestih. Blizo Gorice za teržaškim morjem je stalo staro, imenitno mesto Oglej, ktero je grozoviti Atila, kralj Hunov, šiba Božja imenovan, razsul. Tirolska kronovina za Koroškoj leži, in je silo gorata dežela. V severnem Tirolu, kder je beseda po večem laška. V tem kraju je imenitno mesto Trident, v kojem se je všeobčen cerkven zbor od 1545—1563 leta obhajal, ki se sveti tridentinski zbor imenuje."
In če so se razmere v teh pokrajinah v desetletjih izpremenile v prid nemštvu, so se mogle samo s priseljevanjem Nemcev in sistematično germanizacijo.
Prireditve. Izobraževalno društvo v Ma-loščah priredi dne 30. julija in 6, avgusta 1933 na Komatarjevem vrtu v Maloščah, v slučaju slabega vremena pa dne 13. avgusta, ljudsko igro s petjem „Divji lovec“. Začetek ob 3. uri popoldne.
levici, in skoro strah je bilo čebelarja, ko se je za klopmi kradel k spovednici. Nekaj majhnih deklet se je stiskalo na ženski strani zraven oltarja ter se učilo na pamet svojih grehov. Gledale so plašno v obraz arhangelu Mihaelu, ki je stal na satanovi glavi in mu jo jemal proč z ostrim mečem.
Vrban je poklenil in začel izpraševati svojo vest. Lahko mu je bilo to delo, saj ni živi duši storil žalega. Nikomur ni privoščil kaj slabega, vesel je bil sosedove sreče in pomagal je, kjer je mogel. A zdaj je prišel iz-kušnjavec in greh.
„Ako dobro prodam, mi ne uide trideset srebrnikov — vosek po štirideset, med po šestinpetdeset, seveda voznika bo treba plačati. Oh, oh, sveta mati božja!" je zdihnil čebelar, „kam že spet mislim! Ukradel nisem ničesar, par jabolk sem pobral na Jarnačevem vrtu, malo sem zaklel včasi, kadar so mi uhajali roji, ampak če bodo res vsi panji težki stodvainsedemdeset funtov —‘‘
Takrat se je linica odprla, in Vrban je zagledal skozi leseno mrežo kozava in zabuhla lica gospoda Jakoba, ki ga je ostro motril za trenotek in planil vanj z besedo:
„Kar povej, kar povej! Kaj boš zdaj molil! Ali si kradel? Ali si se z babami pečal? Ali
I si---------no, grehe naštej!"
Vrban je premišljal, kašljal in vzdihoval. „Na levo od mojega plota, tam, kjer gre pot —. ima Jernač vrt, hruška maslenka mu prav dobro rodi. Pa nima človek zob, pa sem jih par pobral...“
Celovec. (Napad.) V noči na 29. julija so neznani storilci položili v parku pred gimnazijo poleg Jožefove tiskarne razstrelivo, ki je sestojalo iz napoljcne pločevinate škatle in 7 m dolge vžigalne vrvice. Stražnik je čutil smodnikov vonj, a v temi ni dogel najti ničesar. Kmalu na to je razstrelivo eksplodiralo z neznanskim pokom, ki ga je slišalo vse mesto. Takoj so se vžgale cestne luči in uvedla preiskava. Stvarne škode ni, pač pa so biil ogroženi pešci. Kljub pozni uri se je zbralo na licu mesta mnogo ljudi. Jožefova tiskama je ponoči zastražena in tako atentatorji, ki so bržkone iz vrst narodnih socialistov, niso mogli bliže hiše. — Isto noč je v Gracu eksplodirala bomba za solzenje, ki je ranila 5 oseb. Učinek plina je bil občuten.
Kapla ob Dravi. (Po sejmu.) Bil je lep vroč dan, ko smo se odločili, da pogledamo malo v Kaplo da vidimo, kako razpoloženje da je zapustil sejem ter da se razvedrimo v prijetni družbi. Zavili smo jo k Zecu, kjer je bila zbrana že prav lepa družba. Vzadaj v kotu je sedela družba narodnih socijalistov iz Bistrice z vodjo in krčmar iz Podsinje vasi. Nastal je naenkrat halo v zadnjem kotu, vsi smo pogledali tja in videli dvignjene roke v pozdrav ter Hitlerjev pozdravni klic. Starhembergov-cem in delavcem se to seveda ni dopadlo in tako je prišlo do pretepa, ki pa je izpadel za hitlerjevce prav sramotno. Pa tudi gostilničar je pokazal svojo opredelitev. Ali je tega res treba? Upamo, da se bo tudi tukaj napravil red!
Zilska dolina. (Nevihta in strele.) V petek dne 21. julija popoldne, ravno za god sv. Magdalene, je prignala čudna nevihta črne oblake sem čez dravske planine. Vsule so se mrzle kaplje in začelo je treskati. Blisk za bliskom.
V	Borljah in Goričah je vdarjala strela zaporedoma v droge, ki nosijo napeljavo električnega toka čez Šteben v Blače. Po hišah in cerkvah so pokvarjene vse električne luči in razbite vse varnostne naprave. Ravno tako v Št. Štefanu in v Kazazah, kjer je strela razbila tudi pet štang. Razun tega je vžgala več smrek na planinah in v dolini. Vdarjal je grom za gromom. Pa čudno: hišam, ljudem in živalim je pa prizanesla. Tri dni in tri noči smo bili brez električne luči. V Borljah in Goričah pa še dalje. Tega strašnega predvečera Magdale-ninega iz leta 1933 se bomo še dolgo spominjali.
Šmohor. (Vojaška muzika dajčmajstrov.)
V	soboto, dne 22. julija so dospeli dajčmajstri, ki so igrali stare vojaške koračnice že po vseh mestih in trgih naše koroške dežele, tudi k nam v Šmohor. Navdušiti hočejo tudi Korošce za našo domovino^ ter s tem udušiti vsenem-ško hitlerjanstvo. Šmohor je bil ves v beloru-
„Beži, beži, molči! Kar k obhajilu pojdi. Si že opravil."
Vrban se je oddehnil, vstal in skrušeno pokleknil k obhajilnemu kamnu. Poln je bil velike bolečine, ki mu je razdejala prsi in ro-vala po njih.
„Kakor Judež Iškarijot sem hotel za trideset srebrnikov. — O, bodi usmiljen z ubogim grešnikom!" Nagnil je glavo in spokorno molil.
„Kakšnih trideset srebrnikov? Sto in pa petdeset srebrnih kron dobiš."
Vrban se prestraši in se ogleda na vse strani. Vrešč glas, znan že od snoči, mu je udaril na uho, zaslišal se je od okna, in tam je visel na zunanji strani cerkvenega zidu med pajčevinami sajast in gnusen netopir. Ostri kremplji so štrleli od njega, umazane, sive peruti so se zibale, in zlobno žareče oko je bilo uprto v Vrbana.
Povzdignil je oči k mašniku, sklenil še bolj vdano in zvesto roke k molitvi, ali jezik se je opotekal, in oči niso videle božje daritve, oči so se ustavile na zlatem plašču in svilenem, ki se je pregibal pred oltarjem.
„Zlatih kron, cekinov bo tudi nekaj padlo v mošnjo, da bi le samo pri meni bila dobra letina. Ako vsi dosti pridelajo in imajo obilo blaga, se cena ne bo vzdržala."
„Vrban, še višja bo cena, ali slišiš zvončke? Tako bodo žvenkljali cekini."
Ministrant je pozvanjal k povzdigovanju, in ubogi čebelar je slišal in mislil, da zvene in pojo cekini. In v grlu je bila takšna suša, a
,Ufa liki,
JUfr^auf ti&lnj£fa!(&*$fafo[nic/it\c^\morqcn
Halfen Sie das liir richiig? Nein, wir auch nicht. Aber solche Verwirrungen enfstehen im mer, wenn man zwei Dinge mischi, die es nicht vertragen. Oder gtauben Sie, daB es sehr ver« niinfiig ist, die alte Rumpel und Biirste-Waschmethode mit der modernen selbsHdtigen Persil-Waschmethode zu vermischen? Sicherlich nicht!
Richtig ist einzig und allein: Abends in Henko einweichen ... triih eine Viertelsfunde lang in Persillòsung kochen . . . dann schwemmen. — Das ist alles, dami! die Wàsche frisch wird wie reine Luti und rein wie frischer Schnee.
e/fen gar viel,
.-••«v.--'r
WlchìH<3, verwendel- sie richtig •
dečih zastavah. Zbralo se je precej ljudstva, posebno so prihiteli letoviščarji iz vse okolice. Pa v prazniški obleki je bil izmed vseh Šmo-horčanov le župan Zechner, ki je zrastel v Vrbi ob Vrbskem jezeru in zna tudi slovenski. Na vojake-muzikante v stari uniformi je imel lep nagovor.
Žvabek. (Smrt.) Splošna žalost je objela faro in vso okolico, ko smo pokopali vzorno ženo, skrbno gospodinjo in ljubčo mater Prekrni-kovo. Nad vse ji je bila vzgoja otrok. Pet jih je zapustila, šestega, štiri dni starega, je vzela s seboj v hladni grob. Strmine lepe Prekrni-kove kmetije so bile za njeno nežno telo prehude in tako se je od nas poslovila šele 32 let stara. Vzorna mati odpočij si v hladnem grobu! Mi vsi pa ohranimo tvoje vzgledno življenje v blagem spominu!
Koroški drobiž. Sliši se, da je bil, č. kanonik dr. Rohracher imenovan za pomožnega škofa krške škofije. Vest še ni potrjena. — Dne 22. julija so zabeležili na Koroškem 1.476 podpiranih brezposelnih. Število se je znižalo za 271. — Dne 24. julija ob 10.41 dopoldne se je čutil na Koroškem potres, ki pa ni napravil škode. — V Greifenburgu in Spittalu ob Dravi je žandarmerija s pomočjo vojske in zvezne policije izvršila hišne preiskave pri pristaših bivše narodno-socialistične stranke. Zaplenjene so bile 4 strojnice, 16 karabink, 113 pušk, 3 samokresi, velike množine patronov in drugih delov vojne opreme. — Narodni socialisti so na neki planini pomazali 9 volov s kljukastimi križi. Voli so vzbudili pozneje na živinskem sejmu veliko pozornost. — Za provizorje, ozir. šoprovizorje so bili imenovani č. gg. Oto Schuster za Šmarjeto pri Velikovcu, dr. Rudolf Blumi za Golšovo in prošt Anton Benetek za Slovenjih Šmihel. Upokojen je bil č. g. Primož Matevžič, župnik v Slov. Šmihleu. — V Brezah je bila pri nekem trgovcu zaplenjena strojnica. —• Ko Velikovčani vabijo po listih tujce v svoje mesto ,nikdar ne pozabijo omeniti obrambnih bojev in domovini zvestega prebivalstva. Zelo dvomimo, da bi to moglo pospešo-vati tujski promet. Kaj se sploh pravi „Obram-bni boji“? — Bodensdorf ob Osojskem jezeru, kjer je bila onečaščena cerkev, dobi orožniško postajo. Škof je naslovil na vernike te fare posebno pismo. — V okolici Rude imajo zaznamovati v zadnjem času tri požare: Pavlejeva koča na Dobravi, Ocvirkovo posestvo v Št. Lovrencu in Mohorčeva koča v Zgornji vasi. — Zvezni predsednik je podelil častno kolajno za 40 letno zvesto službo mežnarju Ožboltu Jamniku v Št. Jurju in mežnarju in organistu v Št. Pavlu na Žili, Vincencu Janku. Čestitamo! — Mesto Velikovec bo pobiralo letos 230-odstotno občinsko doklado na zemljišča, še dosti višjo pa na hišni davek. — Celovška gar-
mašnik je pil zlato vino iz zlatega keliha. Kako je dišalo Vrbanu, kako je zvenelo in žvenkljalo!
„Tudi jaz si ga potem lahko privoščim bokal ali dva... Rdeči je boljši za moje grlo.
•.. Oh, pa to je smrten greh. Boga bom prodal ...“
„Vrban, ha-ha! Stodvainsedemdeset starih * funtov! Pomisli koliko srebra, zlata bo to dalo ...“ Ostro mu je sihnilo na uho in čebelar se je ozrl ves plašen, ali ni kdo slišal teh besed.
„Odpusti nam naše dolge... koliko si že obljubil ?“
„Dve mošnji srebrnih kron,“ je završalo iz Pajčevin, in čebelarjevo srce se je zasmejalo.
„In ne vodi nas v skušnjavo... stodvainsedemdeset ...“
Vrban se je zamislil in zaprl oči. In že je zagledal štiriinšestdeset zvrhanih, težkih Panjev. Najbolj jasno je videl panj z lovčevo svatbo, ki je imel letos tri roje, in ki je bil še zmeraj med najtežjimi. Tudi panj z babjim Pdinom se dobro obnaša, in Lavdonova vojska zmaguje kljub suši in vročini, ki je poparila vse cvetje. In potlej pelje Vrban panje na Prodaj, kupčija je imenitna, že pojo cekini že Zveni, žvenklja zlato ...
Vrban se smehlja in tako je zaverovan, da se komaj spomni, da to niso cekini, temneč, da minstrant z zvončkom vabi k obhajilu.	(Konec sledi.)
nizija šteje sedaj sedem mož manj, ker so bili radi moralične nesposobnosti odpuščeni od vojakov. Pa tudi v drugih garnizijah so jih postavili precejšnje število na cesto. — Graški varnostni ravnatelj je prepovedal nošnjo umetnih in naravnih plavic (pezdecev). Kaj takšnega bi niti za Koroško ne bilo slabo. — V Le-dincah so vlovili vlomilca v poštni urad v Dòblingu, poštnega oficijala Botha. Vloma so se udeležile 3 osebe. Zdaj so že vse pod ključem. Odnesli so vlomilci preko 20.000 S. Le par tisoč šilingov se ni dobilo več nazaj.
I ŽENSKI VESTNIK HI
Otrokovo spanje.
Hitri telesni in duševni razvoj otroka v prvih letih utruja vse telo. Zato potrebuje otrok dolgotrajnega in mirnega spanja. Prvih šest let ne zadošča otroku za spanje niti vsa noč, nego mu je potrebno, da spi tudi še podnevi. Vsekakor pa naj lega otrok zgodaj spat; pozimi med 7. in 8. uro, poleti med 8. in 9. uro. Večerja naj bo vsaj eno uro prej, preden otrok leže. Uživa naj na večer vedno lahko prebavno hrano.
Otroka ne smemo motiti zvečer z glasno igro in ne dražiti otrokove domišljije z neprimernimi povestmi o strahovih in čarovnicah. Preden gre otrok v posteljo, naj opravi svojo potrebo. Na to je treba strogo in zgodaj paziti, že pri prav majhnih otrocih, in jih, če treba, ponoči tudi poklicati, da se ne navadijo opravljati male potrebe v postelji, kar bi jim bilo še dolga leta v nadlego, škodo in sramoto.
Prav nespametno je majhne otroke zibati ali jih celo pestovati, da rajši zaspijo. Tudi ni nikakor treba, da bi vladala brezpogojna smrtna tihota, kadar otrok spi. Na nekoliko hrupa se naj že mali otrok navadi.
Zelo škodljivo je jemati otroke k sebi v posteljo. Večkrat delajo tako matere, da jim ni treba ponoči vstajati. Ne pomislijo pa, da niso prav redki primeri, da je mati ponoči zadušila malega otroka, ko je v spanju legla nanj. Ne glede na to pa tudi otrok, ki leži navadno niže od matere, vdihava slab in izprijen zrak, ki ga mati izdihava. Poleg tega se otrok spanja pri starših zelo nerad odvadi in se lahko pripeti, da še v poznejših letih ne mara spati sam, ko se je enkrat navadil ponoči na družbo. Novejša dognanja celo trdijo, da se stari ljudje poživijo, če ležijo otroci poleg njih, otroci pa vidno hujšajo, kakor je med ljudstvom že stoletja vkore-ninjeno prepričanje.
Nekatere matere imajo grdo navado, da dajejo zvečer otrokom v platnen cucelj makovega semena, da rajši spijo in da bi jih otrok ponoči po nepotrebnem ne motil. To je naravnost zločinsko. Otrok, ki uživa dalje časa taka strupena sredstva, zaostane duševno in telesno v razvoju in je v dolgoletni križ nespametnim staršem. Otrok naj ima, če le mogoče, svojo dovolj veliko, čisto in ne premehko posteljico. Da se bodo otroci navadili sami spati, jih je treba na to že od malega navaditi. Nikar jimi ne pripovedujte zgodb o parkljih, bavbavih in sličnih neumnostih, v katere pameten človek da-
nes več ne verjame. Za slabotne, bolehne in duševno zelo dovzetne otroke more postati tako strašenje usode polno. Nikar naj matere ne prepuščajo svojih otrok poslom, ki povečini gledajo samo na to, kako si bodo olajšali svoj posel in jim je zdravje otrok deveta briga.
I GOSPODARSKI VESTNIK f[
Motika „Agrofix“.
Ker že par let okopavam svoj vrt z navadno motiko, sem se vedno bavil z mislijo, da bi si izdelal drugo motiko, s katero bi šlo delo hitreje od rok. Motika, ki jo doslej uporabljamo, je pripravna za kopanje in rahljanje zemlje na globoko in za uničevanje korenj-skega plevela, običajno srnce. Pri okopavi-nah, ki jih imamo sajene v sveže celine, moramo grudo razsekati in zdrobiti. Za to delo je naša stara motike pripravna.
Kjer pa hočemo uničevati semenski plevel, je treba motike, ki podrezuje travo tik pod površino zemlje. Delovni del motike naj podrezuje v obliki vodoravnega daljšega noža, katerega ročaj je držaj motike. Moja želja po takšni motiki se mi je izpolnila v patentirani motiki „Agrofix“. Tako krasno rešiti vprašanje pripravne motike je mogel iznajditelj le na podlagi dolgoletnih praktičnih poizkusov. Da dobi svoj trud za izum poplačan pri prodaji, je pustil svojo motiko patentirati.
Motika sestoji iz dveh delov. Kot nož deluje okoli 3 cm široko pero iz najboljšega jekla. Pero je pritrjeno z vijaki na polkrog, ki ima v sredini tulj za držaj. Lega peresa se da z vijaki uravnati za velikost človeka, ki dela z njo. Radi tega se pri okopavanju ni treba pripogibati in delavec se manj utrudi. Okopava se na ta način, da pritisnemo motiko z rezom na zemljo in potegnemo proti sebi. Po-tegljaj lahko znaša pol metra dolžine. Zato je umljivo, da na ta način delo veliko hitreje napreduje kakor pri navadni motiki, s katero samo udarjamo v zemljo, to je kopljemo.
„Agrofix“ se izdeluje v štirih velikostih: z 8 cm rezilom, 12 cm, 16 cm in 20 cm. Za goste nasade, kakor v zelenjadnem vrtu, bomo rabili manjše motike, pri okopavinah na polju, kjer so vrste dalje narazen, pa bomo rabili širše motike, da pojde delo še hitreje od rok. Sicer se pa da delovna širina posamezne motike še povečati s tem, da privijemo ob strani še kotne nože.	M. A.
Zatiranje škodljivcev v poletnem času.
Naše koroško kmečko ljudstvo ima veliko premalo pojma o sadnih škodljivcih. Opozarjati na nje, je predvsem naloga krajnih kmetijskih odborov, ki bi morali skrbeti tudi za sadne škropilnice in jih dajati na razpolago svojim članom. Potreben pa je tudi pouk o zatiranju teh škodljivcev. Omenjamo kaparja, zimskega pedica, listno uš, cvetodera, plesen in monilijo.
1.	Mladi kaparji se avgusta meseca razlezejo po drevju in nadaljujejo svoje škodljivo delo. Z 4% raztopino tobačnega izvlečka in milnice jih lahko uničimo.
2.	Goseničja gnezda, kakor prsteničarja (Ringelspinner), od katerega gosenice po več vkup v pajčevino zavite sedijo med vejevjem in lazijo žret liste, in druge gosenice, zatremo, ako jih požgemo z na drogu privazano bakljo ali svetilko na bencin.
3.	Listne uši se zelo hitro množijo. Sesajo sok iz mladih poganjkov in jemljejo s tem drevesu hrano. Mravlje so nositeljice uši na drevo, da potem sesajo sladki sok, ki ga uši izločajo. Uničimo jih s tobačnim izvlečkom in milnico.
4.	Rožičavost češpelj in črvivost jabolk. Ljudje imenujejo rožičavost češpelj „norci“, vedo pa ne, da je v norcu škodljvec, ki povzroča to bolezen. Zatiramo ga na ta način, da poberemo vse odpadle plode od češpelj in od jabolk in jih sežgemo. Pozneje se jabolka tudi lahko pokrmijo prašičem.
5.	Monilija (gnitje sadja) se opazi posebno pri jabolkah; nezrel sad začne gniti navadno v obliki kroga. Na nagnitem delu se vidijo bele pike. Vse od monilije okuženo sadje je treba pobrati ali odtrgati in zakopati globoko v zemljo ali uporabiti za žganjekuho. Žganjekuho načelno ne priporočamo.
Zatiranje škodljivcev je predpogoj za dober in obilen sad. Potem bomo na trgu lahko tekmovali z drugimi sadjarji, ker bomo mogli nuditi blago najboljše kakovosti, ki bo našlo mnogo odjemalcev.	K.
Ule za sušenje sena.
Sušiti seno na tleh je posebno, če imamo za časa košnje slabo vreme, jako neprijeten in tudi drag špas. Imamo slabo mrvo, ki ima dostikrat komaj vrednost slabega sena.
Pa tudi ob ugodnem vremenu se pri sušenju na tleh drobijo ravno najfinejši in naj-redilnejši drobci sena, ki služijo za gnoj travnikom mesto za klajo živini.
Deteljo in lucerno sušimo običajno na ojstrvah. Tu se res dobro posuši, ker dohaja veter od vseh strani. Neprijeten je ojstrvam vihar in tudi ojstrvanje samo na sebi rabi 2 človeka in precejšnjo izgubo časa. Zato sem se za čas moje prakse zanimal o priliki študijskih izletov za način, kako suše drugod.
Opazoval sem razne naprave za sušenje. Ugajale so mi senenske ute. Nakladanje ute gre hitro od rok, hitreje celo kot trošenje trave v ograbke. Z nakladanjem si prihranimo trošnje, obračanje in spravljanje v kope. Z vožnjo v skedenj čakamo lahko dali časa in zopet prištedimo zlati čas za časa košnje. Zvozimo domov, kadar nimamo nujnejšega dela.
Dobra in priprosta za sušenje sena je je tudi sledeča naprava: Zabijemo v zemljo 6 kolov, ki imajo v premeru 8 cm, v ravni črti po 80 cm do 1 m narazen. V višini pol metra od zemlje pritrdimo na krajnem kolu 2 do 2.5 mm debelo žico, ki jo peljemo okrog drugega kola in naprej do zadnjega, kjer jo pritrdimo. Na to žico položimo travo. Dva do tri svalje med dva kola. Ko smo tako naložili prvo žico, potegnemo pol metra više drugo. To lahko nalagamo že z vilami. Kole napravimo do 3 m visoke. Ker jih zabijemo do pol metra globoko, moremo potegniti 4 do 5 žic. Na takšno napravo lahko spravimo 250 do 300 kg suhega sena. Vse potrebno za te naprave lahko pripravimo že v času, ko nimamo nujnega dela.	M. A.
Hilro napenjanje goved.
Opasna je vsaka krma, ki v želodcu hitro zavre in povzroča plin. Najnevarnejše trave so: detelja, repno ali kolerabino perje, zlasti sparjeno itd. Zelo opasna je rosna s pajčevino preprežena mlada detelja. Na deteljišču ali strnišču obstoja velika nevarnost posebno za lačno živino. Pozornosti je treba tudi pri napajanju.
Znaki. V prvem želodcu (vampu) se nabere zelo veliko plinov, ki zamašijo izhod in napenjajo. Žival je vznemirjena, ima hude bo-
lečine, brca z nogami, težko diha in ima izbočene oči. V kratkem času sc začne potiti in ječati, zatem se trese, ne more stati, se prevrne, nanovo vstane, iz ust ji sili smrdeča neprebavljiva krma, nazadnje ji poči predžoledec in zaduši se.
Zdravljenje. Naprej je treba odstraniti pline. Goved se postavi kolikor mogoče s prednjimi nogami kvišku. Dva človeka naj drgneta s slamo obe lakotnici. Večkrat pomaga polivanje po križu z mrzlo vodo ali da ženeš žival v tekočo vodo. Poizkušati je treba, da žival riga, da pomoli jezik ven in na stran in da se šegeče mali jeziček. Iztrebiti je treba tudi blato iz črevesa. V zadnico pri tem brizgajte milnico s pomočjo gumijeve cevi in lijaka. Dobro je, ako si napravite apnico in jo vlivate v gobec, da nevtralizira in veže škodljive pline.
Če vse to ne pomaga, se je treba poslu-žiti trokarja. S trokarjem se izvrži vbod na levi lakotnici približno tri prste od kolka proti prednjim nogam, kjer je najbolj napeta lakot-nica. Trokar je prijeti z desno roko ter ga nastaviti tako poševno, da bi prišla podaljšana ravna črta ravno pod koleno desne prednje noge .Tako pripravljenega se s silo porine v telo ali vdari v njega z mehkim predmetom. Nato se nož izmakne, obod pa ostane. Pri tem se s prstom pomalem izpušča sapa iz vampa. Dotična žival se mora postiti po tem 12 ur.
Vsa duga zdravila kakor petrolej, terpentin, salmijakovec, kolomaz itd. so škodljiva; posebno še v slučaju, če se mora živinče zaklati, dobi meso neprijeten okus. Najzanesljivejša pomoč v takih slučajih je pač le živino-zdravnik, ne pa vsako vaško ženšče.	—K—
Ugotovitev brejosti krav. Prepričamo se lahko, ali je ali ni krava breja, že v treh mesecih po naskoku bika. V to svrho vzamemo en kozarec vode, v njo vlivamo v kaplicah količino kavine žlice sveže namolzenega mleka. Če krava ni breja, tedaj se zmeša mleko takoj na površini z vodo. Pri breji kravi, in sicer že od tretjega meseca ,padejo mlečne kapljice na dno kozarca in se le malo spajajo z vodo. Čim dalje je krava breja, tem jasnejši je poizkus. — Za nas kmete bi bil ta poizkus zelo u-mesten, ker nič ne stane, prinese nam lahko pa velik dobiček. S temi poizkusi se bavi neki kmet v Budjejovicah. Če se bo kateri naših kmetov bavil s tem poizkusom, priporočamo, da napravi dva: enega z mlekom krave, ki je gotovo breja. Tako se bo mogel vsak sam lahko prepričati o vrednosti teh poizkusov.
Cene kovin. Uradne cene so naslednje:
I	kg čistega zlata 5500 S, 1 kg čistega srebra
80 S, dvajsetkronski zlatnik 34.14 S, deset-kronski zlatnik 17.07 S, stokronski zlatnik 167.60 S, dukat 18.64 S, srebrni petkronski novec 1.71 S, dvekronski 64 g, enokronski 32 grošev, goldinar 87 grošev.	/
Velikovški trg. Živina: biki 0.60—0.70, pitani voli 100—1.10, vprežni voli 0.90—0.95, junci 0.80—0.90, molzne krave 0.70—0.80, telice 0.70—0.85. plemenske svinje 1.60—1.90, plemenski prašiči 1.90—2.30, ovce 0.50—0.70, za kg žive teže. Žito: pšenica 35—36, rž 22, oves 17, ječmen 13—144, koruza 15, ajda 26— 27, krompir 12—15 g za kg. Jajce komad 8—9 grošov, sirovo maslo 2.80—4.00 S za kg, apno 5 S meterski stot.
II	RAZNE VESTI j
Doma in po svetu. Po podražitvi tobačnih izdelkov se bodo podražile tudi nekatere poštne pristojbine. Višina fraukature ostane. — Avstrijske zvezne železnice bodo imele letos 140 milijonov primanjkljaja, ki ga mora plačati država. — Letošnji manjšinski kongres se vrši od 14. do 16. septembra v Bernu v Švici. — Glavni urednik „Reichspošte“ je posetil papeža in dobil papeški blagoslov. — Kdor hoče potovati v Francijo, rabi samo še veljaven potni list. Viza je odpravljena. — Prostovoljno dela sedaj v naši državi že 13.747 oseb. V prihodnjih dneh jih bo sprejetih še 1500. Po poročilih, ki so nam došla, pa pride prostovoljen delavec dražiji nego plačan. — Radgona bo darovala koroškim obrambnim bojevnikom zastavo.
Heimatbund poziva bojevnike, da se udeležijo proslave, ki se vrši 6. avgusta v Radgoni. Radgončani nimajo drugih skrbi! —Ministrski svet ; je sklenil nov davek na cigaretne ovojke. Davek znaša 10 grošov za škatlo, ki vsebuje 100 ovojk, in 110 g za 100 listov cigaretnih papirčkov ali 1 groš za 10 papirčkov. Vlada računa, da bo ta novi davek dal na leto 2 milijona S.
—	Nekaj železniških uradnikov je izgubilo sluz bo radi protidržavnega delovanja. — Jugoslavija: Novi mariborski škof dr. Ivan Tomažič je prevzel 1. avgusta svoje škofovske posle.
—	Na Rekarski planini, 20 korakov od meje, je bil od jugoslovanskih graničarjev ustreljen jugoslovanski ubežnik. — Dne 20. avgusta se slavnostno otvori ljubljansko letališče. K otvoritvi pojdejo razni zastopniki dežel in avstrijske vlade. — Ostale države: Potres jo popolnoma razrušil veliko turško naselje Čivril. Pod razvalinami je našlo smrt 35 oseb.
| — Nad vzhodno Korejo je divjalo več dni brez I prestanka hudo neurje, ki je povzročilo velike povodnji. Divjanje vodnega elementa je zahtevalo 35 smrtnih žrtev, 6 oseb pa se še pogreša. —Rusija gradi zrakoplov za 70 potnikov in 6 mož posadke. — Mussolini je vsestranski človek. Začasno vodi pet ministrstev, pa jih je imel v svojih rokah že več. Najraje bi pa vodil vsa ministrstva sam. Vsak minister ima seveda svojo plačo. — Meja med Avstrijo in Nemčijo je dobro zastražena in narodno-socialistična propaganda otežkočena. Nemčija se je začela sedaj posluževati letal, ki prihajajo na naše ozemlje in trosijo letake, ki vsebujejo napade na našo državo in ministre. Letala so obiskala že vsa obmejna mesta. Vsi protesti ne pomagajo nič. — Španska vlada je razkrila prevratno gibanje in zaprla 1200 oseb.
Vatikan dobi 20 aeroplanov. Misijonarji ; ne razlagajo samo verskih resnic, temveč po-l magajo poganom tudi z šolami bolnišnicami, sirotišnicami i. dr. Misijonski delokrog obsega neredko težko dostopne kraje in posebno v slučaju nenadnih hudih bolezni in gladu je pomoč prizadetim otežkočena po velikih razdaljah. V svrho hitrega prevoza bolnikov, zdravnikov, zdravil in življenskih potrebščin namerava sv. Oče nakupiti za misijonske delo j 20 aeroplanov, ki bodo preskrbljeni z vsem j potrebnim. O ljubezni do bližnjega je Cerkev I slejkoprej na prvem mestu.
Zvezde ne vplivajo na življenje. Še pred kakimi sto leti so trdili, da vpliva luna na rastlinstvo zemlje. Nato pa so zvezdoslovci ugotovili, da je luna ugasla zvezda in da ne izžareva nobenih žarkov in je torej brez vpliva na življenje na zemlji. Ostale zvezde pa so od nas preveč oddaljene, da bi mogle vplivati na zemljo. Sobice je edina zvezda, ki vpliva na življenje na svetu. To pa je že stara resnica; kajti znano je, da je vse naravno življenje na zemlji odvisno od izžarevanja solnčnih žarkov. Brez solnca bi se zemlja spremenila v pusto, ledeno puščavo.
Jezero bodo razsolili. Veliko Slano jezero v amerikanski državi Utah, ki vsebuje velike množine soli, hočejo podjetni Amerikanci razsoliti. Kakšnih 70 ha jezera bodo zajezili z na--sipi. V ta del priteka več rek, tako da bo voda preplavila nasipe in polagoma odnesla v zajezeni kotlini nabrano sol. Ko se bo to zgodilo, bodo vodo, ki bo tekla črez nasipe, izrabili za proizvajanje električnega toka. Po strokovnih računih se bo jezero razsolilo nekako v dveh letih.
Cigani dobijo svojo državo. Tajništvo Društva narodov je sprejelo predlog za ureditev ciganskega vprašanja, ki se vleče že stoletja. Cigane bodo spravili na kakšen otok v Atlanskem ali Tihem oceanu. Vseh ciganov je okoli pol milijona in jih najdemo vsepovsod na potovanju. — Ureditev ciganske države bo imela eno samo težkočo: pri tem namreč niso vprašali ciganov samih in ti jo bodo o prvi nudeči se priliki zopet potegnili v daljni svet. Je pač ciganska kri!
I	hižira v ^tebnu Pr‘ Beljaku, p. d. pri Celnjaku
Lepa nlSICd naprodaj. Ima 4 sobe, kuhinjo, pose bej gospodarsko poslopje, 1 oral sadonosnika, blizu Baškega jezera, iepa lega, krasen razgled, železniška postaja. Posebno' ugodno za penzijoniste. Cena 8500-— šilingov. Vprašati v gostilni G r a b e r v Štebnu, pošta: Mallestig.	10»
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Piska L id o v»
tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7