Teiteu&ke novicc. Duhovniške vestl. Župnijski izpit so napravili naslednji ča-stiti gospodje: Jteiiez Atelšek, kaplan pri Sv. Marku pri Ptuju; Jurij Cvetko, duhovnik v začasneni pokoju; Peter Paulič, kaplan v Hočah; Konrad Seško, provizor pri Sv. Antonu na Poh. Vlsoko priznanje slovenskemu ucitelju. Iz G.Polskave se nam piše: Naš priljubljeni iiadučitelj g. Josip Sabati, ki biva že 26. let med nami. je bil za njegovo vzorno delovanje v blagor domovine od ce^ sarja odlikovan z vojnim križem za civilne zastluge III. razreda. G. nadučitelj pa slavi v teh dneh tudi 401etnico svojega učiteljskega službovianja. Ker si je pridobil tekom svojega 261etnega dlelovanja med narai nevenljivih zaslug za naše šolstvo in sploh za celo faro, mu b6 priredil naš krajni šolski svet v zvezi z obcino G.-Polskava v soboto dne 1. septembra sedanjemu resnemu vojnerau 6asu primerno in skromno slavnost, h kateri se tem potom vsi prijatelji in znanci g. nadučitelja uljudno vabijo. Ob 9. uri dopoldne bo šolarska maša, po službi božji pa se bo šolska mladina in občani zbrali v šoli, kjer se vrše deklamacije in govori, nato pa bo v gostilni g. Hermana mala zabava. Iz so&nopisarnlške službe. Že nmogo let pri gkrajnem sodišfiu v Gornji Radjgoni nastavljen oficiJosip Bogovič je imenovan nadoficijalolm, kanceli&Edvard Franci pa olicijalom. \lz učiteljske slnžbe. Na petrazredni deklišld Soli \ Hrastniku je razpisano mesto uMteljioe. ProSnje je^vložiti do 30. septembra. Prebiranje oproščenih. Od crnovo.jniške službe nprošeeni do koncajiega 37. leta bodo v kratkem poklicani k prebiranju. Ce bodo spoznani sposobnim za fronto, bodo kmalu vpoklioani, vsi dnigi pa bodo za stalno oprošceni. Po nedolžnem obsojen. Hrvatski listi porocajo: Onizim Popovič je bil dober kimet v Kninu v DaJmaoiji. Mlad, zdrav, krepak, bister, pameten in zato spoštovan, bil je več let naičelnik občine. Intelilgeiitnn je bil, dober gospodar. organizator in govornik. Ko je uastala vojna, so ga zaprli, pa kmalu izpustili in poslali k vojakom. Nekdo ga je obdolžil, da je nekaj rekel. Izrofiili so ga vojni sodniji v Sinju in obsodili na smrt. Zjiitrai so ga odpeljali iz ječe v .spremstvu diihovnika in vojakov in pred njim so nosili križ, na vojaSko vežbališfie, kjer so ga ustrelili. Posledn.jp besede njegove so bile: ,.Kaj sem jaz zajferivil svojemu narodu? Z Bogom žena in otroci mnji!" Dva meseca potem je bil na smrtni postelji oni, ki je Popovifa ovadil. Umirajof ,je zabteval duhovnika, kateremu je izpoveda,l, dla je krivo pričal in da Popovift ni nikdar rpkiel onih besed. Popovi?ev odretnik je zaliteval revizijo procesa in pri novi razpravi je bil Popo\ift oproSften obtožbe. Vojaška godba j© odSla na njegov grob, in tam po predpisanemTOJaSkem pnčaS8enju mrtvega odsvirala oesarsko pe-sem. Tako je dala vojua sodnija zadoščenje ustreljenemu pokojniku (!) in njegovi obitelji. Otroka največje bogastvo je šola z dvbrirn poukom. Starši, pazite kam daste otroke v šoio. Ne dajte se preslepiti, da bi jih zapisovali tja, kjer se še maternega slovenskega jezika ne nauče. Najprej svoj jezik, potem drugega! Slovenec — polkovnik. Iz Dunaja se nam pi še: Širokim slovenskim krogom kot sotradnik Mohorjeve družbe Znani slovenski pisatelj, ter v av strijski armadi kot strokovni vojaški pisatelj in izumitelj čislani podpolkovnik Fridolin Kaučič, je imenovan polkovnikorn. Kaučičeva najnovejša v armadi uvedena iznajdba, strelni periskop — aparat, ki ščiti glavo strelca pri streljanju na sovražnika, se je v strelskih jarkih izvrstno obnesel, in rešil tisoCerim našim bojevnikom življenje. Slovenci na fronti. Desetnik Franc T., vojna pošta 234, nas prosi v imenu slovenskih vojakov, da objavimo naslednje: »Sedaj znamo, kje so nem čurji in vsenemški prenapetneži. Na frontah jih ni. Tukaj stojimo in branimo domovino Avstriji zvesti Slovenci ter pošteni zmerni Nemci in drugi narodi. Nemčurji in vsenemci pa rogovilijo po Ptuju in drugih mestih. Predlagam, da se vsi nemčurji imenoma objavijo v »Štajercu«. Bomo videli koliko je vsenemcev in nemčurjev in koliko je Slovencev na fronti. V »Štajercu« ti ljudje huj skajo za nadaljevanje vojske, sami pa se skrivajo doma za pečjo « Tako sodijo o narodnih odpad nikih in vsenemških zagrizencih fantje in možje, ki prelivajo kri za domovino. Samo mrtvaški zvon. Iz Kromeriža poročajo »Narodni Politiki«: Zadnja rekvizicija zvonov v tukajšnjem okraju je bila tako temeljita, da so nam ostali samo mrtvaSki zvonci, s katerimi zvoaijo zjutraj, opoldne in zvečer. nBožja pot na Svete Gore". Ta licni molitvenik, ki poleg lepih molitev tudi vsebuje kratko zgodovino »Božje poti na Svete Gore«, se je v kratkem času močno priljubil naSemu ljudstvu, zlasti romarjem na Sv. Gore. Ker bo tudi letos, kakor vsako leto, običajno romanje iz Slovenskega Štajerja na Sv. Gore pri Sv. Petru blizu Sotle, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednji osmini, bodo romarji imeli priliko si ta molitvenik kupiti pri župnijskem uradu Sv. Peter pod Svetimi Gorami. Sediuo vojno posojllo v Nemfiiji. Nemška vlada je že določila rok za razpis sedraega vojnega posojila, ki bo razpisano pod sličnimi pogoji, kakor je bilo šesto vojno posojilo. Kot prvi dan za podpisovanje je doloeen 19. september 1917. Baje bo tudi pri nas v najkrajšem ftasu razpisaiio sedmo vojno posojilo Cudno postopanj[e ljutomerske davfine oblasti. Davčni porofievalee za ljutomerski okraj v Radgoni je pozval menda vse tiste, kateri so spomladi zoper previsoko odmerjeni dohodninski davek' vložili prizive, pred kratkim k sebi ter jih je z različnim prigovarjanjem pripravil večinoma do tega, da so svoje prizive umaknili, 6eš, da da. rešitev istih uradnikora prevefi dela, da rabi mesto. dežela in država denar itd. Ljudstvo pozivamo. da naj v prihodnje — za sedaj ,je že itak prepozno ¦— v nobenem slučaju ne uraakne že vloženih prizivov. naj se rešijo isti kakorsibodi. Slavnim c. kr. uradlom pa priporočarao, da v prihodnje bolj ljudomilo .odmerijo davke, potem pa jim prizivi ne bodo delali toliko dela. Mestu, deželi, državi in cesarju pa itak da vsak, kar je dati dolžan, p» ufi samo denar, temveč tudi življenje. Da bi plaSevali in dajali ve8, kakor določujejo postave, tega pa nismo dolžni in tudi nikdo od nas zahtevati ne more. — Davkoplačevalec iz ljutomerskega okraja. GU>8podarske novicc Draga obleka. Kmetsko ljudstvo se dan na dlan pritožuje, kako strogo kaznujejo kmete na sodniiah, 6e kaK pridelek prodajo za par vinarjev dražje. kakor pred vojsko in se ne morejo načudtiti, zaiia.j da smejo prodajati trgovci nekaznovano svoje blago ve6 sto odstokov dražje. tako, dla si človek dandanes sploli ne more več kupiti obleke. ce ni založen s tisočaki. Sicer je res, da imajo na sodnijali ravno za kmete iz nam neumljivega vzroka jiosebno hudo merilo. redkokedaj pa se sliši. da bi tudi kakega trgovca pritisnili. Zvedeli smo. da bi sedaj tudi mest-nim trgovcem pošteno nategnili udesa, Se bolj pa njih mrjšnjiček, ker so spoznali. da pri vsakodnevnem narašcanju oen s;iloh ne moremo veČ izhajati. Mnogo volnenega blaga, ki je vam trgovec prodaja no 40, 50 do 60 K meter, pohaja gotovo še iz j>redvojne^a fiasa in jo lorej dal trgovef> za islc k veftjemu 5 do 10 K, ker se dandanes sploh v nikaki tovarni ne dobi vefi volnenega blaga. • Naknpovajijle žlvll na deželi prepovedano. Sta^jprsko oesarskn namestništvo razglaša. da jc prepo-veda.no »akupovanje raznih živil na deželi. zlasti o-sebam iz okraja in b«guncem je prepovedano naku-povati. žito, st^oSniee? ter krouipir, ker so ti poljski pridelke zaseženi v prid državi. Nakupljeno žito iu stročjiice ter krompir bi orožiiiki odvzeli neopravičenim nakupovaluem in bi se jiii vrliutega še tudi kaznovalo z denarno globo do 20.000 K. — Ako se ^o ta odredba res strogo izvrševala, pa naj oblast tuai revnejše ijudstvo malo bolje preskrl>i s potrebnimi živili. Jaica za sladjkor? Iz nekaterih krajev ptujskega okrajnega glavarstva še vedno prihajajo pritojžbe, da jjrodajajo- trgovci sladkor samo tistiin, ki ga zamenjajo za jajca. Navadno se trgovci izgovarjajo, da so dobili tako ,,naročilo" od kakega uradnika pri okrajnem glavarstvu. To ]e popoliioina protizakonito in je vsak trgovec, ki vsakdanjih |)otrel)š6in, dokler Se jih ima v zalogi, ne da za denar ali zajiteva kako blngo v zameno, kazniv po § 482 kazenskega zakonika. V slufiaju tre-tje obsodbe zaradi tega prestopka izgubi trgovee itudi pravico do obrti. Z ,,naročiJom" kakega uradnika se ne more izgovarjati, ker je § 482 kaz. zak. še brez izjeme v veljavi in ya more spremeniti samo novi zakon poslanske in gosposke zbornice, ki je potrjen od cesarja, ne more pa ga razveljaviti noben uradnik. Zato vsak tak slučaj s pricami naznanite o. kr. državnemu pravdništvu v Mariboru, oziroma v Oelju! To bode že knialu pomagalo. Protl kmetom! V nmriborskem okrajnem glavarstvu se nastavljajo za razne nakupovalce, komisijonarje in enake službe ljudje, ki o kmetskih težavah nimajo nobenega smisla. Kakor izvemo, je sedaj za okrajnegai prevzemnika svinj imenovan ravnatelj mariborske mestne klavnice, Kern. Za novoustanovljeno mesto okrajnega krompirskega nadzornika pa je imenovan jjenzijonirani davčni oskrbnik Kahler, ki se je odlikovaJ svojčas po svoji vsenem(ški prenapetosti. Kern in Kahler sta prijatelja glavarja pl. VVeissa in seveda velika Nemca. To jima je-pripomoglo do imenovanih mest. Ob.a sta meščana in kraetskih razmer ne poznata. In ta dva gospoda bota odslej vodlila v mariborskem okraju rekviriranje svinj in krorapirja. Proti imenovanju ijudi, ki so jim kmetske razmere popolnoma neznane in kateri živijo v mestu ter fiutijo z mestnim prebivalstvom in ne s kmetom, najodloeneje pi.^otestiramo. Zakaj se za taka važna mesta ne imenuje kmetskih strokovnjakov? Cebo šlo tako naprej, potem je opravicen sum, da so uradi, ki vodijo rekviriranje žita, krompirja in živinev naših Vrajih. v rokab mesta in njegovih oblasti , da sedijo v njih agenti, mešetarji, penzijonirajii uradniki in enake vrste ljudje. In potem ni nobenc6udo, ako postopajo ti uradi tako, da vzbujajo splošno nezadovoljnost. Pritožbe radi odjema rekvirirane živine. Iz ptujskega okraja se nam piše: Odbor za vnočevanje živine na Kranjskem je določil, da se rekvirirana živina mora točno ob uri prignati. Živina se takoj prevzame in kateri jo prižene, gre lahka domu. Kako je pa na Ptuju in drugod na Slov. Štajerju. Ljudje pripeljejo zgodaj rekvirirano živino. Ob 9. bi moral že vsak biti na svojem mestu. Potem pa čakajo brez konea i-n kraja — ljudje lačni, živina lačna — večkrat tudi do osmih zvečer, predno jo oddajo na železniški vlak. Koliko zamudijo ljudje pri delu! Žene morajo za cel dan varstvo hiše prepustiti malim otrokom! In oni, ki prevzemajo živino, so pa še dostikrat su rovi z ljudstvom' In surovi so tudi z živino, ki jo preveC in po nepotrebnem pretepajo! Ali ni človeka, da bi tu napravil red? Ptujsko gnezdo je tisto gnezdo, kjer se kmetsko Ijudstvo najbolj muči in najbolj šikanira. Temu so krivi nam sovražno misIeCi uradniki. ki nimajo smisla in srca ae za ljudstvo in njegovo trpljenje, ne za ubogo živino. Ce je drugodi red, zakaj bi pri nas ne bil'? P ozivljamo javno poklicane kroge, da napravjjo red! G. Netolička, pokažite svoje »dobro srce« napram trpečemu ljudstvu! Nakupovanje svinj. Nihče ni primoran oddati svinje, ampak sme le prodati odvišne svinje legitimiranim (od oblasti postavljenim) nakupovalcem. Siliti ne more nihče nikogar, da bi moral oddati svinje. Oddaja je popolnoma prostovoljna Ce se zgodi kaj nepravilnega, obrnite se takoj na deželnega odbornika g. dr. Verstovšeka v Mariboru^ Wildenrajnerjeva ulica 6. Kako Je z otrobl? Kmetski živinorejci dolijo otrobe za svojo živino le z veliko težavo. Deželni utad za krtnila ali na pismena narofiila sploh ne odgovori, ali pa piše, da ni otrobov na razpolago. Kam torej gredo otrobi? Kmetski ljudje opravičeno sumi,jo. da gredo otrnbi kmetskega žita v hleve mestnih in grašfinskih živinorejcev. Kmet pa si je nekoliko tudi sam kriv, da ne dobi otrobov. Naredba prehranjevalnega urada in kmelijskega ministrstva z dne 26. julija 1917, št. 309, doloČa, da ima pridelovalec od žita. ki ga je oddal vojno-žiino-prometnemu zavodta, pravico do polovice otrobov. ki se dobijo pri mletvi oddane množine žita. Pri oddaji žita dobi upraviftenec od komisiionarja nakazilo za množino otrobov, ki mu gre. Te otrobo tnore npraviSenec zahtevati najpozneje tekora treh mesecev potem, ko je dobil potrdilo. oziroma nakaziio. Ako upraviftenec strobov tekom treb ted.iov, ko so mu bili stavljeni na razpolago, iie odvzamo. izgubi pravico do njih. Tako pravi § 11 omenjenc \ladno odredbe. Zahtevajte pri oddaji žit;i (ii"! i,(im:si.i()i!a:-ja nakazuico za otrobe. Teeaj za sadje in zelenjavo. Na deželni sadjarski in \ inarski šoli v Mariboru se vrši od 17. do 19. sentembra tečaj za vnovčeuje sadja in zelenjave. Prijave ravnateljstvu omenjene šole do dne 8. septembra. Več petroleja. Od 1. septembra naprej dobimo več petroleja. Župani morajo okrajnim glavarstvom porofiati, koJiko petroleja in kdo ga bo v občini rabil pri gospodarstvu. Petrolejne karte bodo izdajali župani. Količino petroleja za posamezne mesece pa bo ¦dolooilo okrajno glavarstvo. Občine naj torej pravoČasno viii-ujejo koristi svojih občanov in naj sestavijo natajiftno poročilo glede potrebe petroleja v obČini. Hoieli. Na hmeljskem trgu v Žatc*. je bilo v .pretekli dobi precej živahno gibanje, kajti razni špeliulantje sd v špekulacijske namene in za kemične tovame pokupili vefi sto bal hmelja iz leta 1913 in 1. 1915 in sicer za ceno od 40 do 50 K za 50 kg. Za lanski in letošnji hmelj ni bilo nobpnega popraševan.ja. V naši državi se bo letos, kakor se ceni, pridelaJo okrog 120.000 stotov hmelja. torej za eno tretjins vpP. kakor se ga bo rabilo. Razme novice. Kako se nemSki Židje izogiiejo vojni službi? Dunajski vseuciliški profesor ia vojaški zdravnik dr. Braun je izdajal svojim ,.pripoi'očencem" taka zdravniška sprifievala, da so bili oproščeni vojaške službe. Sedaj je zadeva prišla na svetlo. Dr. Brauii stoji te dni pred vojaškim sodišcem. Očita se mu, da je s svojimi ,.izvidi" zaslužil v kratkem Času 23.570 K. Obravnava bo trajala veft dni. Koliko velja en strel iz topaV Francnski vojni minister je izdal posebne tablice, ki morajo biti razobešene pri vsaki bateriji. Na njih je zapisano: »Predno oddaš nepotreben strel, poglej. kbliko velja tvojo domovino.« Spodaj so potem navedene cene strelov od 75 cm topov do največjih ka librov. Streli veljajo od 60 do 6300 frankov eden. Prepovedano kajenje. Radi pomanjkanja tobaka nameravajo v Berolinu prepovedati kajenje na cesti. Maribor. Okrajna sodnija v Mariboru prosi, da naj se oglasi isti mož pri okrajni sodniji štv. 20, ki je bil dne 17. dec. 1916 iz trgovine Wor sche poslan v- trgovino gospe Ferner preje Holiček v Gosposki ulici, in ki je tam kupil obleko za 140 K in dne 31. dec. 1916 zimsko suknjo za 200 K. Sv. Peter pri Mariboni. (,4001etni jubilej gorske cerkve.) Od vseh strani že prihajajo veseli glasovi, da uameni priti k tej slovesnosti mnogo romažjev iz vseh delov Slovenskih goric in Dravskega poIja. Prav lako! To je lep dokaz, da še naši Slovenci zmiraj častijo nebeško svojo mater ravnotako, kakor so jo oastili pred 400 leti in da vedo, kje je pomo6 za nje v najhujšik vojnib casih. Ravno 1. 1517 se je začela nova krivovera, ki je odtrgala od svete katoliške cerkve več milijonov kristjanov, katerim je vzela tudi češcenje do naše ljube Matere božje. Ravno tistokrat so besneli po našem Slovenskem Stajerju grozni Turki, kojih vojni pohodi so pokoncavali leto za letccm ne le vse poljske pridelke, ampak pomorili naše mladeniče in može, odpeljali žene, mladenke in otroke v grozno sužnjost, zažigali oerkve, hiše itd. Kako častno pa je za naše slovensko ljudstvo, da je ravno v tistih viharnih in burnib časih, ko so drugi odjpadali od prave vere in Mater božjo sramotili. na naši Gori pozidali krasen romarski tempel v cast Mariji! Kako spodbudljivo je to sedaj za nas, da so naši predniki ravno pri Mariji iskali svojo oporo in pomoc v groznih takratnih turŁkih vojnah pri Mariji in da niso tega zaupanja izgubili, ko jim je rez 15 let požgal Turpk isto svetijš&e, temvec da so ga v treh letih zopet pozidali tako lepo. da so oelo solnograški škoi poslali svojega pooblašCenca, da je že 1. 1535 zopet posvetil gorsko cerkev in v njpj birmoval 150 otrok. Vso te ljubezni in gorečnosti naših prednikov in pobožnih romarjev v teh 400 letih se bomo spominjali pri bodtoči tridnevnici. Vsak dan bo sv. maša za rajne in žive romarje, ki so kedaj obiskali gorsko eerkvim. Vsak dan bn tucli sv. maša za našega presvitlepa desarja, za našo domovino iti za vse žive in rajne vjete in bolne vojake, ki so obiskali kedaj našo romarsko eerkev. Posebno pa bo še vplika vojna ])obožnost v nedeljo popoldne, in sicer: procesija z NajsvetejŠim, pridiga. vegernice. molitve za našeiia sv. Ofteta, ki se toliko tnidijo za mir. za našega prevzvišenega Nadpastirja, ki nas s svojimi pridigami in pastirskimi listi tolažijo v teh hndili tfasih. Te Deum in eesarska peserabota zaklju^ili naSo polx)žnost. Pri ailno neugodnem vremenu bo pobožnost v žnpnijski cerkvi. Hoče. Tukajšnja požarna bramba priredi v nedeljo, dne 2. septembra, ob štirih popoddne in ob osmih zveCer v prostorih g. J. Pfeiler veselico v prid vdovam in sirotam domačih polkov. Na dnevnera redu so igre, predavanja moškega in mešauega zbora, dekJamacije, govori itd. Kdor se boče enkrat dobro zabavati, ne bo zamudil, obiskati Hoče. Ruše. Ruška nedelja, dne 9. septembra. se bo letos pri nas posebno slovesno obhajala. Opozarjamo Marijine častilce, da pridejo! /Vlarenberg. Vabimo na sestanek D^kliške Zve ze, ki se vrši dne 9. septembra pri Sv. Jane/:it ob navadnem času po običajnem sporedu. Želeti je. da se udeleže sl oda tudi drugi. Ilaiica pri Pesnici. Morilec, ki je dne 19. avgusta v Strausovi niši umoril prevžitkarico Alojzijo Polančič in tiletnega Ivana Straus, ,je že prišel v roke pj-avioi. Morilec je namrec 231etni viničarski sin in dezerter Anton Maček. V četrtek dne 23. avgusta popoldne ga ,je na neki njivi v Cirknici zgrabil n.jegov lastni svak Karel llauptman in ga izročil šentiljskirii orožnikom, ki so ga drugi dan prignali vklenjenega v Maribor ter ga izročili vojaški oblasti. Morilec priznava svoj ftin in pravi, da je ženo zabodel najmanj 20krat. otroka pa 15krat. Izvršil je tudi vcb. vlomov. Služil je pri 47. pešpolku kot cetovodja. Bil je degradiran in je zl>ozal iz garnizijskega zajiora. Morilca ho sodilo vojaško sodišče. Vellka Netlelja. Nemila smrt nam jt pobrala vrlo mater in ženo v dob'i 51 let Terezijo štrbal iz Sodinskega Vrha. Bila ie vneta tretjerednica. Zapustilii ,jc štiri sinove, ki so vsi na hojišftih trr jim ni bilo mogočc vidoti svoje dobrp maniice. da bi ji podali roko ter se poslovili od nje za vedno in tudi njej ni Mlo dano, da Jbi jim dala še zadnje nauke na pot življenja. Velika je žalost moža in dveh hčeri, dosti solz so prelili ob grobu svoje žene. oziroma raalere. Bodi pokojnici zemljica lalika! Sv. Urban pri Ptuju. Dne 17. avgusta je v Uesencih umrla Neža Ceh. žena tamošniega veleposestnika Janeza Ceh. Bila je ve6 mesecev bolana, 63 let siiira in omožena čez 40 let. Bila je dobra krščanska inati svojili sedmero otrok ter pridna in vzgledna gosj)odinja. Naj ji bo zemljica lahka! Sv. Lpvrenc ua Dravskem jiolju, Opozarjamo še enkrat na gospodarsko zborovanje v nedeljo, dne 2. septerabra, popoldne po vefiernicah \ šoli. Govori poslaneo Brenčič in drugi. Smarje pri Jelšah. Po strajšni suši je dne 26. a\gusta kaki dve uri rahlo deževalo. Vsaj nekaj krepfiila za pašo, repo, korenje in tudi za vino^rade. Ponekod. uosebno v hribovitih krajih, otave niti niso kosili. Vsc je požgano. — Priprosto pa podučno porocilo o zborovanju kmetov v Ljutomeru je tukaj silno dobro uplivalo; še bolj potrebno bi to tukaj bilo, pa ni sklicatelje.v. Novacerkev. Umrla je dne 10. avgusta natgle smrti Marija Špes, bfierka veleposestnika Vaienlina Spes.v Malih dolab, ki je tudi priklenjen že več meseoev na bolniško jjostelj. Blaga pokojnica je bila ze lo pridna hčerka. Trudila se je zelo za čast božjo in ('eSčenje Marije Device. Bila ,je tudi poŁrtvo\ahip AOtrudnica Don Boskovega zavoda in je bila irmrsikaleri hčerkici .birmanska botra. Blagi mi/ m rajsko veseljp uživaj nam nepozabljena blaga (iuAa pri Jeznsu in Mariji! Sv. Pavel pri Preboldu. Pri zadnji giedališki predstavi, ki jo .je .priredilo katoliško izobraževalno društvo v St. Pavlu pri Preboldu. so biii vsi prostor\ proiHipolnjeni in ranogi p. n. gostje niso ve6 mogli dohiti vstoj>a. Zato iraenovano društvo uljudno vabi nti ponavljarijo omenjene predstave v nedeljo, rlne 2. seijtembra popoldlne po vefiernicah v društveuem domu. Spored: 1. ,.Fabiola in Neža." Igra s petjem v štirili dejanjih. 2. ,,'Oh, ta Polona!" Burka v dveli dejanjih. Cisti dobiček te prireditve je zopet namenjen skladu za vdove in sirote. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Celje. Mestni magistrat je določil, da je vsled nalezljive bolezni griže do preklica prepovedano obiskovati bolnike v tukajšnji deželni bolniSnici. — Poveljnika tukajšnje vojaške postaje, podpolkovnika Ivana Juras je cesar povzdignil v plemenitaški stan. Galicjja pri Celju. Dne 5. avgusta je v Sv. Jungerti umrla 231etna deklica Marjeta Reher. p. d. Kačeva. po silno mučni, dolgotrajni bolezni; 10, mesecev se ni mogla ganiti iz postelje. Potrpežljivo je prenašala bolečine bolezni. MarijiDa družba. katere zvesta članica je bila rajna Marjetka, ji je priredila slovesen pogreb, pevski zbor zapel ganljivo žalostinko. Počivaj v miru! — Na Pirešici je pred 14 dnevi pogorela grmovska puša, last g. Jeschouniga. v kateri so gostovale 3 stranke. Goreti je zaCelo zjutraj ob 3. uri, in le slučajno so stanovalci zapazili ogenj, sicer bi vsi živi zgoreli. Anton Toman radi starosti in slabosti ni mogel skočiti skozi okno, kakor so drugi to storili. zato se je smrtno-nevarno opekel. Njegova žena je vsled strahu in slabosti tudi nevarno zbolela; oba se nahajata v največji bedi.