St. 86. V Gorici, v torek dne 27. oktobra 1908. Letnik X. Izfaaja Tsak torek in soboto ob 4. uri popoludr» e. Ako pade n» ta dneva pramik ixide d&u prejob 6, treuer. Stane popoitiprejema.ii ali v Qorici na dorn poiiljan celoletno 10 K, pollelno 5 K in jetrtletno 3*5O K. ProdajasetQorici t to- baktrutn 8 c hi warz t Solskih ulicah, Jellcriitx •*¦ Nunikih ulicah in Le- bin ni Verdijevera tekaliidu po 8 tin. CtORICI Uredntštvo in upravništvo ie nahajata t «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je nailoriti na uredniitvo, opiate in naročnino pa na uprarniätvo »Gorice«. Oglati ie računijo po petit- Tritah in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako te TeČkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Iidajatelj in odgororni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoT. L. Lukeziö). Razmišl]avan|a. Krasne besede smo Mali ˇ „Prim. Listtt" ia „GoriCk", ki pozivljajo goriške Slovence, naj poratnajo nasprotja, ki ae nahajajo med njimi, pa aaj se zdražijo t krepko falanga (bojno četo) proti skup- nemn sovražniku, liberalizma, in njegoveraa zastopniku Ant). Gab.-o. Liberalizem stegaje vedno dalje 8?oje prate ; zaiel je med učiteljstvo in proato Ijadatvo, iopiri se po trgih in vaseb, pristaie äteje t zadnjem kota po beznicah in liberalnih drašivih. Libera- lizem in „Svobodna Misel" nahaja se v mestn pri zrelib. možeh ia iopirnih žen- skah, pa tadi med mladino obojega spola, ki obisknje solo, ali je Soli že cdrastla. Liberalizem je zašel t dež e 1 n i zbor po zadojih volitvah ter napenja Tse BTOJa moči, da bi dobil deželno apra?o popolnoma v svoje roke. Rdo ne' bi pričakcval, da pri tej priliki se yzdigne vse, kar leze in grede, kar čati in raisli t resnici krščansko in narodno, ter se postavipo robn me- žem, ki iirijo nauke in nazore, ki so naroda škodljivi in pogabljivi t »sakte- rem oziro. A 1 i kakänaprerara? Agra re i prarijo, da niao proti katoliiki teri, da spoštajejo njene naake, da bo 8amo proti ziorabi cerkve in Tere ˇ politične namene. Ia kaj dela.o nji- bovl ztutopniki v dsžtlaera zboru ? Brez. npora in boja, prosti ia neprisiljeni s o se adali gosposUn glavnega liberale a in očeta liberalizing, And. Gab.-u. S tern so pokazali, ali da nimajo prarega spoznanja, ali danimajo poguma, da bi se nprli skopnemnsovražnika. Ako niti pred eaim človekom ne morejo ob- stat', kako se boda nstavljali cali četi ItalijanoT, ko se zdrnžijo? Žalostna j im maj k a I Eiini, ki so Be nprli liberslnemu mogočnežu, bili bo poalanci sloven- skeljudske st ranke pod «pretnim vodstvom izkuäenega poiitika dr. Gre- gorčiča. Ko so jih hoteli liberalci in agrarci, zrezani s proštom Faidnttijem, prekvapiti pa vzeti v zmisla predloga dr. Frankota v svoje roke deželno upravo z izvolihijo dtželnega odbora po njhovih željah, niBO se pomišljali niti en treno- tek, marveö so nastopili kot možje ter zaprečili z abstineoco nakano zdra- ženih sovražaikov. Nisosebali o č i- tanja, da niso sklicali Ehodazaapnikor, ne izvrševalnega odbora, ne vodstvene seje, marveč prevzeli so vso odgovor- Kost za s»oj korak, spominjajoč se, da sila ne pozna. zakona. .Not kennt kein Gebot"; kjer je aila, ae ndari, pa se ne ˇpraša, po katerun takta. Kdor jo dobi, jo ne«e in hladi. Poslanci ßlovonske Ijud- ake stranke zaslažijo priz nanje in uhvalo za UjnnaSki č i n. Njihove za^lnge ne zmanjäaje okolisöina, da je bila tudi ena italijaoskih strank s svojfga staiiiča siljena do enakega korak». Vsakdo bi pričakova), da slovenska Ijndska stranke bo ponosna na svoje bojevnike v deželnem zbora, da jim ne bo kratila ne priznanj», ne z a- hvale za njihor jnnaški naatop, da bo 8 ponosom kazala na nje kot na ioože, ki so T polnimeri opraviöili zaapanje, katero so atavili volivel r nje. Po več i ni se jeto tadi zgo- älani, četodi morebiti le mnloStevilni, ki so krenili na popolno nasprotno pot, ki ne vidijo Bvojrga gUynega nasprot- n i k a t očeta in oznanovalca libera- lizma And. Gab., roarveč v vcditelja Ijadeke ßtianke dr. Gregorčičn. Zato bo so posamezni člani te Btioje razfeselili, ko bo izvedeli o zvezi Faidntti-Gabr: ček, ki je bila naperjen», kakor sarni priznarajo, v prvi vrsti proti sIot. kat. Etianki, čcš, zdaj je dr. Gr. p o tlob. Zato so si izmielili ztezo Pajer- Gregorčič, da bo mcglipo zadojem udri- bsti, ter bo pričeli proti njemn časni- karski boj, kakorien ni znan med pri- etaši iste stranke. And. Gab. in ti gospcdje so se sre- čali na isti pot», v boja proti dr. Gr., načelniku slot. Ijnd. stranke in njenega klnba v dež. zbora. Veakdo mora priznali, da to so nezdravi odnoiaji in da to ne more Irajati dalje, ako noče Btr&nka, da zgnbi Tso sTOjo moč in ngled ter da bo T zaBmeh Tsem, ki pojdejo mimo nje. Opczarjtnco noltde rcdoljnbe, ka- terim Be zdi, da strankino vodatTO melje prepodasi, oaj ne delajo skoko? v stran. Ako jih Tcseii delc, ostane jim ga čez glavo; naj začnejo tarn, kjer so atari najmanj epretni, pri rszoih organizaeijab, ali starih naj ne motijo pri njih prem š- Ijen h, čeladi za tega &li ouegu prepo- Utnh korakih. Ako bodo mcgli mladi ob večeru svojega javnega delovanja ka- zati na toliko izbojevanih bojer in to- iiko čattnih in erečn h uspehov, kakor mnogokdo izmed etarih, jim bomo če- stitali! — Za zdaj pa naj bodo prepričani, da ne hedijo prave peti Tsi tisti, ki Be de- jansko drcžijo z And. Gab., naj- Tečjo nesreco za goriško deželo. S ka- terira cloyekom ima And. Gab. toliko opraviti ko z dr. Gregorčičem ? In z And. Gab. naj bi tekmovali prietaii Ijnd- 3ke stranke v napadanja in pobijanja dr. Gr.! To n e sme b i t i! Cabršček proti dr. 6re- gorčiču. (Prosto po „Soöi"). Po noči sanja o dr. Gregorčiča, tepe se ž njim. kriči, aaha okoli sebe, 'es preplaäen se zbudi ter gleda, kje je Gregoiciö. ZaBpi pa zopet vidi Gregor- diča, (ki ma je vedno na poti, da ne more doseči svojib ciljev). Zjntraj se ga spomoi pri kavi; po kavi pa se vsede ter piše stiupene članke proti Gregor- čiča. Tern člankom je namen : vzeti Gre- goroiča ugled in Čaet ter ga politiČno aničiti, da bi potem on stopil na njegovo mesto. — Vöasih ima Gabršček jasnejše tre- notke, pa si misli : kako je bilo iepo v tistih časih, ko je iniel Gregorčičt na Bvoji deini strani, da je zanj mislil ia ga vodil. Grrgorčič je začrtal pot, dajal migljaje, je vodil politiöni vcz, Gabrsöek pa je pisal v „Sočo" ter se neismerno dobro počatil v vlogi narodnega delarja pod okriljem dr. Gregorčiča. GregorÖiö je imel gmotno Skodo, ko je izroöil GabrsÖeku „Sjöo" z vsemi za- stanki (1400 gld.), Gabrsöek je zadobil 8 ;_____1__ Žalil in psoval je na desno in leyo ter na ta način uakopal stranki brezpotrebe domsče in dragovodne sotraznike. Ga- briöek bo je moral boriti za STojo eksistenco ter delati in delati za btoj žepintomaje bilo glarno narodno d e 1 o. Gre- gorčič pa je bil posianec, roditelj na- roda in plačan semeniški pre fasor in je st oje narodno delovanje ^ iato dragače razomel in vršil nego „nesebični" Ga- bršček. Gabršček si je s avojina nepo- trebnim pobalinskim zmerjanjem in pao- Tanjtm nakopal marsikatcro nevšečnost na glaTO, Gregorčičn se pa tega ni bilo \ ireba bati, ker se je ?edno tedel kot omikan in dostojen mož. Gabriček je ostal i htkt, tak, kakoršen je vedno bil, Gregorčič pa dela z isto anemo za naäo ateto naredno stvar današnji dan, kakor je delal pred 25 let». In Gabršček?! Odkar je za pastil Greiorčiča, je mož zbegal in hitro jeza- šel pa krira pota. Ž? ). 1899 seje zTezal z dr. Tomo, d a staprovzročila razkol na Goriikem v neiz- merno ikodo goriikim Sloven- cem, in od takrat je padal „neeebični" mož niže in niže. Grrgorčič je ostal slovenski požrto- vah i rodoljnb, do katerega ima slovensko l;odfctvo kljnbo Gsbričeko?ema betskanja zaapanje, Gabršček pa je ˇ skrbi za svoj iep ZHČel tako daleč, da ga ne mara nikdo ?eč. Gregcrčiča sovražijo rsi pravi Italijani t sfcjem srea, a priznarajc njfgOTO neumerno, neBebiöno delovanje, posebno pa ojfgo? tspch na šolekem pol,u. jGrabrščeka Lahi po vsi pravici hvalijo, ker udo, kako velikanako ikodo dela goriškim Sloven- cem 8 BTOJim (divjim) prepirom in razdiranjenp. Ug'cden Ilalijan se je izjavH, da eem Bog jim je poslal n& pomee dr. Tomo in And. Gsberščeka. Gthšnk bi fsd to i dimil cd tebe, tako da bi goriški SIotcdci tfga ne ?i- deli. Od I. 1899, torej cel h 9 let že od- vrača to od sebe, pa ni še odrrnil niče- 88r. 9 let že nbija Gregor^ič», pa ga se ni ubil. Dolgh 9 let že Todi Gabržčtk boj za btoj žep, to je čae, y katerem je Gregorčič veliko storil za goriške S o- TBEce, a Gabršček jim mnogo škodoval. 9 let že tolče Gabri^ek po Gregorčičn, a. dogegel ni, kar je hotel. Obratno! Trezni opazcvalci bq že davno spregle- dali — diDgi tndi ie bodo, že poskrbimo za to — da vidijo vGabrščekn narodnega koristolovca in v GregorčiČa nenmornega, p o- žrtovalnega rodoljub». Gabršček to že čoti, zato pa Be fecri lako ichementno proti Gregorčičn, ki razkrinknje njegovo šarlatanatvo. In glejte! Danaänji dan ma ne Ter- jamejo tič Teč niti ˇ lastnem tabora. — Celo tarn so se naveličali Gabrščekove ostadne gonje proti Gregorčičn in njego- Tfga koristoloTJa. Povsodi se vidi, kako se bori Gabršček le za stojo osebo, za s v o j žep. Gabräöeka je bil žep glavno, odkar dela na po- litiönem poljn. Lepo se je vtaboril y denarnih zavodih, kjer ima knežeTSko Btacoranje, svoje štacnne in delalnice. Resno se nikdar ni boril za boljše case goriikih Slovencev (nžitnina I), če ni kaj zalo, da bo tadi njemu r koriat. M o ž pa kriöi in vpije, da bi ae ne videli njegovi neöetiai na- «»»¦>;• nnaaknn nn hflRnl t«r TSLZ- vahno agilnost, kadarma ž a- g a, da izgine mästen zalogaj, o katerem je m i ,i 1 i I, d a j e ž e n j e- g o T. Gregorčič si ni prihranil na poli- tičnem polja tisocakoT, ker mnogo žrt- TQJe za narodne koristi, Gabršček pa bi si rad nabril tiaočakoT, ker ne dela brezplačao in iz ljabezni do sloTeOwfe^jjg^ naroda kakor Gregorčič. Tak je bil Ga- brsöek nekda], tak je sedaj, ko so ga za- čeli že slepci spoznarati. Hoče si poimgati z nesramnim vdrihanjem in obrekoyanjem Gregorčiča. ,Soča" je priaeala že ogromno šteTila perfijnih napadov na Gregorčiča. Vse tisto pile ali pa inspirira Gibršček.Tako divja že 9 let proti Grfgorčiču. Mii vp'je nad njicu, ceš, pogiejte mene, Gabričekr, kako sem priden! Saj drngim p r i z a n a ä am, samo „klerikalca" Gregorčiča h o- čem obiti! Rad bi od?rnil od sebe Tse storjene grehe, zato hoöe obrniti pozornost od sebe na Gregorčiča (ki ma je na poti). Ali »so laži po ^Soči", vse obreko- yanje ne bode pomagalo. Gad piha, ko so oin stopili na rep, toda ne odžene jih. Ne miülijo g» izpaUiti izpod pete, ampak ga še pra\f poiteno prit">kati. — Sodba pride nad njega radi Gregoröiöa. Malo koristnega je delal, samo za žep je skrbel, prepir sejal por^od, kjer je bil, in Gregorčiča je preganjal. Volilve in zueze — še enkral. „Slorenski N»rod" je prioesel 'v sToji stevüki z dne 20. t. m. dopiä iz Gjt ce o razmerah t goriikem dež^lnem zbora. Ker je dopis spi^aa r do tojni obliki, a ima rszlčnih neresnic in je zelo tendsncijczep, se nam vidi potrebno, da se nanj oziramo. Dopisnik trdi nrd drogim, da sta se zTezfeli itslijfnska liberaloa in slov. klerikalna stranka, ter da sta prišli noTi etranki, nmmreč it. ljudska in poslanci „Slov. klnba" do nekega stika. To je poTsem neresnično; rayno narobe je rep. Klub S. L. S. ali-po be- sedth dopisnikoTih — sIot. klerikalna stranka nima Dobene zveze z itali;ansko ltberalno stranko. Voa izTa;aoja iz te premise so tendencijozna in stranarska. Res pa je, da ebstoji |pismena pogodba o zvezi italijanske kltrikalne stranke, katero imenuje depisnik it. ljudako stran- kc, 8 poB'anci »SioTenskega klnba", ki sebteji iz trth strank, namreö iz liberal- ne »tränke (3 poslanci), iz nfodvisne (2 poslanca) in »grame strauka (4 po- slanci). Res je, da so sklenili poslanci slot, hberalne in sgrarne etraake po- godbo s kler kalnimi Italijani, ter da so pOTsem preziral konaertati?ne slov. po- Blance, in Bicer v STiho, da dobi elor. liberalna Btranka jednega odbornika (A. Gabrššeka) in sgrarna jednega (dr. Fran- ks). Z» ta „geschüfi" bo obljnbili ital- klerikalcem jedini deželno-odborski mia- dat, o katerem razpolagajo Slovene!. To je neovrgijiTa resnica, o kaleri se veakdo lahko prepriöa iz lista ,Naä glas" in ka- teri ne bode nikdo »esno ngOTar^al. 0 tem, kar piäe dopisnik, gledo poslanca Jos. Štreklja, se ne bodemo ž njim pričkalt. Strar je r dobrem tira, Dfide Dred porotnike; ia t&m pride res- gostilničar 12 E; Ana Sattner, trgovka 5 K; Anton Skabin, vadn. ačitelj v pok. 2 K. (Dalje pride.) Polifični preglei Rekonstrukcija avstrijskega ministerstva. Danajski listi pišejo, da je rekon- strukcija avstrijakega ministentva že skle- njena stTar. V prihodnjem ministerstva ostanejo poleg barona Bacfca le äe ti ministri: Bienertb, Gaorgy in Koritovsky. GdBar se poTrne prih. teden na Danaj. Drž&Tni zbor pa se snide dne 17. noTembra. Punt v južui Hercegovini. V Lipnika so je ljadstvo Bpuntalo. Prišlo je med Srbi in našim vojažtvom do prelitja krvi. Uitreljenih je bilo več Tojakov. Vojaštvo v Lipnika ni moglo vzdržati miro in adaiiti astaje. Prišlo je na pomoč vojaitvo iz Gaakega. Pomno- ženema vojaštvu se je v nekaj arah posrečilo napr&viti mir. Uitreljeaih je bilo veö srbakih voditeljev. Prebivalci bo utekli ˇ gore. Novice. Imenovanje in odlikovanje. Gosp. dr. Iran Žlogar, titnla ni sekcijski BTetnik T miniaterstva za notranje stvari, je imenoran pravim sekcijskim svetnikom. — Gosp. VatroslaT J » g i č, profasor slo- vanske filologije na danajskem vseaöiliiöu, je dobil poTodom svojega nmirovljenja viteštvo. Kako odgovarja Gaforšček. Štiri vprašanja smo pred kratkim stavili „Soči". Gabršček je odgovoril le na eno, in še na to le po svoje. S tem odgovorom se bomo obširneje bavili, kedar nam od- govori Gabršček še na ostala 3 vpra- šanja: o falzifikaciji volilnih spisov, o svojem izkoriščevanju narodne ideje in •o svoti ljudskega denarja, ki so jo že do zdaj požrli njegovi „piruhi" (Hotel Südbahn, itd.). Za danes konstatujemo le to-le: 1. Mi smo vprašali „Sočo", koliko plačuje Gabršček za svoje prostore slo- venskim denarnim zavodom „in contanti" (v gotovem denarju). Na to nam ni od- govoril Gabršček. 2. „Goriška ljudska posojilnica" ni docela zasebna naprava; zato se lme- nuje ta denarni zavod ljudska poso- jilnica in zato je tudi podrejena javnemu državnemu nadzorstvu. V hiši „Gor. lj. posojilnice" je investiran ljudski denar. Zato ima javen list pač pravico vpra- šati, kako se obrestujeta denar, katerega se držijo žulji in rose našega ljudstva 3. Da smo „Sočo" vprašali, koliko plačuje Gabršček za svoje krasno sta- novanje v II. nadstropju posojilnične hiše, je on sam kriv. On bobna prav te dni po „Soči" o svojem nesebičiiem delovanju za narod, o svoji brezbriž- nosti za svoj žep, a mi se še dobro spo- lniiijamo, da je trdil Gabršček 1. 1903 v „Soči", da tiče to stanovanje njemu iudi za nižjo najemniiio, češ, da se je on najbolj trudil, da je prišla posojil- uica v sedanje roke. Vemo tudi, da se je bila oglasila za |to stanovanje neka ugledna sloveiiska družina, ki je ponu- jala za iste prostore veliko več kakor Gabršček. 4. Konstatiramo tudi to, da Gabr- šček v svojem odgovoru ni povedal, ko- liko plačuje za posojilnične prostore, v katerih ima svojo tiskarno, prodajalnico, knjigoveznico in uredniško sobo; tudi ni povedal, koliko najemščine daje „Tr- govskemu domu" in zaholel „Zlatijelen". Gabrščekova splošna opomba, da on plačuje več kakor drugi ponudniki, nam ne zadostuje, če hočnmo dognati, kako se obrestuje investirani ljudski denar. Občni zbor „Krojaške zadruge", ki bo je vršil dne 22. t. m., je sklenii z ozirom na öistl dobiöek, katerega kaže fačanski sklep za 1. 1907, obreatovati obatojeöe deleže za 1. 1907 b 6 odBt. obreati. Člani se pozivajo, da odpadajočo dividendo dyignejo. V na- öelstvo in nadzoretvo bo bili izroljeni TBi dosedanji adje prrega in dragega zastopa. Tomaževo žlindro ali črni prah, kakor ga naii Ijadje imennjejo, bo treba kmala rabiti. „Goriika zveza" je ie skoraj razprodala btojo zalogo za letoa na debelo poiojilnicam, ki se b tem ba- vijo. Dragi, ki so bili Tajeni, žlindro kupovati naravnoBt t zalogi zTeze t Go- rici, opozarjamo, naj se naroče, preden zalogA popolnoma poide. Na razpolago imamo 16 odst. in 17 odat. žlindro* Domači hranilniki. Da se poBpeii v&rčevanje ztasti pri otrocih, so sklenili naše kmečke posojilnice na Goriikem, da vpeljejo tadi one tzy. domače hranilnike. V „Prim. L'stu" amo pri- neali svoječasno gOTor, ki ga je t tem ozira imel pri zadrnžnem seBtanka dne 10. sept. t. 1. T Dornberga cast. gOBpod kaplan Vodopivec iz Črnič- Takrat se je „Goriški zvezi" to naroöilo in ta je to sto- rila. Naroöila je veöje iteyiio domačih hranilnikov, katare izdelaje kovaiki moj- ster g. RojecizSovodenj. Hranilniki bodo liöni, v ogajn črno lakirani, in kar je največ, tako po ceni, kakor nikjer drngod. Poziiljamo naše posojilnice, da jih prej ko mogoöe naroče pri „GoriSki z?ezi". Lanene tropine, zmlete ima sedaj tadi „Goriška zveza". V „Gospodarakih nankin", katere je 1. 1905 iziala dražba St. Mohorja piše glede lanenih tropin g. Robrman sledeöe: „Lanene tropine bo nnjbolj okuBne in najbolj zirave tropine in zato tadi najbolj drage. Dobrd lanene tropine imajo 24 7 odat. beljakorine in 10 odat. tolšče, torej veö kot dtakrat toliko, kakor pseniöni otrobi, 2lll2 krat toliko, kakor ovea in tariica, in trikrat toliko, kakor dobro seao. Linene tropine so prar teöna krma in se priporočajo zaradi svojih ngodnih laatnoBtij prar po- sebuo slabotnim molznim kraram in te- letorn, kadar jib odstavljanio. Prat ngodno vplivajo na molzne krare ˇ oböe, po- sebno pa t zadnjem času pred otelitvijo in 14 dnij po njej. Kikor nöa mnoga izkaänje, Be pri takem krmljenjn kraye laže otele, se laže otrebijo in tndi po- zneje ne obole tako lahko za porodno ˇročnico. Ltnene tropine so splob jako krepilna in vsied svojega prijetnega oknsa in slozaste kakovosti jako zdrava krma; zato bo še posebej priporočajo za sla- botne in bolebne živali. Pokladamo jih na dan po 1 do P/2 ^(?- Töle torn se daje po V4 do V2 kg lanenih tropin na dan." Tako kmetijski strokovnjak. L^tos, ko trpimo na pomanjkanju krme in maramo nedostajajočo krmo nadomestoTati z nmelaimi, močnimi krmili, je nasveto?ati vaera kmetovalcem, naj posnemajo kme- tcvalce T dmgih deželah in naj vpeljejo tadi porabo moönih krmil, predv3em la- nenih tropin, klajnega apna i. dr. Klajno apno je tadi važno Bredatro, ki izboljia alabo seno, posebno seno, ki imi Taled Telike &aae v sebi le malo radninskih snoTi, nadalje alamo, koraznico in ko- renstvo, ter varaje živali pred Hzanjem kostolomnico in hrosnoto. — „Goriška zreza" ima oboje v zalogi ˇ zajamčeni kakovosti in po najnižjih cenah. Velik pomen slovenskega „Si- rotišča" v Gorici je spoznalo tudi ža- pansUo Eamnje na Vipatskem s tem, da je v BTOji seji z dne -4. oktobra skle- nilo pristopiti k istema kot uatanovnik vplacayii 200 E. Poziv iz Št. Androža. — Pozit- ljam dopisnika iz Št. Andreža v zadnji „Soöi", da prekliče oziroma dokaže svoje trditfe, da sem jaz piBal zadnje dopise iz Št. Andreža t „Gorici" in da „capljam" T nlico Vettarini. Ako tega ne stori, imenujem gajavno nesramnega laž- nika in podlega obrekoTaloa. Vr- hatega se tem potom zarežem, da ma prepastim vbo btojo letošnjo plačo, ako zamore dokazati, da sem le koliökaj r zTezi z zadnjimi dopisi iz Št. Andreža t „Gorici" in da sem napravil le en korak po nlici Vettarini, ddkar slaibnjem t Gorici na realki. Torej le korajžno na dan s BTOjim imenom in z dokazi, dopi- Bunče, če si hoč»i na lahek način zasla- žiti precejinjo nagrado mesto gori orae- njenih častnih nasloTOT! Hie Rhodas, hie Balta 1! Dr. Josip Pavlln. Op. nredniitTa. Resoici na Ijubo potrjojemo, da g. dr. Jos. Paylin nam ni poslal, in Temo tadi, da ni pisal do- pisoT, priobčenih t zadnjih iteTilkah „Gorice". O krajevuih napisih smo čitali te dni T sloTenskih liatih, da so ti pri naa na Primorakem aamoBloTeaski in da ne razamejo, zakaj je neko glararstTO na Eranjskem izdalo akaz na obcine, da morajo biti krajeTni napisi dfojeziöni. Nam se zdi, da taka zahteva politične oblaBti na podrejene občine ni na meata in da politična oblast ne more vpliTati na posamezna žapanstra, da morajo na- biti drojeziöne krajeTne napise. Pa tadi neamestno se zdi čloTeka, zakaj naj bi bili T čistOBloTenskih občinah dvojezični napisi. Pri naa na Goriškem ima res mnogo občin samosloTenske krajevne napise in nobenema ne pade v glaTO, da bi protestiral proti tema. A mnogo — in sicer Tečina — občin ima dTOJe- zične napise. Dobro bi bilo, da bi se ta sUar enkrat uredila. Slorenske občine naj dobijo samosloTenske krajerne na- pise, kar je edino pametno. Eakor imajo nemški kraji samonemike napise, tako naj se zgodi tadi s slovenskimi občinami. EaakopravnoBt povsod. Sloyenci plača- jemo davke kakor Nemci, enakopraynost nam je bila že 1. 1848. zagotoTljena. Cema torej take zapreke, kakor so se pripetile sedaj na Kranjskem. Sloyencam še T glavo ne pade, da bi od nemških občin zahteyali slovenskih krajeynih na- pisoy. Slovenskim občinam slovenski krajevni napisi, nemikim nemiki in ita- lijanBkim italijanski, pa mirna Baana. — Krvavi pretep med vojaštvom in policijo v Gorici. — Ž^ nekaj časa Be pojayljajo v Gorici razne praake med dragonc;, nastanjenimi y Gorici, in med civilisti, yecinoma Lahi. Beseda da be- sedo, zrayen igra pa zanžiti alkohol pri tem gotoyo glayno ylogo. Veö oseb je bilo zaradi izgredoy z vojaityom že kaz- noyanih, enako so bili kaznovani tadi yojaki po predpisih vojaškega zakona. — V nedeljo se je pa yojastyo skaialo s po- licijo. Na eni strani vojaitro (drag )nci) s sabljami, na dragi strani pa policija z revoWerji. Prišlo je do kryayega pretepa, streljanja, mahanja s sabljami in bodali. Bil je pravi krvati boj. Sty&r je bil« taka-le: Eakor znano, plflšejo vsako nedeljo in piaznik t znani restavrac'ji „Steinfeld" na G)riŠčeko. Skoro vsi pretepi, ki so se yräili z to- jaitvom v Gorici do sedaj, so bili sad tega plesa. Na teb plesih ae zbirajo po- leg dragih tadi dyomljiyi elementi. Tadi mi smo že veökrat opozarja'i political oblast, naj prepove take pleoe, ki ne de- lajo časti „moderni" Goric'. V nedeljo bo torej tadi plesali t omenjeni restavraciji. Proti poianoči pa bo nekateri dragonci, soTeda pijani, huteli pleaatizastonj. Vrha tega bo plesali z oitrogami, kar bi ne smeli. Posebno dva sta bila drzna in Z93ela sta razsajati. Prišli so na lice me- at? itiri redarji, da bi naprayili red. A naleteli so slabo. R )darji so hoteli razsa- jajoöa dragonca aretirati. V tem hipu je nastala cela yojska. Nakrat je bilo yse vojaityo proti redarjem. Vpitje, rjoyenje in psoTanje je bilo divje. Dragonci bo potegnili sablje ter mahali na desno in na levo. V krčmi so yse pobili, kozarci so kar frčali po zraka, enako steklenice, stekla bo ysa pobita, y krömi je bilo vse razdejano. Redarji so se nahajali f groz - nem položaju. Bili so prešibki nasproti dragoncam in dragema yojaitya, ki je Tihtelo sablje po zrakn. V tem prepira je mahnil neki dragoneo strain ika s sabljo po glavi. R^dar je yee y kryi pa- del na tla in omedlel. Brž so ga pre- neali y bolaišnico usmüjenih bratoy. Ko so redarji yideli, da jim gre za življenje, so jeli streljati z revolverji y zrak y zna- menje pomoöi. Ta hip pa je nek razsa- jodi korporal saypil na dyoriiöa rostt- yracije dragim drsgoncem, ki 10 nasta- njeni y istem poslopja, ki so pa ta čas spali: „Heraas Barschen, Alarm, antrtt- ten !" Dragonci bo koj ustali in se s pa- ikami \ü sabljami oboroiili. Redarji bo pa z reyolyerji y rokah zabranjerali istim izhod iz poslopja. Vnel se je bad boj. Neki redar je bil hado ranjen s sabljo na roki. R»darji so atreljati y zrak in proti yojacom. 0 idali bo do dvajset stre- loT. Vojaki so bili diyji. Strsžniki bo mo- rali bežati pred yojaätyom. Dragonci so imeli tadi paike, patron pa ni^o imeli, kar je bila le sreča. V tem hipa pa je prišla močna yojaika patralja b častni- kom na čela in Šele tej se je posrečilo akrotiti diyje vojake. Priila je tadi pa- tralja dragoncet in Tec redarjey, a kr- yayega pretepa je bil že konec. Priiel je na lice mesta tadi grof Attemi, kate- rega je neki yojak grdo nabraiil, nakar je bil aretiran. Policija je dragoncem od- yzela več sabelj, kap in dragaga. Ranje- nih yojakoy je Ted, praTijo da nad 10. Na Goriičeka je bilo Teč sledof kryi. Boj se je končal okoli ene are popola- noči. Ga?arstTO oz. policija ter vojaika oblast yrsita sedaj atrogo preiskavo, ki bo sprayila na syetlo praye krirce teh is- gredoy. Policijska oblast pa naj naprayi konec tema zloglasnemu plesa na Gj- riščeka. Tarn se pleäe Tsako nedeljo in prazaik, tarn Be ne pozna ne hdrenta, ne posta, diyja Be kar naprej. Čadimo se hiicena posestnika, ki je neki plemeni- tai, da dovoli kaj takegi y srojern ^ta- noyanja. ~ Železnica Sv. Lucija-Tolmin, Spodoja Idrija-Žire-Ljabljana (drž. kol.) Z državnim poslancem gosp. Fr. Poyietom na čela je dobil konsorcij predkoncesijo z» eno leto za projekt imenovane železnice. — V Šmsrjah se je yriil y ne- deljo po blagosloya Tstanorni shod ,Ka t. bIot. i zobr až ey al n ega drait ya*. Udeležba je bila obilna. V poljadnem in naydasenem goyora je 'oörtal velesp. g. dr. Dermastia natuen draitra, namreč potrebo in naöin izobrazba naiegi mosty» in mladine. Po prabranih pravilih se js ypisalo 31 clanoy; yec se jih še vpiie. — Tečaj za čevljarje. Zayod za pospeseyanje male obrti otyori strokoyni tečaj za ceyljarje v Gorici in sicer od 16. noyembra do 19. decembra. Poak bo sevada italijanaki in se bo obdrzayal ysako nedeljo in praznik po 5 ar. Proi- nje za ysprejem je yloziti do 7. novembrm na zavod za pospeievanje male obrte j GDrici, ulica Morelli 31. — lzgubljene in najdene re6i. Našla so je mala torbica in pa moinjiöek s precejinjo syoto. Dcbi se na policiji. — Yelikansko mino so aigali minali teden ˇ Sssljaaa pri Ddrina ˇ nayzocnoBti namestnika princa Hohenlohe. Razstrelili so 90 metroy visoko in 100 metroy dolgo skalo. Za mino so porabili 29.000 kilogramoy smodnikn. — Vinski pridclek na Vipayskem je letos izboren. Pa tadi mnogo ga js. C)na vinu je nizka. Sedaj se prodaja po 18 do 22 K hektoliter. Sadaj se našim krčmarjem nadi prilika, da si nakapijo dobro vino po ceni. — Deželuozborske volltve v lstri. Pri nedeljskih deželnozborskih yolitvah t aplošni kuriji t htri so zmagali Tsi kan- didatje političnega draitra za Hryate in Sloyence v litri. Žapan dolinski Pangerc je izvcljen. Dobil je 3134 glasov, samo- Btojni protikandidat Siikoyic je dobil 706 gl&soy, kandidat slovenskih socialcev Štrajn je dobil 501 glas. Italijanski kan- didat y tem okraja žapan Bartoliö je dobil 551 glasoT, razcepljenih glasOT je bilo 75. IzToljeni so tadi dr. Karelič, Spinöiö in Flego. Kareliö je dobil 4237 glasor, njegoT nasprotnik socialni demo- krat Jelčič 653 glasov. Ear se tide ita- lijanskih okrajey, je t prvem okraja ozj« yolitey med liberalcem dr. Apollonio in ki-ščanskim Bocialcem Spadaro, v dragam okraja eta izvoljena liberalot Gindnss in dr. Pesante, y tretjem okraja je iz* voljen tadi z liberalaimt glasovi socialni Ktr pile člankar o Gisierja, je poTsem nere8niöno, nikdo ni poöetkom misiil na to, da bi se njegOTa Tolite? ne potrdila. Kar piže dopianik o ožji ToliUi ˇ kmečkih oböinah za goriiko okolico, je toliko res, da je imel prof. Berbuö 3 glasoTe yecine, a da so ae tndi naile tri glasofnice teö nego je bilo glasoTal- cev. Toda ölankar zamolöi Tedoma, da kar se gofori o nepraTilnosti zapisnika, ne telja za oijo, marveö za prro to- litei. Ia pri tej se je pokazalo naslednje dejstfo, o katerem molöijo dopioniki „Soče", „Edinoati" in „Leco". Voliini spi*i posameznih komisij so priili na gla?arstyo, tarn se je astanoTÜ izid Tolitfe in sestavil zapisnit xa glaroo komisijo. Vseh oddanih glasoTnic je {bilo 2264, prof. Berbnö je imel 1150 glasor, tedaj 17 glasor Tečine. Število 2264 bo je premeniio in naredilo iž njega 2281, a potem se je doštelo ie 24 raztresenih ter navedlo kot sfcnpno šterilo glasor Teljatnih glasovnic 2305. Ta prva Toiiter prof. Berbaö-a je bila vaekako teljarna, in proti tej trditri ne pomsgajo Tse zTijače „Narodorega" dopisnikarja. To je TOlilna nepravilnoat, ki se noora pojaoniti. Ne le laäki liberalci, ampak Tsak öloTek, ki ima še kaj poitenja r sebi, Teaka stranka, kateri sosrete ljudskepra- Tice in aytonomija dežele, mora ngo- Tarjati proti načina, kako se je po- stopalo pri prvi Tolitvi prof. Bsr- bnč-a. Ce se k team molči, potem je vsaka Toiiter brezpotrebna. Tako je, g. dopisnik! Oprenašanjuvknjiženih dolgov. Govoril Sv. Premrou na zadružnem sestanku v Dornbergu dne 10. sept. t. 1. Emečke posojilniee rajfijzenskega seBtava, kakor jih imamo rečinoma po ˇseh krajih naše ožje domorine, morajo po stojem bistvn predrsem negoTati osebni kredit, t. j. posojayanje denarja na poroštTO. Ta način izposojaranje je najcenejši in mora yzbajeTati t naroda mejoebojno zaapanje, ki ga ie zelo ne- dostaja. Pcsojilnice so toliko bolj po- klicane negorati ta način kreiita, ker je pri Djih po zakonu izkljačena menica, Bredstro, ki je že marsikoma občntno ikodoialo, ker ni zadostno poznal po- sledice meniönega prava. Veadar so bile nekatere posojilnice primorane poaložetati se tadi zemljeknjiž- nega kredita, t. j. poaojevanje na Tknjižbo na nepremičnine. Vzroki za to so razai. So posojilnice, ki imajo pre?eč hranilnih ˇleg in ne morejo Tsega denarja izposoditi za majhna posojila na poroštvo. Zato so začele dajati Teßja posojila na vknjižbo. Drogod so morale posojilnice Ijndem po- magati z yeßjimi posojili, da so jih rešilt gOBpodarskega poloma. S3 ie dragi Tzroki, ˇ katere se pa ne moremo spnic&ti. GotOTO je, da pravila kmečkim poaojil- nicam ne branijo posojevati na vknjižbo, ?endar jim je naavetoyati, da se tega poslažajejo r najmanjši meri. Na nekaj pa je treba posebno opo- zarjati naie posojilnice, ie posebno pa dolžnike, namreö na prenaianje zemljeknjižnih dolgor. Nori zakon z due 22. svečana 1907. d. z. it. 49 zelo olajšaje «troike, ki so pri tem pravnem poBln. Mislimo ai slačaj, Tzet iz praktičnega življenja. Janez dolgnje n. pr. Petra bogatina zaesek 1000 K. Za- obrestorati mora ta zaesek po 6% na leto. Peter pa Bereda rad vidi, da ma ob öasn plaöila obresti Janez ie kaj drugega stisne v pest razen denarja n. pr. lepo rejeno kokoi, koiek sadja, grozdja, jajc in takih-le reöi, ki se dajo dobro yporabjti. V domaftem kraju pa se je astanoTila posojilnica in Janez, ki je „farbac" Tsame rajfii posojilo pri poso- jiinici in nplaöa Petra. Plaöeral bo obresti, pa ne bo treba too kokoši in dragega. Dokler ui bilo zakona o pre- naiaoja dolgov 8 pristojbioskimi olaj- iavami, je raoial Janez najprej ˇ zemljiiki knjigi izbrisati Petra, potem Tpisati pa na noTO posojilnico. Račnnajmo, kaj ga je to pri 1000 K dolga atalo. Izbrisno pobotnico je kolekoral s 5 K, noTO za- dolžnico pri posojiloici tndi s 5 K, po- reritve podpisor so ga stale — ako jih je napraril pri sodiiön Tsako po 72 sin. je 1 K 44 ?in. zemljeknjižna proänja 3 K in vpisnina za K 1000'— posojila in 100 K variöine 6 K S7 sin. — sereda a'.o ma je posojilnica sama sestaTila Tse potrebne listine, ne da bi ma bilo treba iti k notarja. Tedaj rsi ti stroški zna- iajo iS Kji vin. Po novem zakona o konverzijahali prenalanju dolgoT bi pa imel Janez sledeöe stroške: OI- stopuo pismo, s katerim Peter odstopa srojo terjatoT nasproti Janeza posojilnici, bi ga stalo 1 E kolekc. Z\ poteriteT BTOjega in Petrorega podpisa bi rabil pri sodišča 72 Tin., za zemljeknjižao proinjo pa zopet 3 K. Ker ma ni treba plačati vpisnine, bi ga stal cel prenos BTOjega dolg* tedaj le 4 K 72 vin. Kakor razvidno, prihrani po norem na- činn prenaäanje reliko stroikor. Seveda kjer so fknjižbeni slačaji moogo zariti, tam je primerno Teö stroškoT. Tadi je Tprašanje, ali bi iel vsak apnik pod- pisat liatino k sodišča, ali raje k notarja. Da pa more prenaianje rknjiženih dolgoT zahteTati pristojbinske olajiare po noTem zakona, je treba da noTi dolg zadostoje enema teh pogojer: 1. da se zniža obreätna mera za Tes čas, ko ostane denar izposojen, za rsaj V4°/o *H pa Be 2. dolg, ki je bil prej plaöljir ˇ gotoTem obroka ali proti odporedi spre- meni t amortizaeijaki dolg, t. j. t dolg, pri katerem plača dolžaik vsako leto poleg obresti še določen odstotek za od- plačevanje dolga. SsTeda se mora pri tem pogoja apnik ˇ smisla zakona ztt- Tczati, da ne odpove posojila Tsaj šest let, ako dolžnik točno plačaje obresti in odplačilni od^totek. Djlžnik pa mora na Tsak načia t odatopnem ptsma ali pa ˇ zadolžnici izjaviti, da je porabil posojilo pri norem n^nika t poplaöilo starega npnika. Prenesti se da le Tknjižen dolg ˇ sToji Tknjiženi Trednosti. So pa slačaji, kjer rabi dolžaik reč denarja, da poplača prrotnega apnika, bodisi da je zaostal z obrestmi, bodisi da ima pri njem poleg Tknjižnega ie drag dolg. Glede Tknjižne STOte pride noTi apnik na isto msBto r zemljiški knjgi, na katerem je bil prejšnji, novo nadposojilo pa pride na tisto zem- ljeknjižno mesto, kakor je nndi zemljiika knjiga. Pristojbine glede prenešene ter- jatve se plačajo po konverzijskem za- kona, t,lede pre8Bžka pa po splošoih pristojbinskih predpisib. Tedsj zadolžaica za presežek po II. lestrici, vpisnina pa ^o0^ z 25°|0 odstotnim poTiškom. G. predavatelj je ti predmed na- tančneje pojasnil nafzočim zadražaim Toditeljem ter izjaril, da bo šla „Goriška zTeza" T tem ozira brezplačno in drage Tolje s pojasnili in s sestavo potrebnih liatin na roko. - Razstava goveje živine v Kanalu. Dae 24. t. m. ob 8. ari zjatraj rr- äila se je razstave goveje živiae za ha- naUki sodni okraj, katero je priredil ds- želni odbor. Z teaeljem konštatiramo, ä% se je pokazal lep napredek tadi v tem okraja med prvo in drago razstavo. Vsi Teičaki in strokoTnjaki in tsi člani ko- miaije so to z Teseljem prisnali. Če pojde tako naprej, bode t Kanala t 10 letih lepa živina ,oberintalskeu in „anter- waldske" pasme, ki n^ bodo le v cast in Teliko korist okraja, ampak bo bode gotoTO tadi izyazala t drnge dežele. Do- čim amo Tideli na prri (raz^^Ti praro meäanico različnih pasem živali, kazala je letoinja razBtava skoro enotno lice naTedenih dreh pasem. Res je, da stanejo te razstare de- želo lepih tisočakoT; a Tapeh teh raz- staT je očiTiden, napredek lep. la sedaj Dim pridejo naii liberalci in agrarci in npijejo 0 slabem gospodarstvo t deželni hiii. Da, res je, deželna hiša nima od teh razstaT nobenega haska; a dobiöek za kmeta in posestnika je očiriden in se bo prati nspeh pokazal ie lepše t bodočnosti. Ti kriöaöi bo podobni zasta- relemn nazadajaka, ki maja z glaro, ko Tidi naprednega soseda zabijati stotake T noT Tinograd, kateri priöenja graditi. BNi ikoda za denar?" — šepeta na ,nho aosedom. A ko tozi sosed öez leta polne kade grozdja domoT, tedaj bo ataroko- pitnež 8krije. Z'Tinorejci pa spoznajo po tem petja Iahko naie liberalne ptičke. Njim ni za napredek, marreč le za to, da bi prii H do gospodarstva. Na rezstaro je bilo prigaano okola 80 glaT žifine. Med to je biio 18 bikov, ki bo se odlikoTali po plemenski čistosti. Komisija je določila za bike aedem da- ril in 3 nagrade po 10 K. PrTO darilo je dobil Josip Barlot is Morskega 35 K; drago Val. Štrakelj iz Loma 25 K; tretje Stanič J >sip iz Go- renjegapolja 25 K; četrto Luka Gasparin iz Ročinja 20 K; peto Iran Ipavec iz Ročinja 20 K; šesto Val. Štrakelj iz Loma 20 K in sedmo Stefan Škot iz Saliica (Kal) 20 K. Nagrade bo dobili: Anton Križnič — G:renjayas 15 K; Stefan Rejec — Lom 10 K in Josip Gorjnp — Vrh 10 K. Najlepäo kraTO je razatavil dež. po- slanec Miha Zega, ki se je pa odpovedal dariln t denarja ˇ prilog dragim posest- nikom-žiTinorejcem, in dobi le častno diplomo. Potem bo dobili darila: Josip Tinta — AnhoTO 25 K ; Josip Šaligoj — Atöo 20 K in Josip Gorjap — Vrh 15 K. Nsgrade po 10 K so dobili: Jjsip Ber^ot — MorBko, Peter Kos — Roöinjj, Josip Staniö — Gorenjepolje, JanezPre- gelj — Lom, Karol Lenardiö — Peöno in Fran Valentinöiö — Mjrsko. Za juaica so bili obdaroraui: Jos. Berlot ~ Morsko 30 K, losip Cargo — Rjčinj 20 K, Josip Gibrijelöiö — Gore- njepolje 20 K, Miha Gibrijelčic" — Lo- žice 20 K, Josip Križnic — Roöinj 20 K, Jisip Cargo — Roöinj 20 K in Miha MaTTič — Siale 20 E. Nagrade po 10 K so dobili: Jožef Pregelj iz Loma, Anton Ipavec iz A^iho- Tega in A at. Msdreiček iz G^renjega polja. — Zivinorüjcem tega okraja kličemo : Le tako naprej! To bo vam t koriat in okraja t ponos. Anton Volič iz Plaö (Sr. Križ); Anton Šatej iz VrtOTina in Jožef Fišar iz Črnio. Za krare so bili odlikoTani: 1. Franc Lozar \i Č-nio (30 K). Obe njegoTi kraTi sta bili spoznani kot najlepii. 2. SiUeiter R^bek iz Mil. Žibelj (20 K); 3. Štefin KoTaö iz Likarca (20 K). Nagrade po 10 K so dobili: 1. Jožef Vidmar iz LokaTca; 2. Jjž. Tark iz Brji; 3. Andrej Krkoč iz Kimenj; 4. Lovrenc Ealin iz Skrilj; 5. Iran KrSe- van iz Črnio. Za janice so dobili darila : 1. Jožef 4Piiot iz Ssla (30 K); 2. Leopold BiTÖar iz Sjla (20 K); 3. Ni- kolaj B)ziö iz VrtOTina (20 K). Nagrade po 10 K : Karol Blažko iz Lokarca; Valentin NoTinc iz Skrilj; Vinko Favetti iz Skrilj; Hil. VodopiTec iz Kamenj in Ivan Volöiö iz Črnič. Dopisi. Razstava gove]e živine na Cesti. Tadi ta razstava je pokazala, da denar, ki ga izdaja dež. odbor r to svrho ni zaTržsn. Mad prvo in sedanjo, drago razatavo je razlika in sicer razlika na bolje. Toliko komisija kakor rsi obiakoTalci razstare, so soglasno priznali, da je tadi t tem okraja lip napredek t živinoreji od zadnje razstave. Zirina ni bila sicer še jednoTrstna, kakor bi bilo želet*. R \zatavili so lepo živino razliönih piemen, Tend» pa so tbi priznali, da prevagaje pasma, doloöena za ta okraj. Žal, da bo se nekateri hadoTali, ker se ni njim prizaalo darilu ali tsbj nagrada za lepo belansko in dom»öe pleme; toda komisija se je, 6e tadi ne rad a, atrogo držala načela, da mora priti pri obda- rovanja t poiteT le živina „anterralskau ali „oberintalske" pasme, ki najbolj prija klimatičnim in dragim razmeram tega okraja. Na razstaTO je bilo prigaano 85 glaT lepe živine Tkljab tema, da je bilo zjatraj rreme zelo neugodno in je od- daljenim oriralo pot z žimo na Gesto. R^zstaTljenih je bilo 10 bikoT, 38 krav in 37 janic. Okola poladne je komisija doTr|ila sTOJe delo ter razdelila nagrade in darila. Z\ bike je dobil darilo 30 K Jožef Bone s O:sle, jako razamen in nardaien žlTinorejec. Nagrade po 10 K so dobili : Iz Št. Andreža. — Kak neresničea je štaadrežki dopisnik goriške nSače",je že spet pokazala zadnja štev. istega lista. Na drugem mesta dokazujem, kako ne- resničen je že Bamo gledd moje malen- kosti oni dopis iz Št. Aadreža, kjer se me dolži, da sem jaz piaal zadnje dopise T „Gorici" in da hodim t alico Vetta- rini, po kateri nisem hodil menda že najmanj pet meaecer. Re3 je Ie to, da že več let prijateljski občajem z doma- cim preč. g. žapnikom, pa ne radi do- pisoT za „Gdn'co", ker imamo, hrala Bogu, za to T Št. Aidreža doToIj spo- sobnih id, kakor kažejo zadnji dopiai t „Gorici", celo zelo sposobnih mož. Po- zivljam dopianika t zadnji „Soči", naj pride na dan s STOJim imenom, če ima le količkaj pogama in poätenosti! 0 Ikrit in podten boj z odkritim in poštenim nasprotnikom, to je moje gaslo, tskeg» boja se jaz ne straSim in sem t tem ozira vsakema nasprotaika red no na razpolago. Z Ijndmi pa, ki gororijo spredaj tako, zadej pa drugače, ki obreknjejo t jarnih listih skriti t zasedi in se bojijo laöi in reBnice terhočejo ie celo T r h a tega t e 1 j a t i za najbolj omikane vaščane, nočem imeti najmanjšega oprarka. Na vaa eventaelna bodoča zarijanja iz Št. Aadreža glede moje malenkosti t „Soči", se ne boin oziral, če se ne dotikajo moje časti in so brez podpisa, ker vbj pametni Štan- drežanje dobro vedo, koliko je reBnice pri „Sočinih" dopisih iz Št. Andreža. Sa- pienti sat! Tadi sedaj sem hotel podati le noT dokaz za „reanicoljabnost" itan- drežkega dopisnika t „Soöi". Tej pa moje odkritoaröno pomiloranje na takih do- pisnikih! Dr. Joaip P a t 1 i n. Darovi. Za „Šolski Dom" so plačali predsedniiUa: DahoTičina de- ˇinskega dekanata zbrana pri pastoralni konfjrenci t Nabrežini 15 K; Matija Ratar, sodni sTetnik 5 K; Franc Piohl, šolski sretnik 3 K; F. L. t Gorici 4 K; dr. Franc Ž gpn, prcf jsor bogosloTJa 30 K; Anton Koren, trgovec 24 K; dr. Marij Pascoletto, notar 5 E; Anton Ka- itrin, trgOTec 2 K; Eonjcdic in Zajec, trgOTca 25 E; Wan pi. Brannizer, nradnik T pok. 3 E; Ivaa Wolf, etoini korar 3 E; dr. B. Pikl, zdratnik 30 K; Lndovik Vazzaz, profesor 2 E; dr. I. Dereani, zdraTnik 5 K; RadoslaT Marzidoriek, Tojaški karat 10 E; dr. I. Sket, odretnik 2 E; Franc Orešec, profdsor 3 K; Pregrad in Černetič, trgovca 5 K; Franc Blazon, železniški aradnik 2 E; Anton Peöenko, posestaik in trgOTec 4 E; Earol Draiček, poseatnik 5 E; Alojzij Fogar, velepoaeatnik 10 E; N. N. T Gorici 2 E; Anton Ja- konöiö, Todja na „Monta" 4 K; Josip Masič, zasebni aradnik 2 E; Wan Simčič, zaaebni aradnik 2 E; Anton Gigoj, trgo- vec 5 E; M. G. (?) 5 E; Iran Gleiöiö, demokrat dr. Ritousa. Toje pr?i Bocialni dcmokrat, izvoljen 1a istrpki deželni zbor. Kračantki arcialec Spadaro t prvem okraja najbrž ne bo zmagal pri oiji to- litri, ker bodo socialni demokkrati ili z liberales no. — Izredne določbe pri tretjem voju \ Gradfii. V področju graškega voja se je ukrenilo vse potrebno, da je voj v slučaju resnih liomatij na Baikanu takoj pripravljen do zadnjega vojaka. Graški listi poročajo, da itna 3. voj na- logo v resnem slučaju zasesti južne nieje alpskih in primorskih dežel. — Nove muzikalije. Slarni skla- datelj slovcneke hmne „Naprej za- state Slave" g. Davcrin Jenko je izdal oa lastne Etroške n18gloTeo8kih pesmi" za meški in mešan zbcr za eden gits, dva glasofa in klarir. Cena K 4*— 8 pcštnino 20 Tin. ?eč. Dobijo L6 T „Glatbeni Mat:ciu in pri knjigctržcih. Pripcrc^emo pr«v trplo slovenskim per- 8kim zborcm to najnoTejio zb'rko. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega miina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago pive vrste. Dr|iol/il Spominjajte se ob vsaki nUjdlvli priliki „Šolskega doma" Sfavbena fvrdka ZniiarM I StepansiiiV Gorica Tržaška ulica številka 29. se priporoča sl. občinstvu in drugim korpcfracijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Mllldlllli & OlGlldllblb. Epilepsija. l Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- J lentina in na drugih sličnih boleznih, ta < naj se obrne na privilegirano lekarno ' Schwan en -Apoth eke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplacno Tovarna lisa oälp» oa obrtni Si razstavi t Gorici 1.1900 ^ FRANC KRÄLJ - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in postena. r Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „QENTRALNA POSOJILNKA" -------- —= V (5ORKI----------------== reyistrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Bprejema liranilne vioge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. üaje posojila na menice po 6V2% in na vknjižbo po 5l/2%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec ----------------------------------------------- Stanie hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53 ZAHVALA. Za izkazano iskreno sočutje ob prebridki smrti naše nepozabne matere, gospc IVANE ÖVAIZ kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. profesorjem in gojen- kam različnih zavodov za obilo udeležbo pri po^rebu, vsem blagim darovateljem krasnih vencev in gosp. 'K. Pi- čulinu, kaplanu za njegove tolažilne posete in besede. GORICA, 23. oktobra 1908. Rodbina Gvaiz. CiPftvena mizQPsha delo 9 pimshem in gotišhem slogu Udeluje V fl. Cernigoj-Gorica. Ij X-. ¦¦-¦!«¦¦¦¦ I.IMBI ¦¦ ¦!¦¦ ...» _ . «.«« ! Ivan Bednarik priporof-a svojo lijitoveznico v Oorici ulica della Croce štev. 6. r dill lil dbucKj zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Prodaja stroje tudi na leden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Prosiva zahtevati listke Največja trgovina z žeiezjem KONJEDIC & ZAJEC I Gorica v hiši Monta. | Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), | cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne l okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano | medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene I in železne cevi, pumpe za kmetij^tvo, sadjerejo in vinorejo, ter ' vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! I EDO krOMO »abrade izplačava vsakemo, kdor dokaže % "• potrdili najine nove inerikatitke blagajne, da je knpil pri najo i.$. $ 100 kron blaga. Proaiva lahtevati liitke' Ycwerl Bno krono oasrrade! Poaor! Eno krono nagrade! CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc " dolgolelnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboijši. Opiginal-üictorio stroji deiajo P» 10 letni uporabi brezšumno. Opiginal-Victoria stroji so n^k0S\\m za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpripravnejš> za umetuo vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankarn učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-1/ictoria stroji so v.^n izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. 1 Za vsak stroj jamčiva 10 let. I Nikdo naj ne zamudi priliko ' ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, rivokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevam & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo] št. 9. Loterijske številke. 24. oktobra. Trst.......64 13 31 71 5 Line ....... 2 1 74 20 58 Na predvečer decembra bodo velike razsvitljave v proširnej Av- striji katere preskrbi — po naročilih — Has pyrotehnik FERD. 1TIAKUC v Gorici, ulica Mattioli št. 43.