----- 396 ----- ^ Poziv pomagati k stavbi spominka v čast pokojnemu knezu in vladiku lavantinskemu ANTONU MARTINU SLOMŠEKU. Slovenci! Nazoči poziv trka na vase rodoljubno srce in vas budi k slavnemu činu sjajnega domoljubja. Komaj so knez in vladika Anton Martin Slomšek v Gospodu zaspali, so enoglasno vsi slovenski časniki željo in tirjatvo izrekli, da je dolžnost slovenskega naroda, možu tako plemeni tega značaj a, rodoljubu tolikih zaslug in škofu tako visokih čednost dostojin spominek postaviti. Duhovski spominek so jim postavile slovenske čitavnice v navdušenih besedah in posamni rodoljubi v knjigah, pesmih in slikah; al javen spominek se še dandanašnji pogreša, kteri bi nam v tele sil Slomšekove čednosti in zasluge. Vsi izobraženi ndrodi nekdanji kakor sedanji so postavili javne in dragocene spominke niožčm, kteri so bili naroda svojega dika in ponos; za njimi ne sme nikakor zaostati slovenska omika. Slomšek so bili jutranja zvezda na obnebji slovenskem, ko je še nočna tema pokrivala spijočo našo narodnost; kakor jutranja zarj a so razsvetljevali slovensko mladost, da bi se zbudila in spoznala dolžnost do roda svojega; kakor solnce poldnevno so ogrevali naša srca za pobožno rodoljubje in zorili s svojo gorkoto mnogovrstne sadove narodne prosvete; in njih smrt — ali ni bila večerni zvezdi podobna, ki je na kviško dvigala upanje naše in nas navdušila na njih grobu k prisegi stanovitnosti v delovanji za blagor naroda? Vse svoje dušne in telesne moči so tebi posvetili, mili narod slovenski! Tebi so bile posvečene vse njih misli, tebi vsak udarec njih očetovskega srca. Tebi je služilo njih pero nebeško, tebi je govorila njih beseda apostoljska. Tebi so žrtovali trudapolne dneve in noči, tebi vse svoje premoženje, tebi svoj mir in svoje dobro ime\ Iz ljubezni do tebe so molče do dna izpili najbritkejši kelih obrekovanja in krivega dol-ženja. Kakor skala nepremakljivi so stali tvojim sovražnikom v bran in mirno sprejemali britke udarce, tebi namenjene. Neutrujena delavnost za tvoj blagor jim je izkopala grob prerani; al zadovoljni so stopili va-nj, ker svesti so si bili, da so tebe ljubili čisto in stanovitno do konca. Narod slovenski! ktera žrtva ti bo prevelika, da vredno preslavljaš dobrotnika tolikega, da javno in sjajno pokažeš svojo hvaležnost in razsvetljeno omiko? Odbor v ta namen sestavljen iz poročnikov visoke časti vrednega konzistorija labodske biškupije in mariborske čitavnice, ktere ud so bili, ktere zbore so tolikokrat s svojo pričujočnostjo in besedo razveseljevali, vabi s tem vse Slovence, naj pripomorejo, da se postavi vla-diku Slomšeku javen in krasen spominek v mariborskem mestu, kamor so v blagor Slovencev sedež lavan-tinskega škofijstva prenesli in kjer njih koščice počivajo. Zatoraj prosi odbor za milodare po vseh krajih, kodar-koli se govori slovenski jezik in se ljubi in spoštuje spomin Slomšekov, ter k žrtveniku domoljubja vse Slovence kliče. Slovenci! v gostih vrstah obstopite tedaj žrtvenik hvaležnega domoljubja. Pokladaj vsak, kolikor zamore in kakor ga rodoljubno srce nagiba. Veča ko bo vaša radodarnost, sjajniši bo spominek Slomšekov. Pristopite najpoprej vi duhovniki; vam so spisali „hrano evangeljsko in apostolj sko"; — nasle-dujte učitelji; vam je „Blaže in Než i ca" potokaz pravega slovenskega šolstva; — ne zaostajajte očetje in matere slovenske, ki krušnico Slomšekovih drobtinic" zavživate; — pridruži se mladost slovenska, ki ti Slomšek „pot deviškega življenja" kažejo; — pa tudi vi otroci pritecite, ki