www.demokracija.si Št. 6, leto XI. 9. februar 2006, cena 550 SIT V GOSPODARSTVO ČUDNE POTEZE AKTIVE INVEST TUJINA BUSH ZA MANJŠO ODVISNOST OD NAFTE Demokracija Janez Drnovšek je nadvse dejaven: angažira se humanitarno, ustanavlja svoje gibanje, izstopil je iz LDS in pomilostil Danila Kovačiča. TRETJA STRAN Milostljivi vladar Metod Berlec v Ce je bilo mogoče v prejšnjih mesecih številne Drnovškove poteze, pobude in dejanja pohvaliti, je prejšnji teden prav gotovo negativno presenetil s pomilostitvijo nekdanjega prvega hitovca Danila Kovačiča. Slednji se je vrsto let na najrazličnejše načine izogibal roki pravice. Ko pa je bil končno pravnomočno obsojen, se je prestajanju zaporne kazni poskušal izogniti s tem, da se je zatekel v psihiatrično bolnišnico. Danilo Kovačič je ena redkih "velikih rib", ki je bila obsojena zaradi tako imenovane divje privatizacije družbene lastnine oziroma zaradi zlorabe položaja. V njegovem primeru zaradi sporne privatizacije novogoriškega Hita oziroma velikega osiromašenja družbenega premoženja na račun astronomskega naraščanja zasebnega premoženja Kovačiča in nekaterih njegovih najožjih sodelavcev. V slovenski javnosti je veljal za enega redkih oziroma praktično edinega znanega direktorja, ki je bil zaradi oškodovanja družbene lastnine pravnomočno obsojen. In prav njega je predsednik republike pomilostil. In to v času, ko dosojene kazni še dobro prestajati ni začel. Povsem drugače bi bilo, če bi ga pomilostil nekaj mesecev pred iztekom tri leta in osem mesecev dolge zaporne kazni. Vsekakor milostna poteza, ki je na moč sporna in s katero se pravosodni minister Lovro Šturm in generalna državna tožilka Barbara Brezigar ne moreta strinjati. Pri tem seveda ne moremo mimo dejstva, kako sporočilo, ki ga pomilostitev prinaša, da se namreč ljudje z denarjem in vplivom lahko izognejo pravični kazni, slabo vpliva na slovensko javnost, policijo, sodstvo in tožilstvo. Za organe pregona to lahko pomeni, da se jim pravzaprav sploh ne splača truditi pri pregonu storilcev kaznivih dejanj. Ne smemo niti pozabiti, da je imela država velike stroške, ko ji je obdolženca po dolgih letih pravdanja uspelo tudi obsoditi. Drnovškova pomilostitev Danila Kovačiča ima lahko dolgoročne posledice. Zdi se, da bo imel dolgoročne posledice tudi Drnovškov izstop iz Liberalne demokracije Slovenije. Njegovemu zgledu sta sledila še Ivo Vajgl, ki je dobil na zadnjem kongresu LDS, ko se je za predsedniško mesto spopadel s Kacinom in Školčem, podporo dobrih sto trideset delegatov, in Bogdan Biščak, ki je bil pred leti eden najvplivnejših članov te stranke. Aktualnega predsednika LDS Jelka Kacina javno to prav nič ne gane. Na neki način še pozdravlja njuno odločitev in pojasnjuje, da se pač nista strinjala z njim, zato je bolje, da odideta svojo pot, bo vsaj stranka enotnejša. Kacin s tem daje jasno znamenje drugim v stranki, ki nimajo enakih stališč kot on, da je zanje najbolje, da molčijo, v nasprotnem primeru pa naj iz stranke raje izstopijo. Za nezadovoljne člane LDS je Drnovškovo ustanavljanje Gibanja za pravičnost in razvoj upanje za njihovo politično preživetje, čeprav nihče ne more vedeti, kaj se bo iz tega izkristaliziralo. Kljub Drnovškovi sporni pomilostitvi Kovačiča se zdi, da bi se morebitna Drnovškova lista na volitvah dobro odrezala. Vendar je pri tem preveč neznank, da bi bilo mogoče kar koli napovedovati. Dejstvo je, da se predsednik republike nadvse angažira v primeru zahodne sudanske pokrajine Dar-fur, v kateri pripadniki islamske milice džandžavidi ob tihem soglasju uradne sudanske oblasti iztrebljajo in preganjajo večinoma nemuslimansko črnsko prebivalstvo. V okviru svojih prizadevanj za rešitev krize v tej pokrajini je Drnovšek pripravil celo mirovni načrt in ga posredoval sprtima stranema, sudanski vladi in upornikom. S humanitarnimi organizacijami pa se dogovarja za še izdatnejšo pomoč prizadetim na tem območju. Prejšnji četrtek je na tiskovni konferenci pol ure pojasnjeval svoja humanitarna prizadevanja za pomoč prizadetim in ogroženim ljudem v Darfurju. Na koncu pa je močno shujšani predsednik republike dal novinarjem priložnost, da ga sprašujejo še druge stvari. Seveda vprašanj, povezanih s sporno pomilostitvijo Kovačiča, ni manjkalo. A bila so zelo obzirna. Nekako se je vsem zdelo neumestno "moriti" človeka, ki si kot samarijan prizadeva pomagati pomoči potrebnim in je tako milostljiv, povrh pa še bolj slabega zdravja... iS Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 Če je bilo mogoče v prejšnjih mesecih številne Drnovškove poteze, pobude in dejanja pohvaliti, je prejšnji teden prav gotovo negativno presenetil s pomilostitvijo nekdanjega prvega hitovca Danila Kovačiča. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Reforme tudi v medijih 10 Pogledi: Strel v prazno? 11 Kolumna: Medijski vrtiljak POLITIKA_ 12 Konec napornega zavezništva 16 Referendumski pomisleki GOSPODARSTVO_ 18 Čudne poteze Aktive Invest 20 Kako privatizirati banke? 23 Negotovost se povečuje SLOVENIJA_ 24 Vladarjeva pomilostitev 26 Če bi Metelko še živel... TUJINA_ 29 Evropa obsodila komunizem 30 Iskanje nadomestil za črno zlato 31 Globus: Ultimat Beogradu 32 Tuji tisk: Živalski zakon INTERVJU_ 34 Marko Kryžanowski NEKOČ IN DANES_ 38 Kje so korenine slovenskih besed? 41 Muze na fronto! 42 Naši kraji: Bloke KULTURA_ 46 Oživljena kinoteka 47 Prešernovanje OGLEDALO_ 48 Film: Godne za možitev 50 Avtomobilizem: Še vedno mlad 52 Znanost: Kralji dizajna 54 Šport: Olimpijada Agnellijevih 56 Črna kronika: Tožilka užalila pedofila 58 Rumeno: Podeljene nagrade Srf 60 TV-kuloar: Slakova Trenja 62 Kronika časa: Matija Majar Zilski 66 Književnik s hrbtenico Demokracija, p.p. 43 i 5, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01 / 434 54 48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/434 54 63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/434 54 62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Lovro Kastelic, Ana Miillner, Peter Avsenik, Bogdan Sajovic, Lucija Horvat, Petra Janša Kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, 4 dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič Stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Janez Škalič, Vera Ban Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, Reuters, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 tolarjev Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Fotografija na naslovnici: FOTO SPRING, fotomontaža 34 Intervju: Marko Kryžanowski Odločitev o lastnini je stvar lastnikov, ne uprave. Lahko povem samo svoje osebno mnenje, ne kot predsednik uprave, temveč kot državljan Republike Slovenije in hkrati kot mali delničar Petrola. Osebno bi zagotovo želel, da država ostane solastnica. 12 Konec napornega zavezništva Predsednik Janez Drnovšek je pretekli teden v suhoparnem sporočilu za javnost zapisal, da izstopa iz Liberalne demokracije Slovenije. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za samo LDS in slovenski politični prostor v celoti. 16 Referendumski pomisleki 18 Čudne poteze Aktive Invest Potem ko so lastniki družbe Aktiva Invest poskušali opehariti najmanj 60 tisoč malih delničarjev, je čas, da oblast vzame pod drobnogled tudi delovanje nekdanjih pidov oziroma zdajšnjih finančnih družb. Začele so se priprave na spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Usmerjene naj bi bile v racionalizacijo in naj bi zagotavljale resnejši odnos do instituta referenduma. '' «SPI ' ■ --i 'J ■ ■' s® ' - , ** _ / .j- fL - " ; " ft^mmmmammtmmimmMmBm 1 p': -r' ■ iž- ■ '-i".: ' POGOVOR ___________,_ Z zavodom se bomo izenačili z že obstoječimi inštituti Gašper Biažič Pred nedavnim je bil ustanovljen Inštitut Nove revije - Zavod za humanistiko. Kakšno vlogo bo imel? Inštitut je tako rekoč naravna posledica tega, kar je založba že doslej počela s svojim programom. Izdaja pet humanističnih revij: Novo revijo, Ampak, Phainomeno, Poligrafe in Dignitas. Že to je neka podstat, ki združuje humanistične avtorje. Drugo so naše knjižne zbirke, kot so na primer Paradigme, Hieron, Phainomena, Libra, Korenine, Pričevanja in še kaj. Vse to predstavlja tisto zaledje sodelavstva, ki bo navzoče tudi v delokrogu našega inštituta. Z Inštitutom Nove revije se bomo statusno izenačili z drugimi inštituti, ki že delujejo. Ustvarjalne energije, ki se bodo zbrale pri naši ustanovi, bodo pozitivno vplivale na premike v dosedanji konstelaciji inštitutov na Slovenskem. Tako nam bo laže uresničevati tudi tiste projekte, ki jih založba sama po sebi ne bi mogla, npr. dolgoročne individualne, predvsem pa skupinske strokovne projekte, mednarodne tematske simpozije in zbornike, tujejezične izdaje naših del ipd. To pa nam bo omogočeno predvsem s podporo ministrstva za znanost. Je ustanovitev inštituta povezana z dosedanjim odnosom države do humanistike? Tudi to. Kajti vseskozi se je poudarjala predvsem naravoslovna znanost, manj pa ta, ki je vezana na humanitas, torej na tiste du- hovne razsežnosti na Slovenskem, ki so danes preveč zanemarjene. Revije in knjige, ki jih izdaja založba, težko ohranjajo pri vitalnosti vse pravkar naštete pobude, delovne zamisli in dejanja znotraj humanistke, zato je potrebna bolj sistematična institucionalna oblika sodelovanja različnih profilov avtorjev v duhovnem, generacijskem in energijskem pomenu te besede, hkrati s tem pa tudi finančna podpora, ki se za tovrstno dejavnost ponuja z javnimi razpisi ministrstva. Vladne reforme že dlje časa burijo duhove tudi med založniki. Kakšna so vaša pričakovanja glede reform? V reforme smo prisiljeni zaradi standardov, ki nam jih narekuje naše članstvo v Evropski uniji, in meril, ki so tam v veljavi. Temu se bomo pač morali prilagoditi. Tu ne gre za znani reformizem iz prejšnjih časov, ko se je z reformami preobračal venomer en in isti kamen v rokah, pač pa za pomemben premik z dokaj trdimi posledicami. V ta kontekst spadajo tudi globalizacijski procesi in naš vstop v evrosistem. Potrebni bodo posegi, ki se bodo odražali na kvaliteti življenja, ne samo nasploh, ampak tudi pri založbah. Na to se pripravljamo, kajti zo-odstotni davek je lahko zelo hud udarec za slovensko knjigo, ki ima predvsem glede na jezik omejen trg. Neke korekcije bo treba gotovo izboriti, zlasti še pri izdajah, ki niso rentabilne v primerjavi s komercialnimi knjigami, ki izhajajo v velikih nakladah in so večinoma svetovne uspešnice, domače novitete pa životarijo. Če hočemo spodbujati domačega ustvarjalnega duha in ga vzdrževati v tistem razponu, kot nam gre, in če se hočemo s tem pokazati pred Evropo in svetom, potem bomo morali marsikaj storiti, tudi prek javnih medijev in nastopov, da bosta minister za znanost Jure Zupan in minister za kulturo Vaško Simoniti imela večjo oporo v vladi. Tu bo torej treba doseči tudi nekatere kompromise. Znano je, da je bil v programski svet RTV Slovenija od predlaganih kandidatov s strani Nove revije izvoljen samo fože Snoj. Ste morda pričakovali več? Bi rekel da. Naša lista, ki smo jo predložili parlamentu, je obsegala deset intelektualcev z različnih področij njihove dejavnosti in tudi z različnimi duhovnimi oziroma nazorskimi izhodišči. Zato sem pričakoval več posluha za našo pobudo. Naj jih navedem: Bernard Nežmah, Matevž Tomšič, Jože Snoj, Milček Komelj, Japec Jakopin, Miljenko Li-cul, Drago Bajt, Tone Wraber, Saša Marko-vič in jaz. Zato je to, kar se je zgodilo, celo z nekakšnimi napotili, ki so jih dobili poslanci iz pozicijskih strank, češ, koga naj izberejo, seveda še ena bolj ali manj farsična dogodivščina v delovanju našega parlamenta. ISKRICA Bi jih bilo treba poslati v Moskvo? Opozicija srdito protestira, ker bomo poslali štiri vojaške inštruktorje v Irak, češ da je tam prenevarno. Ko je šlo nekaj naših vojakov v Lurd, je bilo tudi narobe, čeprav tam ni prav nič nevarno. Mogoče pa bo vse v redu, če svoje vojake napotimo v Moskvo na ogled Leninovega mavzoleja? Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 GLOSA/HUMOR Čudeži Aleš Kocjan Odločitev predsednika Janeza Drnovška, da pomilosti Danila Kovačiča, je hud udarec za slovensko demokracijo, saj kar nenadoma ni več pomembno, kaj si storil, ampak le to, da imaš prave politične zveze, ki jih moraš uporabiti ob pravem času. Poleg tega je naš predsednik uvedel povsem nova merila pomilostitve. Pogoj za to, da te oprostijo, ni več, da si odsedel vsaj polovico kazni, da si bil obsojen na nizko zaporno kazen in da se s tvojo pomilostitvijo strinjajo vse za to pristojne ustanove, ampak to, da si dobil vsaj tri ali več let aresta, da si ustvaril vsaj 1.000 delovnih mest in da vsaj en mesec igraš, da si duševni bolnik. Če izpolnjuješ vse te pogoje, moraš angažirati le še ducat kolegov, ki s svojimi podpisi jamčijo, da za tabo stoji vsa Slovenija ali vsaj celoten Spodnji Duplek, in kot bi mignil, si zunaj. Hja, kaj hočemo. Predsednik je pač milo-stljiv mož in razume težave, ki jih imajo obsojeni. Pri Kovačiču mu je menda hudo padlo na dušo to, da ima gospod doma bolno ženo, da je moral hudo trpeti, ko so ga trinajst let vlačili po sodiščih, in da ima psihične težave. Tako je najbrž mislil predsednik, dokler ni slišal Kovačiča, ko je po telefonu odgovarjal na novinarska vprašanja. Duševno strti Kovačič je, namesto da bi le s težavo izustil kakšno besedo, kar nenadoma s kirurško natančnostjo razlagal, zakaj meni, da je bil obsojen po krivici, zakaj je prav, da ga je predsednik pomilostil, in kdaj pričakuje, da ga bodo izpustili iz bolnišnice. Manjkalo je samo, da bi začel naštevati člene iz kazenskega zakonika in ustave, ki dajejo predsedniku pravno podlago, da ga je pomilostil. Glede na to se seveda ne smemo čuditi, če ga bomo čez čas zalotili v kakšnem od goriških lokalov, kjer bo s havanko v ustih in starleto v objemu praznoval svojo pomilostitev. No, do havank in praznovanja pa zagotovo ni liberalni demokraciji, kjer imajo v zadnjih dneh celo štalo. Da bi bila nerodnost še večja, sta pretekli teden poskrbela njen nekdanji generalni tajnik Bogdan Biščak in Drnovškov svetovalec Ivo Vajgl. Prvi naj bi bil izstopil iz stranke iz osebnih razlogov, drugi pa menda zaradi nestrinja-nja s strankino politiko, čeprav je vsem jasno, da sta oba bolj ali manj izstopila zato, ker imata LDS poln kufer. Če bi to storila pred dvema letoma, bi bil to zagotovo čudež, danes pa to ni več. H-umor >V življenju moraš skozi več faz preobrazbe. Mislim, daje tokratna prehod v zrelost.« (Zmagovalec Eme 2006 Anžej Dežan je končno postal zrela osebnost.) »Danica Simšič ima mojo podporo, saj sem prepričan, da ne dela za lastno korist.« (Predsednik SD Borut Pahor ostaja zvest ljubljanski županji.) »Tudi jaz sem se rad podil za žogo, pravzaprav je žoga poleg klavirja moja druga ljubica.« (Pevec Rok Kosmač v otroštvu ni le sedel za klavirjem, medtem ko so se drugi otroci zunaj igrali.) »Že ob pogledu na soproga me preplavi občutek sreče.« (Gospa Slovenije Antonia Novak se po napornem dnevu sprosti na zelo preprost način.) »Škofovska konferenca ima nekakšno kvazi moralno instanco Pravičnost in mir, Kučan premore svoj Forum 21, fambrek sije omislil Zbor za republiko ... in tako naprej.« (Boris Jež je nezadovoljen, ker nihče noče biti navadna politična stranka.) »Močno se bojim, da bodo slovenski rodoljubi kmalu potrebovali potni list, pa ne le za namakanje v morju Piranskega zaliva, atnpak tudi za Pošto nasproti Name v Ljubljani.« (Uroš Janez Čebulj se zaradi podarjanja slovenske zemlje Hrvatom čuti vse bolj utesnjenega.) »Zato naj vlada le vzame denar toplovo-darjem in ga da tistim, ki si upajo skočiti v hladno vodo.« (Teolog dr. Ivan J. Stuhec problematizira verodostojnost Politbarometra, saj naj bi dr. Niko Toš vedno odkrival toplo vodo.) »Moja ocena pa je še danes, da bi Ljubljana potrebovala takšno institucijo, saj imajo svoje banke številna evropska mesta.« (Nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik je še vedno ponosna na nakup banke SIB.) »Franco Juri vse najboljše karikature ukrade meni in jih, baraba, objavi že nekaj tednov pred mano!« (Karikaturist Tomaž Lavrič potrjuje, da obstaja tudi plagiatorstvo s pomočjo branja misli.) »Parlament sta izrabljala za lastno promocijo.« (Nekdanji predsednik državnega zbora Jožef Školč je izrekel nekaj pikrih na račun svojih naslednikov Janeza Podobnika in Boruta Pahorja.) »Hrvaška je država, v kateri imam najhujše sovražnike in tudi največ svojih prijateljev.« (Sarajevski književnik Miljenko Jergovič se spogleduje z državo ekstremov.) 6 Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 ZGODBE Najverjetneje ovaden župan Mariborski kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru poslali kazensko ovadbo domnevno zoper mariborskega župana Borisa Soviča in direktorja Mariborskega vodovoda Stanislava Jeclja. Spornih naj bi bilo kar 700 milijonov tolarjev. SDS je županu predlagala, naj razmisli o odstopu. Mariborski kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru poslali kazensko ovadbo zoper uradno osebo iz občinske uprave zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic, saj naj bi bila občini pridobila protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 700 milijonov tolarjev. Kazensko pa je ovadena tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki naj bi bila v letu 2000 za enak znesek oškodovala gospodarsko družbo. Neuradno naj bi bila ovadena mariborski župan Boris Sovič in direktor Mariborskega vodovoda Stanislav Jecelj. Sovič predvideva, da se ovadba nanaša na ugotovitev računskega sodišča, ki je podalo mnenje, da je Mariborski vodovod zbrana sredstva iz ekološkega tolarja neupravičeno nakazoval v občinski proračun, namesto da bi ostala na računu družbe, ta pa bi jih sama porabila za zamenjavo izrabljenih vodovodnih omrežij. Sovič in Jecelj trdita, da so imeli za nakazovanje ekološkega tolarja v občinski proračun dovolj pravnih podlag, računsko sodišče pa je menilo drugače. In to kar dvakrat: v pregledu poslovanja leta 2002 in leta 2004. SDS je mnenja, da je nedopostno, da se takšne napake ponavljajo. "Ravnanje župana kaže na ponavljanje kršitev, na katere je bil s strani računskega sodišča že opozorjen, kar je po mnenju SDS nedopustno. Zato menimo, naj župan razmisli o odstopu s položaja," razlaga Igor Marinšek, SDS. "Jaz bi si kaj takega upal izjaviti samo, če bi bil prepričan, da je nekdo kriv in da mu je krivda dokazana," odgovarja Sovič. O odstopu ne razmišlja, nekoliko manj samozavesten pa je Jecelj: "Najprej moram videti, za kaj sploh gre. Z vsebino ovadbe namreč še nisem seznanjen." Z njo so zagotovo dobro seznanjeni na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, vendar ostajajo zaviti v molk. Na Policijski upravi Maribor pa razlagajo, da osumljenima v primeru dokazane krivde grozi do 8 let zaporne kazni. M. H. SDS predlagala odstop Borisa Soviča. Modrosti tedna »Pomladni program lahko še enkrat dobi volitve, brez težav pa jih tudi izgubi - medijski pogrom že deluje. Vatli za merjenje bilance vladanja so lahko tudi relativni, vendar je nespametno za vse kriviti medije. Zelo pomembno bo, da bo imela vlada na pomembnih mestih verodostojne ljudi, ki bodo pravočasno in argumentirano zagovarjali njene poteze, da bo znala zavrniti provokacije medijev in skrajne opozicije in da bo s tistim delom opozicije, kije naklonjen pozitivnim rešitvam, dobro sodelovala. Če pa bo v letu 2006 šlo kaj narobe, vemo, kdo so dežurni krivci.« (Fizik in publicist Zorko Vičar) »Stanje, v katerem se trenutno nahajajo humanistične vede, je posledica tega, da se nosilci državne raziskovalne politike pomena humanistike v preteklosti in tudi po osamosvojitvi niso dovolj zavedali ali pa ji morda celo namenoma niso hoteli dati pravega poudarka.« (Minister za znanost Jure Zupan) V sporu z LDS Zmago Jelinčič je pretekli teden na vodjo poslanske skupine LDS Antona Ropa naslovil pismo, v katerem je protestiral proti govoricam, ki naj bi jih širili poslanci LDS v parlamentu, da je Jelinčič za usluge Vzajemni od nje prejel 60 milijonov tolarjev. Kot je zapisal Jelinčič, govorice o tem, naj bi bila stranka od Vzajemne prejela 60 milijonov tolarjev, od katerih naj bi jih bil sam Jelinčič dobil 30, Sašo Peče 10, preostali poslanci stranke pa vsak po 5 milijonov tolarjev, ne držijo in so po njegovem prepričanju vredne razmišljanja »otroka v četrtem in petem razredu osnovne šole«. »Dragi Tone, smiselno bi bilo, da bi se v Tvoji frakciji LDS ukvarjali z zadevami, ki se tičejo dobrobiti slovenskih državljank in državljanov ter celotne države, ne pa da se igrate kavboje in in-dijance,« je zapisal Jelinčič. Rop je zanikal, da bi kdor koli iz njihove stranke širil takšne govorice. V zadnjih dneh pa se namiguje, naj bi take govorice sprožil predsednik LDS Jelko Kacin. A. K. NLB uvaja provizije Z 20. februarjem bodo Nova Ljubljanska banka in banke pod njenim okriljem svojim varčevalcem začele zaračunavati provizijo za dvig gotovine na bankomatih drugih bank. Provizija bo znašala 80 tolarjev za vsak dvig ne glede na višino zneska. Za podoben korak naj bi se razen banke SKB neuradno odločile tudi druge slovenske banke. Za potezo, ki je sicer v skladu s prakso drugih evropskih bančnih ustanov, so se v NLB odločili zaradi nezanemarljivih stroškov nabave, vzdrževanja, varovanja, prilagoditev in preskrbe z gotovino več kot 750 bankomatov v lasti skupine NLB. Uporabniki bodo imeli sproten vpogled v stroške provizije, saj se bodo ti obračunavali sproti z njihovega osebnega računa, provizije pa bodo zapisane tudi na varčevalčevem mesečnem izpisku. M. V. Bankomati odslej s provizijo Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 DOGODKI Pripravljeni na evro Evropska komisija je pripravila oceno o slovenski pripravljenosti na uvedbo evra, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia pa je potrdil, da Slovenija izpolnjuje kriterije za njegovo uvedbo. Ker pa bo ocena sprejeta šele v f prihodnjih mesecih, bo komisija podrobno spremljala razmere, saj nekaj tveganj še obstaja. S takšno oceno je Slovenija v boljšem položaju, kot sta Estonija in Litva, ki prav tako načrtujeta uvedbo evra že prihodnje leto. Vse to je pretekli teden na posebni tiskovni konferenci komentiral tudi finančni minister Andrej Bajuk. Oceno je označil za pozitivno in dejal: »Jasno Premier Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk je, da smo dosegli vse cilje, ki so bili od nas zahtevani, kar se tiče maastrichtskih kriterijev. Zdaj je naša dolžnost, da teh ne bomo le obdržali, ampak jih bomo tudi izboljšali ter zaradi sebe, ne Evrope, dosegli večjo raven srednjeročne in dolgoročne stabilnosti svojih financ." Poleg tega je dejal, da je skrb evropske komisije glede dolgoročne vzdržljivosti javnih financ na področju pokojninskega sistema tudi naša skrb in da težave dolgoročne finančne stabilnosti pokojninskih sistemov niso značilne le za Slovenijo, ampak za vse evropske države, v primeru Slovenije je le nekoliko bolj zaostrena zaradi nizke natalitete. Pojasnil je še, da vlada ukrepe za njeno povečanje že izvaja, nekateri pa bodo še potrebni. Pri tem je izpostavil vprašanje formul za valorizacijo nekaterih pravic. Gre za to, da imamo osem ali devet različnih načinov valorizacije, v državi, ki je že dosegla takšno mero stabilnosti, pa bi bila vsaj s strokovnega vidika lahko pomembna le cena življenjskih potrebščin. Glede pokojninskega sistema je minister pojasnil, da je vlada zavezana k usklajevanju pokojnin po sistemu, sprejetem leta 1999, ko se pokojnine usklajujejo z rastjo produktivnosti. Dejal je, da je bila komisija do usklajevanja pokojnin kritična zato, ker niso razumeli, za kaj je šlo. Pri tem je opozoril še na zniževanje javnih izdatkov, saj bi za to, kar je Slovenija dosegla do leta 2005 in kar je načrtovano za 2006 in 2007, težko našli podobne primere. V. K. V Vzajemni nekoliko prizemljeni Dolgo pričakovana in predvsem medijsko zelo podprta napoved skupščine zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki je bila 1. februarja, je minila brez pretresov. Člani so predvideni sklep o preoblikovanju v delniško družbo prilagodili avtentični razlagi 62. člena zakona o zavarovalništvu, po kateri mora agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki jo vodi Jurij Gorišek, prej podati soglasje za preoblikovanje. Tako so člani skupščine preoblikovanje podprli, a hkrati upravi naložili, da zanj čim prej pridobi dovoljenje AZN. Vzajemna bo agencijo zaprosila za dovoljenje, ta pa ima tri mesece časa za odločitev. AZN lahko preoblikovanje zavrne ali pa ga dovoli. Razlog za zavrnitev je lahko v tem, da s preoblikovanjem ne bi bil oškodovan noben član družbe. Marko Jaklič, predsednik uprave Vzajemne, je po seji skupščine tako kot ves čas doslej zatrjeval, da pri preoblikovanju ne bi bil oškodovan noben član, vendar se mnenja strokovnjakov o tem razhajajo. Člani skupščine so sprejeli še sklep, da bo v času od izdaje dovoljenja do dejanskega prihoda Vzajemne na borzo v veljavi določilo, da nihče ne more prevzeti Vzajemne brez soglasja uprave, ki bo o tem odločala na podlagi strogih pravil. Ustrezno soglasje bi moral dobiti tudi vsak, ki bi želel pridobiti več kot sedem odstotkov lastništva. Vendar pa se zdi, da so na skupščini sprejemali račune brez kr-čmarja, saj morajo najprej pridobiti dovoljenje agencije, šele potem lahko sprejemajo ustrezna pravila, kako bo, če bo in ko bo. Poleg tega je vprašljivo tudi vodenje zavarovalnice, saj zoper Jakliča tečejo postopki za odvzem licence za opravljanje del člana uprave. Na to se je Jaklič sicer pritožil, saj naj bi bile navedbe agencije v odločbi po njegovem prepričanju neutemeljene, pri tem pa ga je podprl tudi nadzorni svet. Kljub temu je treba tudi na tem področju počakati na končne odločitve ustreznih organov. V. K. Prebivalci niso pomembni Potem ko je 42-članska skupina prebivalcev s prvim podpisanim odvetnikom mag. Dragom Demšarjem iz ljubljanske mestne četrti Trnovo na ljubljansko okrožno sodišče vložila tožbo zoper mestno občino in ministrstvo za okolje ter hkrati predlagala začasno odredbo, po kateri MOL vse do pravnomočnosti sodne odločitve ne bi mogel prodati 6 parcelnih številk na območju levega brega Malega grabna v izmeri nekaj manj kot 20 tisoč kvadratnih metrov, na katerih naj bi bilo predvidoma zgrajeno islamsko versko in kulturno središče, je sodišče ukrepalo hitro in že pretekli četrtek izdalo sklep, s katerim je začasno odredbo zavrnilo. Sodniki so namreč presodili, da graditev tega sakralnega objekta na tem območju ni nevarna. Tako so presodili, čeprav je ta del mesta poplavno zelo ogrožen, saj se mu lahko tudi brez nove gradnje zgodijo stoletne vode, s postavitvijo tako velikega središča pa so prebivalci tega dela mesta še bolj ogroženi. Sodišče je tako odločilo, ne da bi pred tem poslušalo mnenje strokovnjakov, ignoriralo je celo dopis Janeza Drnovška, predsednika države, ki je januarja letos vladnega predsednika Janeza Janšo opozoril, naj vladne službe hitro ukrepajo, saj je nevarnost poplav na tem območju že zdaj zelo velika. V. K. 8 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 V SREDIŠČU Reforme tudi v medijih Gašper Blažič, foto: arhiv Demokracije Proti lastniškim monopolom Vlada je v četrtek, 2. februarja, sprejela novelo zakona o medijih, ki naj bi v prihodnje v medijski prostor prinesla precej sprememb. O spremembah zakona o medijih se je sicer govorilo že v času kampanje v zvezi z zakonom o RTV Slovenija, vendar pa je razprava o omenjenem zakonu nekako zasenčila problematiko zakona o medijih. Med poglavitnimi novostmi, ki jih prinaša zakonska novela, je predvsem izboljšanje sistema pridobitve soglasja ministrstva za kulturo za več kot 20-odstotni lastniški delež v izdajatelju publikacij, s čimer naj bi preprečili nenadzorovano lastniško koncentracijo v medijih. Novela zakona poleg tega prinaša tudi omejitve glede prikazovanja prizorov spolnosti in nasilja, kar naj bi predvsem obvarovalo otroke in mladostnike pred neprimernimi vsebinami, ki so navzoče zlasti na televiziji. Poleg tega zakonska novela prinaša spremembe v zvezi z varstvom slovenskega jezika in predvajanjem slovenske glasbe na radiu - tako naj bi obseg slovenske glasbe od vsega glasbenega izbora znašal najmanj dvajset odstotkov, na nacionalnem radiu pa najmanj štirideset odstotkov. Zakonska novela prinaša tudi nekatere spremembe glede pravice do popravka, saj po noveli z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. S tem naj bi se pravica do popravka nekoliko razširila. Novela naj bi prinesla tudi nekatere spremembe pri financiranju medijev za zagotavljanje medijske pluralnosti. Kritična opozicija Čeprav novela zakona o medijih še zdaleč ni povzročila toliko razburjenja kot lani zakon o RTV Slovenija, pa brez nasprotovanja niti tokrat ni šlo. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je tako že izrazilo kritiko na račun novele, ki po njihovem mnenju z razširitvijo pravice do popravka posega v novinarsko avtonomijo in neodvisnost uredništva. Sporen naj bi bil tudi dostop do informacij, saj naj bi imel vsak državljan pravico do pritožbe na odločitev organa, zakon o medijih pa naj bi to omejeval na določene pogoje. Glede financiranja medijev DNS daje prednost posrednim in splošnim subvencijam. Ostreje se je na zakonsko novelo odzvala poslanka LDS Majda Širca. Izrazila je bojazen, da bo zakon sprejet brez širše javne razprave. Po njenem mnenju vlado v tiskanih medijih bolj skrbi t. i. politična pluralnost, medtem ko je skrb za nacionalno identiteto prepuščena le nacionalni RTV; poleg tega pred sprejetjem novele ni bila opravljena nobena analiza o tem, katere vsebine in populacije so v medijih neenakopravno zastopane. Poslanka SD Majda Potrata je v imenu svoje stranke presodila, da postopek sprejemanja sprememb zakona o medijih poteka brez širše razprave, s čimer se ponavlja zgodba o zakonu o RTV. Poleg tega je zavrnila oceno predlagatelja, da splošno stanje v medijih ni najboljše. Po njenem mnenju nikjer v evropskih državah ni mogoče zaslediti financiranja medijev iz državnega proračuna, poleg tega so tudi kriteriji za financiranje medijev nejasni. Pozitivno pa na zakonsko no- Novela zakona o medijih bo še odločneje preprečevala preveliko lastniško koncentracijo v medijih. Prav razširitev pravice do popravka bo verjetno še precej burila duhove med uredniki in novinarji ne glede na nazorsko usmeritev medija. velo gleda poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš. Po njenem mnenju bo treba v državnem zboru razrešiti le nekatere nejasnosti, predvsem glede finančnih subvencij in pravice do popravka. Razširjena pravica do popravka Razširitev pravice do popravka bo verjetno še precej burila duhove med uredniki in novinarji ne glede na nazorsko usmeritev medija. Novela namreč določa, da mora biti popravek v širšem pomenu objavljen na isti strani iste rubrike in v enaki ter enako veliki pisavi kot članek, na katerega se sklicuje. Urednik ima sicer pravico zavrniti objavo popravka, vendar le s pisno obrazložitvijo in pod določenimi pogoji. Postavlja se vprašanje, ali je takšna rešitev res najboljša, saj bi medijem povzročila tako prostorske kot vsebinske težave (spomnimo se odziva Mirka Bandlja na članek Bratu pomagal do zaslužka v Demokraciji). Omenjena določba je bržkone posledica tega, da v preteklosti zlasti dnevni časopisi zaradi »ideološke neprimernosti« niso hoteli objavljati nekaterih odgovorov na objavljene članke. V tem primeru bo v nadaljnjem postopku treba iskati kompromisno rešitev, ki ne bo korenito posegala v avtonomijo uredništva 19 Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 9 POGLEDI Strel v prazno? Aleš Kocjan Kaj prinaša nova stanovanjska varčevalna shema, ki sta jo pripravila stanovanjski sklad in Podobnikovo ministrstvo. Tako bo država tistim, ki bodo z varčevanjem v stanovanjska varčevalni shemi prvič reševali svoj stanovanjski problem in katerih dohodek na družinskega člana ne bo presegel polovice povprečne plače, prva štiri leta vsako leto primaknila po 160 evrov na družinskega člana, nadaljnja štiri leta pa vsako leto po 100 evrov na družinskega člana kot nekakšno subvencijo pri odplačevanju najetega posojila. Prav tako se bo nekoliko spremenila varčevalna doba, ki po novem ne bo več samo pet ali deset let, ampak bo mogoče varčevati tudi 6, 7, 8 ali 9 let. Čeprav se omenjene spremembe, te so le del sprememb, ki se nam obetajo na tem področju, zdijo dokaj mikavne, pa je vprašanje, ali bodo med tistimi, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, res naletele na takšen odziv, kot si ga želijo na stanovanjskem skladu in ministrstvu za okolje. Prenovljena varčevalna shema namreč ne odpravlja vsaj dveh glavnih pomanjkljivosti, ki so ju vsebovale prejšnje sheme, namreč tega, da si povprečna mlada družina, vsaj tista, ki ne more računati na pomoč staršev, po izteku varčevanja z denarjem, ki ga je privarčevala, ne more kupiti kolikor toliko spodobnega stanovanja, če pa si ga že kupi, se mora pri tem zadolžiti še najmanj za toliko časa, kolikor je varčevala. Glede na to bi morali na ministrstvu razmislili o novih načinih reševanja stanovanjske problematike zlasti mladih družin, ki so pri tem seveda najbolj problematične. Ena izmed možnosti bi bila, da bi država stanovanja, ki jih gradi stanovanjski sklad, mladim družinam ponudila v zakup. Po tem sistemu, ki ga poznajo zlasti v nekaterih zahodnoevropskih državah, mladi državi za stanovanje plačujejo najemnino, ta pa se šteje kot obrok za odkup stanovanja, ki po določenem obdobju preide v njihovo last. S takšnim načinom bi mladi hitreje in predvsem veliko laže prišli do stanovanja. Le redki namreč zmorejo plačevati najemnino za najeto stanovanje, hkrati pa varčevati v stanovanjski varčevalni shemi. No, o tem na ministrstvu in stanovanjskem skladu očitno ne razmišljajo. Ko smo pred meseci o tem povprašali takratnega direktorja stanovanjskega sklada Jožeta Novaka, nam je odgovoril, da o tej možnosti ne razmišljajo zato, ker naj bi bil zakup davčno veliko manj ugoden za tistega, ki se zanj odloči. Zato se zdi, da bo tudi tokratna varčevalna shema bolj ali manj še en strel v prazno na področju reševanja stanovanjske problematike v naši državi. Sporne karikature Gašper Blažič Pred nedavnim je izšla zbirka karikatur Franca Jurija, ki se je v intervjuju za Dnevnik obregnil ob desnico. Desnica po njegovem prepričanju ne premore dobrega humorja in je »kisla, sovražna in zatežena«. Omenjene Jurijeve trditve so bile hitro postavljene v čudno luč, ko se je v danskem časopisu Jyllands Posten pojavila karikatura preroka Mohameda z bombo, omenjeno karikaturo pa so povzeli še časniki iz drugih evropskih držav. Pa ne zaradi same karikature, temveč zaradi nasilne reakcije nanjo v muslimanskih državah. Protestniki se namreč niso zadovoljili samo s požigom danske zastave, ampak zažigajo tudi danska diplomatska predstavništva v muslimanskih državah, pojavili so se pozivi k umiku danskih izdelkov iz trgovin, močno se je povečala ogroženost danskih vojakov na Bližnjem vzhodu, da o drugih izbruhih nasilja ne govorimo. Naivni pa bi bili, če bi vzrok za nasilje iskali samo v objavi karikature. Čedalje bolj jasno je, da je bil to dejansko le povod, saj so odnosi med islamskim svetom in Zahodom že nekaj let močno napeti. Odpor do ZDA in Evrope je postal še toliko večji, ko je prišlo do vojaške intervencije najprej v Afganistanu, nato pa še v Iraku. Čedalje nevarnejša postajata tudi Iran in palestinski Hamas, ki je nedavno zmagal na volitvah. Da nevarnosti neredov in oboroženih spopadov ne smemo podcenjevati, je lani občutila že Francija. Reakcije nekaterih muslimanskih skrajnih voditeljev kažejo, da so dejansko čakali le na to, kdaj se bo v Evropski uniji pojavila kakšna bogokletna vsebina, ki bi bila dober izgovor za izbruh nasilja. Zato se postavlja vprašanje, ali sedanje dogajanje ni napoved nove vojne. Je pa prav reakcija na karikature pokazala, da svoboda izražanja ni absolutna, zato zahteva omejitev, toda nespodobno je to početi z grožnjami, s hujskanjem in z nasiljem. Slovenski opazovalec bo prav gotovo potegnil vzporednico med aktualnim dogajanjem in afero Strelnikoff, ko se je na zgoščenki omenjene glasbene skupine pojavila brezjanska Marija s podgano v naročju. Resnici na ljubo je treba priznati, da je tovrstna provo-kacija povzročila le nekaj zgražanja in kazensko ovadbo, a je bila ta kasneje zavržena. Oglasili so se tudi razni dušebrižniki in obsodili katoličane, češ da nasprotujejo svobodi izražanja. Primerjava tedanje reakcije katoličanov s sedanjo reakcijo muslimanov pa dokazuje, da so cerkveni krogi in »zatežena« slovenska desnica do tovrstnih provokacij še vedno precej strpni. Res pa je, da bodo zadnji dogodki v volilnem letu močno vplivali na potek volilne kampanje v Ljubljani v zvezi islamskim verskim in kulturnim središčem. Kot je videti, bo prav to vprašanje odločalo o zmagovalcu volitev. 10 Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 KOLUMNA Medijski vrtiljak Mag. Andrej Aplenc Spremembe, ki se napovedujejo v uredniški politiki časnikov Delo in Večer ter na RTV Slovenija, povzročajo jezo tistih političnih struktur, ki so jih do sedaj obvladovale. Po njihovo naj bi bile v ozadju spletke in politične zarote, dejstvo pa je, da to ne drži. Spremembe so ena izmed posledic razvoja, ki neustavljivo pelje Slovenijo iz tranzicij-ske partitokracije v normalno državo članico Evropske skupnosti. Spremembe, kakršne koli že, bodo končno popeljale slovensko medijsko sceno tja, kjer je Evropa že zdavnaj. O politični pristranosti dosedanje uredniške politike naših medijev je bilo napisanega veliko. Ne bom pisal o vseh aferah RTVS. To smo brali, tudi v Demokraciji. Opisal bom pa nekaj incidentov, ki so na prvi pogled majhni, če pa jih pogledamo pobliže, se izkažejo za dobro preračunano politično pristranost in propagando, ki zaradi svoje navidezne majhnosti deluje prikrito in psihološko nezavedno zavede gledalce oddaje. V neki komentatorski oddaji RTVS (ki ni bila edina take vrste) smo videli komentatorja in voditelja oddaje. Narobe je že to, da je nastopal samo en politični komentator. Morala bi biti dva, vsak s svojim pogledom. Narobe je bilo tudi to, daje voditelj oddaje, ki bi moral biti nepristranski, v svojem vodenju tako navijal za stališče komentatorja, da mu je ta dejal, no, saj ni tako hudo. Česa takega nisem videl v desetletjih gledanja tujih televizij. V volilni oddaji pred volitvami 1994 so nastopali predstavniki takratne vlade in opozicije. Ko je predstavnik opozicije omenil takratnega ministra Bohinca, je voditeljica dejala, da o njem ne bodo govorili, ker ni navzoč v oddaji. Takoj nato je predstavnik takratne vlade omenil ministra Rupla, ki je, kot se spominjamo, prav tedaj odstopil. Rupla tudi ni bilo tam, vendar voditeljica ni rekla nič in naslednje pol ure so Ruplovi politični nasprotniki mlatili po njem, da je bilo kaj. V volilni oddaji pred referendumom o RTVS so nastopali nasprotniki in zagovorniki novega zakona o RTVS. Ko sem omenil že razvpitega Aidana Whitea, ki je Slovencem dejal, da nimamo ne kulturne ne demokratične tradicije, Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 Slovenci bomo prav gotovo s svojo medijsko sceno prišli tja, kjer je Evropa že zdavnaj. je voditeljica dejala, da Aidan White ne sodeluje v oddaji, zato o njem ne bomo govorili. Čez nekaj sekund je nekdo na drugi strani omenil Branka Grimsa. Tudi njega ni bilo v studiu, a voditeljica ni dejala nič in zbrana družba z druge strani je veselo mlatila po Grimsu. To je bilo nezaslišano, tak voditelj bi na marsikateri tuji televiziji takoj izgubil službo. Ti »mali« primeri ilustrirajo namerno politično pristranost, vendar je zaradi njene navidezne majhnosti gledalec oziroma gledalka, ki je vpeta v argumente nastopajočih, dostikrat ne zazna. Dejstvo pa je, da se tako lahko prepreči gledalcem, da bi slišali vso paleto argumentov. Skratka, gledalci se politično zavajajo. Vsi, ki zagovarjamo politično neodvisne medije, upravičeno pričakujemo, da bo vodstvo RTVS take voditelje ali voditeljice, če že ne odpustilo zaradi nestrokovnosti, pa vsaj poslalo na izdatno dodatno izobraževanje - pa ne na FDV. Temeljne značilnosti uglednih tujih medijev so: v časopisih je poročanje objektivno, brez dodatkov političnih ocen, na uredniških straneh časopisa pa so politični komentarji in so predstavljena tudi različna mnenja. Na televiziji mora biti poročanje enako, brez političnih podtonov. Voditelj/voditeljica oddaje lahko ali pa celo mora postavljati ostra vprašanja, ne sme pa sogovorniku sekundirati ali ga celo podžigati. V komentatorskih oddajah bi morala biti vedno vsaj dva sogovornika, ki zagovarjata vsak svoje stališče. Le ob upoštevanju teh temeljnih načel objektivnega informiranja si lahko bralci ali gledalci ustvarijo svoje mnenje, kar pa je navsezadnje temeljno poslanstvo tako časopisov kot še posebno nacionalne TV. Slovenci bomo prav gotovo s svojo medijsko sceno prišli tja, kjer je Evropa že zdavnaj. Le da postajamo počasi že siti tistih, ki bi nam svojo politično ideologijo radi nalivali v možgane skozi medijski lijak. (9 11 »•M m Konec napornega zavezništva Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Predsednik Janez Drnovšek je pretekli teden v suhoparnem sporočilu za javnost zapisal, da izstopa iz Liberalne demokracije Slovenije. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za samo LDS in slovenski politični prostor v celoti. Odločitev Janeza Drnovška, ki jo je pretekli teden v kratkem, suhoparnem sporočilu zapisal na spletni strani svojega urada, je povzročila precejšnje presenečenje tako med političnimi analitiki kot v širši politični javnosti. Prvič zato, ker se je Drnovšek v zadnjih treh letih precej odmaknil od svoje stranke in se je zdelo, da mu ni treba formalno izstopiti iz nje, drugič pa zato, ker bi lahko svoje Gibanje za pravičnost in razvoj, kar naj bi bil uraden razlog za njegov izstop iz stranke, vodil tudi kot njen »zamrznjeni« član. Glede na to se zdi, da so bila pomembnejši razlog za njegov izstop iz stranke precejšnja nesoglasja med njim in stranko. Prva večja nesoglasja med Drnovškom in njegovo stranko so se pojavila že poleti leta 2000 ob predlogu spremembe ustave, s katero je levica ob pomoči SLS+SKD v ustavo želela zapisati, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu. Drnovšek je bil takrat prepričan, da bi morali poslanci njegove stranke v parlamentu podpreti uzakonitev večinskega sistema, vendar mu poslanci (znamenit je bil zlasti nastop vodje poslanske skupine Toneta Anderliča, ki je v parlamentu dejal, da ni človeka in boga, ki bi ga prisilil, da bi glasoval za večinski volilni sistem) niso sledili in so na koncu podprli spremembo ustave. Nova večja razhajanja med Drnovškom in stranko, če izvzamemo njegovo negodovanje, ki ga je v vmesnem času večkrat izrekel v javnosti, namreč, da precej strankinih visokih članov gleda le na svoje koristi, so se znova pojavila, ko je Drnovšek decembra leta 2002 postal predsednik vlade. Drnovšek je v svojih nastopih v javnosti svojo stranko večkrat opozarjal, da se pomika preveč na levo, vendar pa se stranka na to ni odzivala. Vrh so nesoglasja dosegla pred kratkim z vprašanjem o izbrisanih. Drnovšek je menil, da je ustavni zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, dobra podlaga za rešitev vprašanja izbrisanih, v LDS pa so nasprotno zakon ostro napadli in vladi sporočili, da se o njem niso pripravljeni niti pogovarjati. Nestrinjanje s politiko LDS Koliko so ta nesoglasja vplivala na Drnovškovo odločitev, da se Da bo Drnovškov izstop negativno vplival na dogajanje v LDS, dokazujeta nedavna izstopa strankinega izvršnega direktorja Bogdana Biščaka in Drnovškovega svetovalca Iva Vajgla iz LDS. Prvi, kot je navedel, je izstopil iz osebnih razlogov, drugi pa zaradi nestrinjanja s politiko stranke. 12 Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 POLITIKA bo dokončno odlepil od LDS, je težko reči, politični analitiki pa so prepričani, da so imela nanjo kar velik vpliv. Kot namreč pravi profesor na katedri za kulturo-logijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Matevž Tomšič, ki dobro pozna politično dogajanje, se gibanje, ki ga je ustanovil Drnovšek, ne izključuje s članstvom v LDS ali v kakšni drugi stranki, tako da to samo po sebi ne more biti razlog za izstop. Po njegovem mnenju je pravi razlog za izstop ta, da je Drnovšku strankarski okvir postal preozek. Slednje se je po njegovih besedah zgodilo zaradi Drnovškovega globalnega angaž-maja, pri čemer bi ga lahko članstvo v stranki samo oviralo pri njegovem delovanju, in zato ker se Drnovšek očitno ne more več identificirati s svojo stranko. »Z novim vodstvom stranke je postala njena antiliberalna narava še bolj izrazita, saj so v ospredju sedanje usmeritve elementi, kot so močan socialni egalitarizem (širjenje strahov pred povečanjem socialnih razlik, ki naj bi jih prinesle reforme), protekci- Različnost med Drnovškom in LDS se je pokazala tudi pri vprašanju izbrisanih. sredinsko pozicijo, za katero si je prizadeval Drnovšek. Da so prevelike razlike eden izmed pomembnih dejavnikov, zaradi katerih se je Drnovšek odločil za izstop iz stranke, meni profesor na katedri za teoretsko analitsko politologijo na FDV dr. Milan Balažic. Kot pravi Ba-lažic, ki je, čeprav je v zadnjem času prišel v spor zLDS, še vedno njen član, stranka v prvem zavezništev s civilno družbo, kot opozicija pa razglašena in izgubljena - daleč od učinkovitega Janševega opozicijskega spekta-kla in politične udarnosti. Situacija je še bolj nenavadna zato, ker ji gredo v zadnjem času družbene razmere s prevladujočim po-pulističnim protireformizmom še kar na roko. Pod vse to se verjetno Drnovšek ni hotel več podpisati,« pravi Balažic. javnosti uživa velik ugled, ki sta mu ga nedavni mednarodni humanitarni angažma in kljubovanje hudi bolezni še povečala. Glede tega se noben eldeesov politik ne more meriti z njim. Kar nekaj volivcev je LDS identificiralo z dr. Drnovškom tudi po njegovem odhodu z mesta predsednika stranke, tako da bo njegov izstop iz nje prav lahko pripomogel k zmanjšanju politične podpore volivcev tej stranki. Še večji problem zanjo pa bi nastal, če bi se Drnovšek odločil, da svoje gibanje preoblikuje v stranko, saj bi takšna stranka verjetno največ glasov pobrala prav LDS.« Nasprotno pa Milan Balažic meni, da sam izstop za LDS ni nujno slab, saj lahko stranko dokončno odlepi od 'slavnega' desetletja na oblasti, kar jo do neke mere lahko celo razbremeni tako drnovškizma kot protiliberalne-ga korporativizma. »Vprašanje je, ali bo stranka to znala izkoristiti za nov začetek na pozicijah liberalizma; za zdaj kaže, da ne, saj se je povsem usmerila v vode socialdemokracije, kjer pa jo že čaka huda konkurenca. Po drugi Politolog dr. Milan Balažic onistični etatizem (nasprotovanje odpravi raznih monopolov in prisilnih oblik povezovanja) in antiamerikanizem (ki je prišel do izraza ob vehementnem nasprotovanju odločitvi vlade, da pošlje vojaške inštruktorje v Irak). Predvsem pri slednjem je navzkrižje z Drnovškovimi stališči zelo očitno,« pravi Tomšič. Poleg tega se je po njegovem prepričanju LDS v zadnjih letih, odkar je ne vodi več Drnovšek, pomaknila izrazito v levo, kar pa ni več v skladu z zmerno pokongresnem obdobju, ko jo je prevzel Jelko Kacin, ni uspelo izvesti njene konsolidacije. »Namesto tega poenotenja poslušamo o nasprotjih, novih frak-cijskih bojih, odstopih, izstopih in ustanavljanjih nove stranke. Kacin-Ropov levičarski populizem - ob tem drug drugemu je-mljeta avtoriteto in kredibilnost - je LDS odvedel na pozicije leve ljudske stranke, ki ima od liberalizma le še ponesrečeno ime. Stranka je v globoki krizi identitete, brez programa, brez novih Kaj bo z LDS? Če so si torej politični analitiki enotni, da so Drnovška do izstopa v precejšnji meri pripeljale čedalje večje razlike med njim in njegovo stranko, se mnogi tudi sprašujejo, kaj bo njegov odstop pomenil za samo LDS. Prav Drnovšek je bil namreč v zadnjih letih eden njenih najuglednejših mož in verjetno eden najzaslužnejših, da LDS ni začela razpadati že prej. Kot pravi Matevž Tomšič, je Drnovškov izstop za stranko slaba novica. »Dr. Drnovšek namreč v Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 strani pa se v slovenskem spoprijemu za ideološko hegemonijo med Forumom 21 na levici in Zborom za republiko na desnici odpira nov teren - teren humanistične ideologije pravičnosti, razvoja, miru itd., na kateri na prvi pogled ni nič ideološkega -, ki vsekakor širi možnosti opozicije,« meni Balažic. Drnovškova nova stranka? Po mnenju Balažica se torej na slovenskem političnem prizorišču v zadnjem času odpira možnost za ► 13 Sociolog dr. Matevž Tomšič Publicist dr. Miha Kovač POLITIKA Konec napornega zavezništva Sta Jambrekov Zbor za republiko in Kučanov Forum 2 7 s svojim (ne)delovanjem odprla prostor za humanistično stranko? ► politiko, ki bi temeljila na humanistični ideologiji pravičnosti, razvoja, miru, pri čemer se v vsem skupaj seveda pojavlja še vprašanje, ali bi se lahko Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj kdaj preoblikovalo tudi v stranko. Drnovšek je slednje sicer zanikal, dr. Miha Kovač, kolumnist in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa te možnosti ne izključuje. Kot pravi, ANKETA Ali se strinjate s pomilostitvijo Danila Kovačiča? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www. demokracij a. si Rezultati preteklega tedna Kako ocenjujete izstop Janeza Drnovška iz LDS? pozitivno negativno ne vem 58,8 31,3 9,9 % 0 25 50 75~ Glasovalo: 182 Demokracija Drnovšek v slovenskem političnem prostoru na dolgi rok ne bo mogel staviti le na civilno družbo in bo prej ali slej prisiljen začeti sklepati takšna in drugačna politična zavezništva. Na vprašanje, s kom bi jih lahko sklepal, Kovač odgovarja, da bi bilo, gledano z vidika Drnovškove pragmatične politike, nekako normalno, da bi zavezništva sklepal s stranko, iz katere je nekoč izstopil. Po njegovem mnenju pa je v skladu z isto Drnovškovo politiko tudi mogoče, da je to samo ena od številnih opcij. Ena izmed opcij je po Kovačevih besedah tudi ta, da bi Drnovšek stranko formiral celo z nekaterimi poslanci LDS in bi z njo nato vstopil v vlado, kjer bi zamenjala kako od nezanesljivih partneric, v zameno za to pa bi ga nato stranke vladne koalicije podprle na predsedniških volitvah. »Vsekakor bo morala LDS dobro razmisliti, kako na te izzive odgovoriti, predvsem pa spoznati, da političnih kriz ni mogoče premagovati z ukvarjanjem s sabo, ampak zgolj s postavitvijo resne politične platforme, ki bi lahko pomenila produktivno alternativo sedanji vladni politiki. Če LDS te svoje notranje krize ne bo presegla sama, ji Drnovškove poteze ne bodo mogle ne pomagati ne škoditi,« pravi Kovač. Kakor koli že, zdi se, da Janez Drnovšek kljub temu, da so ga nekateri že skoraj odpisali, še ni rekel zadnje besede. Vprašanje je le, kako daleč (in kako radikalno) bo z svojim gibanjem pripravljen iti. m Dogodki, ki so najbolj zaznamovali Drnovškovo »kariero« v LDS Marec 1992: Drnovšek od Jožefa Školča prevzame vodenje Libe-ralno-demokratske stranke. April 1992: kot kandidat Liberalno-demokratske stranke po izglasovani nezaupnici Lojzetu Peterletu prevzame vodenje vlade. December 1992: svojo stranko prvič popelje do zmage na volitvah, sam pa znova postane predsednik vlade. Marec 1994: na t. i. velikem združitvenem kongresu na Bledu se Liberalno-demokratska stranka s še tremi strankami združi v LDS. Njeno vodenje prevzame Drnovšek. Oktober 1996: LDS dobi na volitvah relativno večino, nastane patpoložaj med levico in desnico. Leto 1997: s Puckovo pomočjo Drnovšek tretjič postane predsednik vlade. April 2000: vlada po izglasovani nezaupnici pade, Drnovšek pa se skupaj s stranko preseli v opozicijo. Julij 2000: začnejo se prva večja razhajanja med Drnovškom in stranko, ko Drnovšek zagovarja večinski volilni sistem, stranka pa mu ne sledi. Oktober 2000: LDS premočno zmaga na volitvah, Drnovšek pa še četrtič zapored postane predsednik vlade. December 2002: kot kandidat LDS kandidira na predsedniških volitvah in zmaga. Svoje članstvo v stranki zamrzne, njeno vodenje pa prepusti Antonu Ropu. Oktober 2005: Drnovšek, ki ima drugačna stališča od svoje stranke, se še zadnjič pojavi na kongresu stranke. Januar 2005: Drnovšek izstopi iz stranke. 14 Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 PARLAMENT Proti primerljivim zdravilom Mitja Volčanšek Presenetljivega obrata je bil v parlamentarni razpravi prejšnji teden deležen predlog zakona o zdravilih, saj so poslanci potrdili predlog LDS in črtali določbo o medsebojno primerljivih zdravilih. Tretja obravnava zakona naj bi potekala prav danes. Poslanci so prepričljivo (62 glasov za, 5 proti) sprejeli predlog LDS in s tem spremenili del 16. člena zakona, ki se nanaša na uvedbo sistema primerljivih zdravil. Po prvotnem predlogu bi s to novostjo za različne skupine zdravil določili najvišjo ceno, ki bi jo krilo zdravstveno zavarovanje. Namen predlagatelja je bil preprečiti nenadzorovano rast javnih izdatkov za zdravila. Minister Bručan je ob tem pojasnil, da primerljiva zdravila poznajo v sedmih evropskih državah in da se Slovenija na tem področju uvršča med najbolj potratne države. V opoziciji so predlogu nasprotovali, ker bi novost prizadela več kot 600.000 kroničnih bolnikov. V zvezi s tem so tudi namignili, da bi prizadeti kaj hitro zbrali potrebne podpise za sklic naknadnega referenduma. V LDS so zato predlagali črtanje dela zakona, ki obravnava primerljiva zdravila, po katerem bi sistem zdravstvenega varstva sicer »kril le najosnovnejše (najcenejše) oblike terapije, kar bi za določene ... bolnike pomenilo obvezno doplačilo za ustrezno terapijo«. Predlog so takoj podprli tudi v DeSUS. Dopolnilo LDS o izrecnem zapisu pogojev, ki jih morajo izpolnjevati učinkovine sinteznega izvora, pa so poslanci zavrnili. Večina je prav tako glasovala proti predlogu SD, da bi bila v prometu na drobno samo tista zdravila, ki so na trgu več kot 15 let in se smejo izdajati brez recepta več kot 10 let ter za katere ni podatkov o neželenih stranskih in medsebojnih učinkih ter kontraindikacijah. Nižje plače funkcionarjev dz je na redni januarski seji obravnaval še vrsto zakonov in odlokov, med katerimi izstopa tisti o plačah funkcionarjev. Slednji je bil s tesno večino sprejet skupaj z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. S 1. marcem se bodo tako znižale plače funkcionarjev na najvišjih položajih, npr. predsednika vlade, predsednika računskega sodišča, varuha človekovih pravic in poslancev. Bolj usklajeni so bili poslanci pri sprejemanju zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki slednjo spreminja v namensko ter uvaja subvencioniranje mladih družin pri nakupu prvih stanovanj. DZ je med drugim zagotovil poroštvo za posojila Univerze na Primorskem, katerega višina naj bi narasla na Demokracij 1,932 milijarde tolarjev. Sprejeta novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah uvaja arbitražo v sporih med imetniki pravic in njihovimi uporabniki. Parlament pa je zavrnil zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih, ki so ga predložili Socialni demokrati. Poslanci so potrdili še predlog zakona o osebnem imenu, ki naj bi omogočil njegovo prosto izbiro, zakona o hipotekami in komunalni obveznici, ki uvaja zastavno ali krito obveznico in s katerim bi pocenili stanovanjsko graditev, ter poenoten in preglednejši sistem o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije. Sprejeta sta bila tudi zakona o nadzoru cen z namenom njegove uskladitve z zakonom o prekrških ter novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je bila potrebna zaradi pomislekov ustavnega sodišča. DZ je še izrazil naklonjenost noveli zakona o varstvu okolja, ki to področje ureja v skladu z evropsko direktivo, ter resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Izredna Seja bo Poslancem iz opozicijskih SD in LDS je prejšnji teden uspelo zbrati potrebno število podpisov poslancev ■ 6/XI • 9. februar 2006 (skupaj so jih zbrali 32, zadostovalo pa bi jih 23) za sklic izredne seje o napotitvi slovenskih vojaških inštruktorjev v Irak. Državni zbor bo tako o vprašanju, ki je v minulih tednih dvignil veliko prahu, razpravljal 13. februarja, je sporočil predsednik DZ France Cukjati. Opozicija je najprej zahtevala sklic nujne seje odbora DZ za zunanjo politiko, izredno sejo odbora za obrambo in komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Z izidom razprav na omenjenih odborih v opoziciji niso bili zadovoljni, saj so prepričani, da vlada »DZ in slovenski javnosti ni predstavila niti verodostojnih niti tehtnih argumentov« za to odločitev. Sklic seje za 13. februar pa so komentirali kot odločanje »pet minut pred dvanajsto«. V vladi so nasprotno mnenja, da dodatna razprava, s katero želijo v LDS in SD vlado prepričati, da bi preklicala svojo odločitev, ni potrebna, saj so bili argumenti za in proti že obširno predstavljeni, dodatna razprava pa naj zato ne bi vplivala na drugačno odločitev. Za poslansko skupino SDS je Jožef Jerovšek pojasnil, da bo izredna seja priložnost pokazati državotvornost in verodostojnost slovenske politike. 19 15 POLITIKA Referendumski pomisleki Mitja Volčanšek, foto: arhiv Demokracije Začele so se priprave na spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Usmerjene naj bi bile v racionalizacijo in naj bi zagotavljale resnejši odnos do instituta referenduma. Na prvi februarski dan se je minister za javno upravo Gregor Virant sešel z vodji koalicijskih poslanskih skupin in obravnaval tudi predloge za spremembe omenjenega zakona. Čeprav zaradi koalicijskega usklajevanja o tej temi za zdaj ne daje konkretnejših izjav, je minister pojasnil, da bodo spremembe usmerjene v racionalizacijo in čim resnejši odnos do instituta referenduma, ne da bi pri tem zniževali doseženi demokratični standard. Uvedba kvoruma Med predlogi za spremembe se največkrat omenja uvedba kvoruma oziroma minimalnega števila glasov, ki bi bil potreben, da referendumska odločitev velja. Zdaj kvoruma ni, kar pomeni, da je referendum lahko formalno obvezujoč, tudi če se ga udeleži en sam volivec. V tujini se najdejo ekstremi v drugo smer. V sosednji Italiji je npr. precej visok, 50-odstotni kvorum razlog, da večina referendumov ne uspe. Tudi zato naj bi v koaliciji predlagali kvorum tretjine volilnih upravičencev. Skoraj gotovo pa bo koalicija predlagala, da bo po novem treba zbrati 5.000 podpisov volivcev, da se bo lahko vložila zahteva za razpis referenduma (zdaj je zahtevano število podpisov 1.000). Razmeroma nizek prag je v prejšnjih tednih denimo omogočil Jelinčičevi nacionalni stranki, da je kar dvakrat zbrala podpise za vložitev referendumske zahteve glede Vzajemne. Ko je minister Virant prejšnji teden odgovarjal na vprašanje Mirana Potrča (SD) v državnem zboru, je dejal, da bodo predhodni zakonodajni referendum poskušali ohraniti. Težava naj bi bila v tem, da je ustavno sodišče (US) lani razveljavilo določbe zakona v delu, ki se nanaša na predhodni referendum. Omenjena razveljavitev bo začela veljati 11. marca. Do takrat pa ima parlament možnost, da predhodni referendum na novo uredi. Vendar v tem smislu ni nobene bojazni niti »nismo v nobeni zamudi«, je prepričan Virant, saj sodišče ni naložilo odprave protiustavnega stanja, temveč je samo določilo prenehanje veljavnosti določbe, ne da bi od vlade ali DZ zahtevalo kakršno koli ukrepanje. Zbanaliziranost referenduma Sedanja ureditev zakona o referendumu ima očitno več lukenj. Tako je problematično dejstvo, da je DZ na izid referenduma dejansko vezan le za določen čas. Kot piše v 25. členu zakona, mora DZ "najkasneje v enem letu od izvedbe predhodnega referenduma sprejeti odločitev, s katero 16 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 POLITIKA se uveljavi referendumski izid", oziroma eno leto od konstituiranja parlamenta v novi sestavi, če je referendum potekal manj kot leto dni pred volitvami. Enoletni rok po izvedbi referenduma nalaga poslancem, da ne smejo "sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vprašanju". To z drugimi besedami pomeni, da je vsak referendum po enem letu v praksi brezpredmeten, če odštejemo moralno obvezo, ki pa se lahko izpodbija z nizko udeležbo. Kot je pokazala čedalje pogostejša (zlo)raba referendumskega instituta, je postalo problematično tudi zagotavljanje stroškov referendumov iz državnega proračuna. Tak primer se je zgodil ob referendumu o RTV, ko Republiška volilna komisija (RVK) preprosto ni imela na razpolago 620 milijonov tolarjev, potrebnih za njegovo izvedbo. Nizka udeležba Če na hitro preletimo vprašanja, zaradi katerih smo bili volivke in volivci v zadnjih letih poklicani k referen- V koaliciji naj bi predlagali kvorum tretjine volilnih upravičencev. dumskemu odločanju, je jasno, da je marsikdaj šlo za zadeve, ki bi jih morali rešiti poslanci sami. Poleg tega bi v večini primerov (izjemi sta bila referenduma o vstopu v EU in NATO) izidi komaj dosegli (ali pa sploh ne) morebitni kvorum. Značilno nizko udeležbo je kljub nadpovprečni medijski pokritosti doživel lanski referendum o noveli zakona o RTV Slovenija, ki se ga je udeležilo le 30,65 odstotka volivcev. Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih aprila 2004 ter o nedeljskem zaprtju trgovin septembra 2003 sta denimo na volišča privabila le slabih 33 oziroma slabih 28 odstotkov volilnih upravičencev. Polarizacija političnih strank in dejavnikov civilne družbe v nobenem od primerov ni pripomogla k višji udeležbi. Razlog so bili bržkone čedalje pogostejši referendumski pozivi. Leto 2003 je bilo v tem pogledu še posebej živahno. Januarja sta bila na vrsti referenduma o privatizaciji Slovenskih železnic in o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, marca pa sta sledili že omenjeni preverjanji ljudske volje glede vstopa v evropsko in severnoatlantsko povezavo. Če k temu prištejemo, da ljudska volja v primerih zaprtja trgovin in zakona o izbrisanih (pri slednjem je bila podpora zakonu skoraj 95-odstotna) ni bila uresničena, lahko razumemo odklonilen in oma- Državni zbor ni zmeraj uresničil na referendumu izražene ljudske volje. lovažujoč odnos ljudi do tega sicer ^^^^^^^^^ pomembnega instituta. J \ Omejevanje opozicije? za mnenje o napovedanih spremembah zakona smo povprašali tudi Mirana Potrča, vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov (SD). Potrč meni, da je sprememba zakona potrebna, »saj če ne bo dopolnitev, bo z 11. marcem prenehala možnost razpisa predhodnega zakonodajnega referenduma«. Spremembe na tem področju so potrebne »tudi zaradi varovanja pravic udeležencev«. Pri tem misli v prvi vrsti na njihovo sodno varstvo zoper odločitve predsednika državnega zbora, »ki sedaj ni predvideno, omogoča pa zlorabo pravic v škodo vlagateljev predloga za referendum«. Po drugi strani Potrč meni, da zvišanje števila podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, ni nujno, saj se je to število enkrat že zvišalo, in sicer z 200 na 1000, »še nadaljnje povečanje bi pomenilo le, da se civilni družbi otežuje pobuda«. Glede uvedbe kvoruma je Potrč mnenja, da bi bilo smiselno o njem razmišljati. Pri tem seje treba zavedati, da bi bil v primeru razve-ljavitvenega referenduma kvorum v korist koalicije, v primeru potrditvenega pa v korist opozicije. Vodja poslanske skupine SD je tudi prepričan, da bi morebitni posegi v referendumski zakon pomenili omejevanje opozicije razen v primeru omenjene pravice pritožbe zoper ravnanje predsednika DZ. Vendar, še meni Potrč, »razprava o tem ni Dkmokracu Poslanec S D Miran Potrč neutemeljena, saj sedaj vloga DZ kot zakonodajalca in vloga referenduma v celoti nista uravnoteženi in so mogoče tudi zlorabe tega pomembnega instituta«. Na vprašanje o (pre)pogostnosti referendumov Potrč odgovarja, da je treba imeti v očeh vsebino posameznega referenduma in razloge zanj. Pri tem sicer priznava, da imamo v Sloveniji »v primerjavi z večino evropskih držav pogoste referendume«. Zato Potrč razmišlja, da bi »tudi z opredelitvijo nedopustne vsebine in prepovedjo zlorab postopka lahko zagotovili, da je vsak od njih upravičen odraz zahtev državljank in državljanov«. V koalicijskih strankah uradna stališča glede sprememb zakona še pripravljajo, za sredo ta teden so jih tako napovedali v Novi Sloveniji in Slovenski ljudski stranki (članek smo v tisk oddali v ponedeljek, op. M.V.). Iz Slovenske demokratske stranke so nam sporočili, da bodo z izjavami počakali, saj bi kakršno koli stališče predstavljalo le osebno ■ 6/XI • 9. februar 2006 Minister za javno upravo Gregor Virant mnenje posameznega poslanca. Zadržanost je tem razumljivejša spričo dejstva, da državni svet prav danes obravnava poziv Aktivne Slovenije k vložitvi novele zakona o referendumu v zakonodajni postopek. Prava razprava se torej šele začenja. B3 http:/Avww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 17 GOSPODARSTVO Napočil je čas za pregled lastninjenja nekdanjega družbenega premoženja. Čas za vzpostavitev reda Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Potem ko so lastniki družbe Aktiva Invest poskušali opehariti najmanj 60 tisoč malih delničarjev, je čas, da oblast vzame pod drobnogled tudi delovanje nekdanjih pidov oziroma zdajšnjih finančnih družb. Zapleti so se začeli januarja letos, ko je družba Aktiva Invest več kot 60 tisoč malim delničarjem družb, ki so se lani pripojile k Aktivi, to so bile Aktiva Avant, Aktiva Invest, Arkada Holding in Certis Invest, začela pošiljati obvestila o denarnem nadomestilu, ki naj bi ga dobili, ker njihove delnice v omenjenih družbah niso vredne milijon tolarjev, kolikor je po odločitvi večinskega lastnika, to je družbe Aktiva Holdings B. V. iz Amsterdama, vredna nova delnica Aktive Invest. Milijon tolarjev naj bi bila namreč meja, ko bi nekdo lahko postal delničar preoblikovane družbe Aktiva Invest, holdinške 18 družbe, d. d. Takšnih pa naj bi bilo le 60. S tem pojasnilom naj bi družba Aktiva Invest, d. d., na prihodnji skupščini izvedla preoblikovanje, kar pomeni, da bi prišlo do spojitve štirih družb v Aktivo Invest, holdinško družbo, d. d. Mali delničarji, ki so svoje certifikate vložili v prej omenjene družbe, so se počutili opeharjene, saj si niso želeli denarnega nadomestila, temveč delnice. Navsezadnje so bili v preteklem desetletju dovolj opeharjeni že s tem, da so certifikate zaupali raznim pooblaščenim investicijskim družbam (pidom). Poleg tega se je pri obljubi o nekakšnem denarnem nadomestilu pojavil tudi dvom o tem, koliko davka bodo morali plačati za to, kar naj bi neprostovoljno prejeli. Ob tem dodajmo, naj bi se za denar odločilo le nekaj odstotkov vseh delničarjev, preostali pa so vztrajali, da hočejo biti delničarji in nočejo denarja, sploh ne takšne vsote, kot jim jo je odmerilo vodstvo družbe Aktiva Invest. Ponujali Četrtino Pomembno pri tem je tudi to, naj bi po pr- DeMOKRACIJA ■ 6/XI ■ 9. februar 2006 Darko Horvat, finančni mogotec Nevenka Črešnar Pergar GOSPODARSTVO votnem predlogu delničarji, ki so to postali s z lastninskimi certifikati, od Aktive Invest prejeli le četrtino vložene vrednosti; od certifikata v vrednosti 400 tisoč tolarjev bi torej zdaj prejeli 100 tisoč tolarjev nadomestila, vprašljiv pa je bil še davek. Zanj je po nekaj dneh hude krvi Ivan Simič, v. d. direktorja Davčnega urada Republike Slovenije (DURS), sporočil, da jim davka ne bo treba plačati. Na DURS so namreč pojasnili, da so morebitni kapitalski dobički ob prodaji Nina Plavšak certifikatskih delnic, kar naj bi ta odškodnina po pojasnilih Aktive dejansko predstavljala, ki so bile pridobljene v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, oproščeni plačila davka. Dodajmo, da pri tem seveda ne bi bilo kapitalskih dobičkov. Namera vodstva Aktive Invest je torej dvignila veliko prahu, čeprav je Tadej Po-čivavšek, član uprave, dejal, naj bi vlagatelji certifikatov prejeli približno 80 odstotkov nominalne vrednosti svojega certifikata, kar naj bi bilo več od povprečja v državi. To je torej več, kot naj bi dobili vlagatelji certifikatov v druge pide. Vendar je imela Po-čivavškova izjava napako, saj je v ta znesek (80 odstotkov) vštel še tisto, kar naj bi bili delničarji prejeli v preteklih letih v obliki dividend. To pa pomeni, da so v Aktivi sešteli vse, tudi tisto, česar ne bi smeli. Če potegnemo črto, ugotovimo, da bi vlagatelji dejansko prejeli le četrtino vrednosti certifikata, dividende pa so jim v preteklih letih tako ali tako pripadale, kolikor so jih sploh prejeli. Dodajmo, da so bile te večinoma izredno nizke, dobiček iz vloženih certifikatov je poniknil drugam. Ostri odmevi Ker je napovedana odločitev Aktive povzročila veliko prahu, kar je povsem normalno, saj bi bilo s tem oškodovanih več kot 60 tisoč (po nekaterih ocenah pa skoraj 70 tisoč) ljudi, so se dogodki v zvezi z nameravanim izri-njenjem malih delničarjev v preteklem tednu odvijali z bliskovito naglico. Andrej Bajuk, minister za finance, je ravnanje vodstva Aktive Invest obsodil in malim delničarjem svetoval tožbe na sodišču. Oglasil se je Peter Puhan, direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo, in dejal, da bi lahko mali delničarji po že zdaj veljavnem zakonu na skupščini sprožili izpodbojno tožbo, a kot je ministrstvu znano, tega ni storil nihče. Ob tem bi lahko sprožili sodne postopke tako proti združeni družbi in njeni upravi kot proti upravam prejšnjih družb. Dejal je, da so v zakonu o gospodarskih družbah vsa tovrstna varovala. Strinjal se je, da združevanje postopkov spojitve in izrinjenje malih delničarjev ni bilo primerno. Dogajanje v Aktivi Invest so obsodili tudi v večini poslanskih skupin vladajoče koalicije. Zanimivo pa je dejstvo, da so se na dogajanje odzvali tudi v LDS, in sicer prek poslanca Milana M Cvi-kla, ki je za to obtožil vlado, LDS pa je v DZ vložila predlog zakona o pravnih naslednicah nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb - pidov. Po Cviklovem prepričanju gre za pomembno vprašanje zavarovanja malih delničarjev. Zdaj se lahko vprašamo, kje je bila LDS, da v več kot desetletju na oblasti ni zavarovala malih, t. i. certifikatskih delničarjev. Končno sporočilo Agonija malih delničarjev z zelo širokim medijskim in političnim odmevom je trajala slabih štirinajst dni. Iz Londona, kjer zdaj živi in deluje, naj bi bil po naših informacijah priletel Darko Horvat, večinski lastnik širšega konzorcija Aktive in tudi lastnik nizozemske družbe, družba Aktiva Invest pa je preklicala prvotno sporočilo o iz- Dvoličnost S primerom družbe Aktiva Invest se je vnovič pojavilo vprašanje oškodovanja malih delničarjev in zapleti okrog nekdanjih pidov. Ti so se, potem ko so zbrali dovolj lastninskih certifikatov, praviloma preoblikovali. Vse to jim je dovoljevala zakonodaja, ki jo je sprejemala prejšnja oblast. Da na tem področju ni vse tako, kot bi moralo biti, je Anton Rop, ki je kot visok državni uradnik in funkcionar vodil proces lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine, dobro vedel, zato je zdajšnji predlog zakona o nekdanjih pidih, o katerem je govoril Milan M. Cvikl, poslanec LDS, čisto sprenevedanje. Poleg Ropa je treba pri tem omeniti Nino Plavšak, nekdanjo Ropovo sodelavko, saj je pogosto pripravljala zakone, ki so omogočali različne malverzacije. Dodajmo, da je ena od zastopnic (članic uprave) in soustanoviteljic Aktive Invest Nevenka Črešnar Pergar, nekdanja voditeljica kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, članica Kučanovega Foruma 21, znanka Nine Plavšak in ena bogatejših Slovenk. V Drnovškov kabinet je prišla iz Aktive in se nato vrnila vanjo. Pri tem spomnimo še na besede Matjaža Gantarja, predsednika uprave KD Group, ki jih je izrekel v pogovoru za naš tednik. Dejal je, da so tako on kot nekateri drugi po letu 1992 denar delali tako rekoč iz nič, to pa jim je dovoljevala takratna zakonodaja. S tem denarjem so nato tudi v nekdanjih pidih kot lastniki kupovali certifikate iz lastninskega preoblikovanja. Ne dvomimo, da je veliko ljudi na ta način obogatelo, samo da nekateri to kažejo (na primer Horvat ali Gantar), nekateri pa so za zdaj še previdno tiho. plačilu večine malih delničarjev. Objavili so sklic skupščine delničarjev družbe Aktiva Invest, ki bo 6. marca. Na njej bodo odločali o delni razveljavitvi sklepov skupščine z dne 22. avgusta lani oziroma o zmanjšanju nominalne vrednosti delnice z milijona na 1000 tolarjev. »Če bo sklep potrjen, bo vsem delničarjem omogočeno, da še naprej ostanejo lastniki delnic. Delničarji nekdanje Aktive Invest naj bi za eno staro delnico dobili 36,2 delnice nove družbe, delničarji Aktive Avanta 0,58, Certiusa Invest 1,15 in Arkade Holdinga 1,58 delnice nove družbe. Izhodiščni kapital Aktive Invest bi ostal nespremenjen, to je 45,3 milijarde Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2 tolarjev, število delnic pa bi se povečalo na 45,314.000,« je zapisano v uradnem obvestilu o sklicu skupščine. Kaže torej, da se bodo stvari uredile v dobro malih delničarjev. Očitno je, da se je Horvat tako odločil tudi zaradi številnih groženj s sodiščem, kar mu kot mlademu evropskemu gospodarskemu upu, za kar so ga nedavno razglasili v Davosu, nikakor ne bi koristilo. Nedvomno pa bodo posamezniki zdaj poskušali delnice malih delničarjev odkupovati na drugačen način, vendar pa bo cena bistveno višja od četrtine certifikatskega zneska. Od malih delničarjev je zdaj odvisno, kaj bodo storili s svojimi delnicami. 19 19 Zatopniki družbe Aktiva Invest, d. d. Nevenka Črešnar Pergar, Aleš Okorn, Tadej Počivavšek Ustanovitelji: Jordan Eržen, Matjaž Satler, Matthias Kari Heinrich Eckert, Nevenka Črešnar Pergar, Aktiva group, d. o. o., Ljubljana. Večinski lastnik je Darko Horvat oziroma njegove družbe v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Sloveniji. GOSP Kako privatizirati banke? Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Privatizacija in umik države iz nekaterih podjetij in bank pa tudi oblikovanje finančnih stebrov se začenja. Ob tem se nekateri trudijo, da bi odvrnili dobre vlagatelje. V obširnem programu gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki ga je sprejela vlada konec lanskega leta, je zapisano tudi to, da je za večjo učinkovitost in hitrejšo produktivnost slovenskih podjetij treba izvesti drugi val privatizacije, katere predmet bodo najboljša slovenska podjetja, ki so med 1.350 podjetji, ki jih je država brezplačno privatizirala že v prvem valu, primernejša za razpršeno lastništvo s strani finančnih vlagateljev. To pa pomeni, da bodo dokaj nepregledno konsolidacijo lastništva po razmeroma nizkih cenah nadomestili s procesom, ki bo odprt tudi za mednarodno ude- 20 ležbo in bo zagotavljal spoštovanje pravic malih delničarjev. Komisija, ki je pripravljala predlog reform, je predlagala nabor ukrepov za pregleden in postopen umik države iz gospodarstva, ki zajema ukrepe za umik države prek Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) iz aktivnega upravljanja podjetij. V predlogu so zapisani različni modeli privatizacije podjetij, ki so v neposredni državni lasti. V predlogu je tudi nabor ukrepov za učinkovitejše delovanje trga kapitala. Na delo Takoj po potrditvi reformnega programa je vlada ustanovila posebne delovne sku- pine za pripravo predlogov privatizacije gospodarskih družb, ki so večinsko v državni lasti. Skupine naj bi pripravile predloge privatizacije Telekoma Slovenije in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), umika KAD in SOD iz upravljanja v podjetjih ter privatizacije na področju energetike. Skupino za pripravo predloga privatizacije Telekoma vodi Peter Grilc, skupino za privatizacijo NKBM Borut Bratina, pripravo predloga umika KAD in SOD iz aktivnega lastniškega upravljanja v podjetjih vodi Peter Groznik, vodja skupine za elektroenergetiko pa je Miha Tomšič. Vsem je vlada naložila, da morajo za vsak predmet prodaje pripraviti najmanj en program privatizacije, ki mora izhajati iz analize panoge in potreb podjetja glede nadaljnjega razvoja, in na podlagi tega predlagati ustrezno kombinacijo privatizacijskih metod. Malo pozneje je vlada ustanovila še svetovalni skupini za privatizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) in za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav. Vlada je določila tudi rok za pripravo predlogov. Največ časa je dala skupini za pripravo predloga umika KAD in SOD, in sicer do konca marca letos; druge skupine so morale predloge pripraviti prej, za NLB na primer do 31. januarja letos. Kolegij v začetku februarja so se s predlogi privatizacijskih modelov za privatizacijo NLB, NKBM, Telekoma Slovenije in področja elektroenergetike, ki so jih privatizacijske skupine pripravile v roku in jih pravočasno posredovale vladi, seznanili tudi člani gospodarskega kolegija predsednika vlade. Na sestanku, na katerega je predsednik vlade Janez Janša poleg članov gospodarskega kolegija povabil tudi predsednike privatizacijskih skupin ter predsednike uprav in nadzornih svetov obeh bank in Telekoma Slovenije, so razjasnili nekatere dileme glede načina privatizacije posameznih družb, nekatera vprašanja pa so ostala odprta oziroma so člani gospodarskega kolegija odprli še nekaj novih. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da namen sestanka ni bil sprejetje sklepov oziroma potrditev predlaganih modelov privatizacije, temveč je šlo za prvo obravnavo predlogov, preden bo vlada začela formalni postopek za potrditev konceptov privatizacije. Nova Ljubljanska banka O predlogih privatizacij bo nedvomno izrečenih še veliko besed, preden se bodo udejanili v praksi. Mi se bomo tokrat osredinili na predlog privatizacije NLB in NKBM. Za večinski delež, to je 51-odstotkov NLB, katere 34-odstoten lastniški delež je belgijski bančno-zavaro-valniški skupini KBC prodala že ena prejšnjih vlad (Anton Rop je bil minister za finance), se še vedno poteguje KBC, ki želi tudi Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 GOSPODARSTVO prek te banke okrepiti svoj položaj zlasti v srednji in vzhodni Evropi in tudi v Sloveniji. Pri tem se v KBC zavzemajo za povezovanje NLB in Zavarovalnice Triglav. Belgijci so svoj predlog o nakupu razlike med 34 in 51 odstotki lastništva NLB, s čimer bi postali tudi strateški lastniki, poslali vladi in čakajo na odgovor. KBC se konec tega leta izteče moratorij, dogovorjen že v prvotni pogodbi, na povečevanje deleža v NLB. Kako se bo odločila vlada, po zadnjem sestanku pri predsedniku vlade še ni znano, čeprav je vlada že večkrat dejala, da bo država obdržala ključno besedo pri določanju poslovnih načrtov tudi v primeru NLB in Zavarovalnice Triglav, kar posledično pomeni, da z 51-odstotnim lastništvom KBC ne bo nič. Težave NKBM Drugače je pri NKBM. Vodstvo te mariborske banke, ki je v 90-odstotni državni lasti, banka pa je še 51-odstotna lastnica Poštne banke Slovenije, je že nekaj časa na udaru slovenskega rumenega tiska pa tudi nekaterih drugih medijev. Gre za banko, za katero je bila privatizacija predvidena že večkrat doslej, nazadnje leta 2002, ko so za njen večinski lastniški delež največ ponujali Avstrijci (Bank Austria), ki so bili pripravljeni plačati več kot trikrat višjo ceno od knjigovodske vrednosti. Takratna vlada tega ni omogočila, poznavalci razmer pa so še danes prepričani, da je bila to velika napaka. Kako bo lastninjenje potekalo v prihodnje, ni še povsem znano, minister Andrej Bajuk pa je napovedal, da bo treba NKBM dokapitalizirati. V ta namen se vlada že pogovarja z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Ob tem je znan tudi dolgoročni cilj vlade, da bo NKBM kot drugi finančni steber odigrala svojo vlogo v skladu z zgodovinsko tradicijo, ki jo ima kot naslednica nekdanje Hranilnice mesta Maribor (ustanovlje- prvi steber predstavljali NLB in Zavarovalnica Triglav, drugi pa bi slonel na NKBM. Hrbetnica razvoja o prihodnosti NKBM je lani maja, ko je seči dogovor o namenu NKBM v prihodnje, se bodo nadaljevali tudi pogovori o prodaji določenega deleža banke, je takrat dejal Janša in napovedal, da bo vlada vztrajala pri iskanju partnerja, Država bo imela ključno besedo pri določanju poslovnih načrtov tako v primeru prvega finančnega stebra, kamor sodita NLB in Zavarovalnica Triglav, kot drugega pod okriljem NKBM. naje bila leta 1862), kije bila že v prejšnjem stoletju močna finančna ustanova in jedro za razvoj tega dela Slovenije. Bajuk je dejal, da bo privatizacija banke potekala tako, da bo država obdržala ključno besedo pri določanju poslovnih načrtov te ustanove v prihodnosti. Obljubil je, da bo vlada poskušala enkrat za vselej narediti konec dolgim debatam o stebrih, ki naj bi nastali, a še niso. Dodajmo, naj bi vlada v okviru svojih rednih obiskov v slovenskih krajih obiskala Maribor, govoril tudi premier Janez Janša. Dejal je, da je NKBM izjemno pomembna institucija, ki je lahko v velikem delu hrbtenica razvoja v Mariboru in nasploh v severovzhodni Sloveniji. Napovedal je oblikovanje t. i. drugega finančnega stebra in kapitalsko okrepitev NKBM z vstopom tujega partnerja. Če bo mogoče do- ki bo soglašal s konceptom, da bo NKBM služila interesom gospodarstva v regiji in tudi širše. In prav to, da bi se agonija NKBM, ki so jo vse prejšnje vlade zanemarjale in zavirale njen razvoj, končala, je najverjetnejši razlog, da danes nekateri mediji zlivajo gnojnico na vodstvo banke. Očitno nameravajo s tem odvrniti vlagatelje, ki bi v Slovenijo in predvsem v Maribor prinesli svež denar. IS sfm Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor, Zavarovalnici Triglav, Telekomu, Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi se obetajo spremembe. Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 21 NOVOSTI ZALOŽBE NOVA OBZORJA Državna ureditev Republike Slovenije Uredniki: prof. dr. Rafael Cijan, mag. Jurij Toplak, Tadej Dubrovnik Obseg: približno 350 strani Klemen laHU in Jurij Toplnk Ustava Združenih držav Amerike Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak Obseg: 144 strani - Ustava ZDA je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu, saj je rabila kot podlaga številnim piscem ustav in mednarodnih dokumentov. Interpretacijo ameriške ustave, še posebno tisto od ameriškega vrhovnega sodišča, študirajo pravni strokovnjaki po vsem svetu in neredko rabi kot pripomoček pri interpretiranju ustav drugih držav, tudi slovenske. Navsezadnje se je na podlagi te ustave v ZDA izoblikovala ena najstabilnejših demokratičnih oblik vladavine z zavidljivo stopnjo spoštovanja človekovih pravic. To so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih je fenomen ameriške ustave vredno študirati in raziskovati. Knjiga vsebuje prvi prevod ameriške ustave, kije delo mag. Klemena Jakliča. Prevod je opremljen tudi z razlagalnimi pojasnili v obliki opomb. Poleg slovenskega prevoda ameriške ustave knjiga vsebuje obširno uvodno poglavje mag. Jurija Toplaka, v katerem je predstavljen nastanek ameriške ustave ter njene najpomembnejše značilnosti in načela. O avtorjih Mag. Klemen Jaklič je strokovnjak za slovensko, evropsko in ameriško ustavno pravo. Je doktorand na Univerzi v Harvardu, redno raziskuje tudi na Univerzi v Oxfordu. Je sourednik Harvard International Law Review in avtor številnih člankov. Mag. Jurij Toplak na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predava ustavno pravo in je generalni sekretar Evropskega združenja za volilno pravo ter član Republiške volilne komisije. Je nekdanji Fulbrightov štipendist in je med drugim raziskoval na Univerzah UCLA, Georgetown in Oxford. Je avtor in urednik petih knjig ter številnih člankov. Cena: 4.990 SIT Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja države in ustavne ureditve Republike Slovenije. Poleg besedila najpomembnejših predpisov s področja državne ureditve, organov oblasti, človekovih pravic, volitev in referendumov ter ustavnega sodstva daje tudi pregled nad postopkom pred ustavnim sodiščem in nekaterimi njegovimi odločitvami. Knjiga je opremljena tudi z vzorci vlog pred ustavnim sodiščem in z uvodnimi pojasnili prof. dr. Rafaela Cijana, mag. Jurija Toplaka in Tadeja Dubrovnika. O urednikih Rafael Cijan, doktor pravnih znanosti, je profesor ustavnega prava, upravnega prava, javne uprave, zdravstvenega prava ter prava varstva okolja na Univerzi v Mariboru. Znan je kot edini Slovenec, ki je bil predsednik Zveznega sodišča SFRJ. Je član Republiške volilne komisije in avtor številnih knjig. Tadej Dubrovnik je sourednik dveh knjig in pobudnik več postopkov pred Ustavnim sodiščem RS. Cena: 9.990 SIT Cena v prednaročilu: 8.500 SIT (do 31.12.2005) Pričevanja Avtor: Viktor Miklavčič Obseg: približno 300 strani Izide januarja 2006! Knjiga odstira tragično usodo Primorcev pod fašizmom in razblinjenje upanja na svobodo pod jugoslovanskim komunizmom. Avtorja spremljamo ob raznarodovalni izkušnji v šoli, vpoklicu v italijansko vojsko in bojih v Afriki med 2. svetovno vojno. Kasneje mu sledimo v angleškem ujetništvu in nato kot vojaku jugoslovanske kraljeve mornarice. Beremo, kako je bil zaradi zavzemanja za priključitev Primorske matici ob službo in kako je v Jugoslaviji zgrmel v ozračje sumničenja in strahu, o ovaduhih Udbe ter zaporu brez sodbe. Miklavčič osvetljuje vidike slovenskega antifašizma, ki jih je stroka prezrla, ter jih obogati z osebno izkušnjo stranpoti "diktature proletariata"in z njo povezanih lažnih upov.Temu avtor doda lucidna razmišljanja o povojnem času v Jugoslaviji in svetu. Cena: 5.990 SIT Cena v prednaročilu: 4.900 SIT (do 31.12.2005) k n j i g a r n a Nil I 1 U u 1 11 ti Demokracija Nova obzorja, d.o.o., Komenskega 11, Ljubljana KAPITALSKI TRGI Negotovost se povečuje Boštjan Kramberger, Kapitalska družba, d. d. Kot kaže, svetovne borze ta čas ne najdejo smeri, ki bi jo obdržale dlje kot en teden. Po spodbudnem koncu prejšnjega tedna so se tečaji delnic namreč znova obrnili navzdol. PORTFELJ 10 DELNIC NA DAN 03.02. 2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 3.2.2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 ETFJaponska Amerika ASQ USD 411 12,26 13,89 13,30 1.133.662 2 Pif BIG BIH BIFX BAM 811 10,06 9,84 -2,19 977.524 3 Pfizer Amerika NYQ USD 251 22,79 25,28 10,93 1.260.058 4 Intel Amerika NMS USD 191 26,37 20,74 -21,35 786.650 5 China Life Hong Kong H KG H KD 5176 7,4 7,75 4,73 1.023.437 6 Oberthur card system Francija PAR EUR 542 7,69 7,12 -7,41 924.584 7 Zijin mining Hong Kong H KG HKD 9885 3,875 5,05 30,32 1.273.600 8 DJ Stoxx sm 600 oil&gas Nemčija GER EUR 98 42,52 42,64 0,28 1.001.176 9 Diamond offshore Amerika NYQ USD 91 82,08 82,08 0,00 1.483.264 10 MS India invest Amerika NYQ USD 106 47,49 45,1 -5,03 949.341 Denar v SIT 7.464 • Skupaj 10.820.759 Vrednost portfelja 04.11,2005-M 0.023.326 • Vrednost portfelja 03.02.2006+10.820.759 • Donosnost portfelja v odstotkih+7,96 • Donos portfelja v SIT+797.433 EUR+239,5891 • USD-H 98,5819 ■ HKD+25,5132 • BOB+122,493 Padec zaupanja potrošnikov in manjša rast novih delovnih mest od pričakovane, so ameriški indeks Dow Jones v petek spustili na raven 10.794 točk, medtem ko je indeks tehnoloških delnic Nasdaq padel na 2.263 točk. Makroekonomski podatki, ki so bili objavljeni, niti niso bili tako slabi, saj je recimo stopnja brezposelnosti padla na 4,7 odstotka, kar je najmanj po juliju 2001. Dobri makroekonomski kazalci pa so znova obudili strah pred inflacijo in nadaljnjim dvigom ključne obrestne mere. Ameriška centralna banka je pretekli teden v skladu s pričakovanji dvignila ključno obrestno mero. Pričakovati je, da lahko 28. marca sledi še en dvig, tokrat pod novim šefom Benom Ber-nankom. Trg so tokrat oklestili nekateri slabši izidi paradnih konj ameriškega gospodarstva. Ta teden so bile na udaru predvsem delnice tehnoloških podjetij, saj je slabše izide od pričakovanih objavil Google, sledili so mu Amazon, Safenet, delnica, ki jo imamo tudi v našem portfelju. Jeklo bo še vroče Rdi, ki so ga prejšnji teden uprizarjale evropske delnice, se je končal z objavo izidov Volva in Royal Dutch Shel-la, ki so bili pod pričakovanji. Indeks Euro stoxx 50 je padel za 0,3 odstotka. Nadaljuje se zgodba, ki se je začela prejšnji teden in zadeva Arcelor; kot je bilo pričakovati, je uprava družbe prevzem označila za sovražen. Zaradi prevzemne ponudbe cena delnic raste v celotni industriji; tako je npr. Salz-gitter, nemški drugi največji proizvajalec jekla, pridobil več kot 4 odstotke in zrasel do 58,27 evra. Japonski indeks Nikkei 225 nas skoraj vsak teden razveseli z rekordno vrednostjo, tokrat jo je dosegel v četrtek, ko je bil najviše v zadnjih petih letih. V petek je žal tudi japonski borzni trg delil usodo svetovnih trgov, saj je padel na 16.659,64 točke. Glede na to, da imamo v portfelju ETF na Indijo, je vsekakor zanimiv tudi indeks indijske borze Sensex, ki je teden končal pod 10.000 točkami. Ta čas je glavna ovira za rast indeksa morebitno zvišanje davčnih stopenj, kar lahko prizadene prodajo in dobičke podjetij. Naš portfelj je ostal napribližno istih ravneh kot prejšnji teden, k čemur je največ prispevala delnica Zijin mininga, ki je od nakupa zrasla za 30 odstotkov. Razočarala pa je delnica Safeneta, saj so bili objavljeni izidi pod pričakovanji analitikov, kar je povzročilo, da se je delnica v enem dnevu znižala za 15 odstotkov. Odločili smo se, da bomo realizirali izgubo in v pričakovanju rasti cene nafte znova kupili delnico Diamond offshore, ki je v zadnjem obdobju dočakala kar nekaj zvišanj rejtin-gov s strani analitikov. Z mešanimi signali se na trg seli negotovost, ki investitorjem ni všeč, in tisti s slabšimi živci bodo prej ali slej začeli unovčevati dobičke, kar lahko počasi sproži verižno reakcijo. Vsekakor bodo naslednji tedni zelo pomembni za letošnje gibanje svetovnih indeksov. V naslednjem tednu bo pomembno, kam se bo obrnila cena nafte, in rezultati podjetij, predvsem Cisca, Coca Cole in VValta Disneyja. H ^fc-iozi / \Wpjk ^otatel:02/537-Ä Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 23 SLOVENIJA Predsednik republike Janez Drnovšek je pomilostil Danila Kovačiča. Vladarjeva pomilostitev Gregor Drnovšek, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Kabinet predsednika republike je minuli teden šokiral slovensko javnost z obvestilom, da je Janez Drnovšek sprejel odločitev o pomilostitvi Danila Kovačiča, pravnomočno obsojenega na zaporno kazen treh let in osmih mesecev. Odločitev je sprožila različne odmeve, tako pozitivne kot negativne, vsekakor pa jo lahko označimo najmanj kot moralno vprašljivo dejanje, saj spodkopava delo tožilstva, zmanjšuje že tako nizek ugled sodnega sistema, hkrati pa daje tudi signal velikim »ribam«, da obstaja pomembnejša institucija, kot je sodna, s katero se lahko poskušajo izogniti kazni. Kovačič zlorabil položaj sojenje Danilu Kovačiču je bilo eno najdaljših in najbolj zapletenih sojenj pri nas. Vleklo se je kar trinajst let, v tem času pa so se spreminjale obtožnice, nekatere 24 so zastarale ali pa so bile umaknjene ... Tako je novogoriško okrožno sodišče po dolgih letih obravnav leta 2000 razglasilo, da sta Danilo Kovačič in Dani- lo Kodrič (v teh dneh je odslužil svojo kazen) spoznana za kriva in obsojena na štiri oz. tri leta in pol zapora. Obtožena sta se seveda pritožila na Višje sodišče v Kopru, to pa je leta 2002 potrdilo prvostopenjsko sodbo in s tem je kazen postala pravnomočna. Takrat bi morala po prejemu poziva za prestajanje zaporne kazni v zapor, a sta obsojenca na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Leta 2005 je vrhovno sodišče na podlagi te zahteve določilo zmanjšanje zaporne kazni, pri Kovačiču na tri leta in osem mesecev, pri Kodri-ču pa na tri leta. Marca 2005 sta tako znova prejela poziv za pre- stajanje zaporne kazni; Kodrič je v zapor prišel aprila, Kovačič pa se je začel prestajanju zaporne kazni izogibati najprej z izgovorom o negovanju invalidne žene, kasneje pa zaradi svojih zdravstvenih težav. V zaporu se je tako pojavil šele lanskega decembra, sredi januarja letos pa so ga znova hospitalizirali in mu tako pretrgali prestajanje kazni. Kovačiča so že leta 1993 obtožili zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in pomoči pri tem. Sodišče je ugotovilo, da je glavni blagajni igralnice izdal navodilo, da se v financiranje iger na srečo vključi tudi Hit. Na tej podlagi in pod krinko fiktivne pogodbe med Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 Nekdanji prvi hitovec Danilo Kovačič Barbara Brezigar Hitom in neko panamsko družbo je omogočil izplačilo provizij Ko-driču, do katerih ta ni bil upravičen. Očitale so se mu tudi nepravilnosti pri lastninjenju družbe Hit, d. o. o. Med druge nepravilnosti, ki mu jih je poskušalo pripisati tožilstvo, sodijo nepravilnosti pri odkupu hotela Perla, protipravno premoženjsko korist pa je z zlorabo položaja pridobil tudi družbama Hit International, d. o. o., in Hit Consulting, d. o. o. Kolikšno oškodovanje je Kovačič sploh povzročil, verjetno ne bomo nikoli natančno izvedeli, saj so samo provizije, ki jih je prejel Kodrič, znašale 325 milijonov tolarjev. »Relativizira se delo tožilcev« V Sloveniji imamo cel kup tran-zicijsko-privatizacijskih zgodb, v katerih so bili ljudje oškodovani za ogromne vsote denarja. Procesi proti tajkunom in drugim gospodarskokriminalnim privile-girancem, ki so si napolnili žepe, navadno sploh ne pridejo do obravnave na sodišču, če pa že, Janez Podobnik se praviloma vlečejo veliko let. Zaradi dobrih odvetnikov in visokih znanstev na koncu obtožbe praviloma zastarajo, le malokdo pa odgovarja za svoja dejanja. Predsednik Drnovšek je svojo odločitev o pomilostitvi pojasnil s tem, naj bi bil Kovačič v trinajstih letih preživel že dovolj gorja, nanj pa so vplivale tudi številne prošnje z Goriškega, v katerih so ga ljudje prosili za pomilostitev Kovačiča. Za komentar o predsednikovi odločitvi smo se najprej obrnili na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Na naše vprašanje, kako gleda na odločitev predsednika republike Janeza Drnovška, nam je odgovorila: »Za nas, državne tožilce, odločitev ne bi mogla priti ob bolj neprimernem času, saj smo napeli vse sile, da bi bili uspešni v boju z resnim gospodarskim kriminalom. Če na tem področju nismo uspešni, ne bomo ustvarili pravne države. Ocenjujemo, da se s pomilostitvijo za hud gospodarski kriminal na ta način relativizira delo tožilcev in sodišč. Sama pa mislim tudi, da bi morala biti predpostavka za pomilostitev iskreno obžalovanje obsojene osebe, ki prosi za pomilostitev. Tega obžalovanja tu ni.« O spodkopavanju dela in ugleda tožilcev s to odločitvijo pa pravi: »Akt o pomilostitvi sam po sebi ne more spodkopati ugleda tožilstva. Predsednik države ima to pristojnost, da podeli milost po svoji presoji. Ocenjujemo, da mora biti ta presoja zelo skrbna in tehtna. Ko pa gre za pomilostitev v primeru resnega gospodarskega kriminala, ki povzroči, da obsojenec ne odide na prestajanje kazni, pa to po naši oceni negativno vpliva na prihodnje delo in motivacijo kriminalistov in državnih tožilcev ter relativizira njihovo delo.« Politiki zadržani Politične stranke predsednikovo odločitev sprejemajo precej zadržano. Tako je denimo Miran Potrč, vodja poslanske skupine SD, dejal: »Pomilostitev je dejanje milosti predsednika države, ne pa politično dejanje. Dokler niso znani razlogi, ki so predsednika vodili k sprejetju te odločitve, je vsebinsko ne želimo in ne moremo komentirati.« Predsednik SLS Janez Podobnik je mnenja, da je Kovačičeva pomilostitev napačen znak v še vedno usodnih prizadevanjih v boju zoper gospodarski kriminal. »V SLS zastopamo načelno stališče, da vsak nosi odgovornost za svoja dejanja, tudi predsednik države, zato pričakujemo, da predsednik države ni prekoračil svojih pooblastil oz. napačno interpretiral svojih pristojnosti. SLS se bo še naprej prizadevala za politiko, ki ima za cilj odkri- SLOVENIJA ti, kaznovati in čim učinkoviteje ublažiti posledice zlorab, tranzicij-skega kriminala in gospodarskega kriminala nasploh.« V SDS uradnega mnenja še niso podali, predsednika OO SDS v Novi Gorici Antona Kosmačina, ki je podpisal prošnjo za pomilostitev Kovačiča, pa so pozvali, naj odstopi. Podpis prošnje je za SDS nesprejemljivo dejanje. 10 mesecev zaradi cedevite V Sloveniji se očitno splača goljufati. Pogoj za to je le to, da ti uspe ogoljufati čim več ljudi in sebi ali drugim pridobiti ogromno premoženje. Potem se te morda usmili predsednik države ali pa sodni mlini meljejo prepočasi, tako da obtožnice zastarajo ali se nerazumljivo skrajšajo. Pomilostitve pa verjetno ne more pričakovati Trboveljčan, ki je lani vlomil v poslovne prostore nekega podjetja, in ker ni našel ničesar uporabnega, je s seboj vzel le cedevito, kakav in nekaj mleka v vrednosti pet tisoč tolarjev. Za to dejanje je bil vlomilec že po slabih petih mesecih obsojen na deset mesecev zapora. Pomilostitev bi sedaj upravičeno lahko pričakovalo tudi veliko drugih majhnih prekrškarjev, ki so prav tako veliko pretrpeli. A ti milosti predsednika očitno ne morejo pričakovati. S pomilostitvijo je predsednik republike zavil z ljudske poti, po kateri je hodil v zadnjem času. Večinsko mnenje njegovi odločitvi namreč ni naklonjeno, saj je njeno sporočilo precej nedvoumno. Pred zakonom naj bi bili vsi enaki, pred predsednikom pač ne. S Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 25 SLOVENIJA Če bi Metelko še živel • • • Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven ... gotovo ne bi želel, da bi se ulica imenovala po njem. Kulturni, higienski in družbeni kaos v tistem delu te ljubljanske ulice, kjer je nekoč stala kasarna, se kar ne neha. Ulica, ki se imenuje po znanem slovenskem duhovniku in slovničarju Francu Metelku, je v zadnjih letih dobila zlovešč prizvok Kraj, ki ga odgovorni radi predstavljajo kot cvet alternativne kulture (in se pri tem sklicujejo na zglede v nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah), je že nekaj časa znan tudi kot shajališče ljubljanskih narkomanov, brezdomcev in drugih obrobnih skupin. Mreža za Metelkovo Po odhodu pripadnikov JLA leta 1991 iz ka- sarne na tej ulici so se v izpraznjene prostore začeli naseljevati brezdomci in narkomani. Ko so 1993 objekte začeli rušiti (mesto Ljubljana je takrat že imelo pripravljen urbanistični načrt, s katerim bi območje uredilo), je bil kompleks še v lasti ministrstva za obrambo. Med rušenjem pa so v prostore vdrli mladi iz tako imenovane Mreže za Metelkovo in rušenje ustavili, prostore pa so si prisvojili ljubitelji tako imenovane alternativne kulture. Lastništvo kompleksa je bilo kasneje preneseno na mesto Ljublja- Mladinski hotel Celica no. Ker so bili pripadniki Mreže za Metelkovo večinoma iz vrst Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), jih je oblast seveda podpirala - sprva kulturno ministrstvo takratne eldeesove vlade, po volitvah leta 1994, ko je Demosovo mestno oblast na županskih volitvah zamenjala LDS, pa še mesto Ljubljana. Od takrat je vse potekalo stihijsko, brez nadzora, kar je omogočilo odlične pogoje za anarhijo. Med drugim so na črno zgradili t. i. Malo šolo, ki bi jo po navodilih Inšpektorata RS za okolje in prostor morali porušiti junija lani. A mestna občina Ljubljana (MOL) se je postavila na stran »metelkovcev« in inšpektoratu poslala dopis s prošnjo, naj rušenje odloži. Inšpektorat ga je res prestavil za nedoločen čas, do danes pa se ni zgodilo še nič. Center Metelkova mesto danes premore dvanajst prostorov, v katerih prirejajo koncerte, slikarske, kiparske razstave in podobno. Nepošteno bi bilo vse te prireditve metati v isti koš, drugače povedano - odprtost Metelkove za različne življenjske sloge omogoči marsikateremu dobremu umetniku, da si izbojuje svoj prostor pod soncem. Na drugi strani pa poleg arhitekturnega in okoljskega zmazka bode v oči gejevski bar Tiffany, o katerem marsikateri naključni obiskovalec pove, da gre za kraj sprevržene »umetnosti«. Izboljšano Stanje? O stanju na Metelkovi naj bralcu več povedo fotografije ob prispevku, o vzrokih zanj in o načrtih za prihodnost pa smo povprašali lastnico - MOL oziroma županjo Danico Simšič, ki je prepričana, da se stanje izboljšuje. »V zadnjih nekaj letih je predvsem po zaslugi hostla Celica in nove spodbude s strani predstavnika MOL AKC Metelkova mesto dobilo novo podobo (z zapornico je ustavljeno divje parkiranje, z uporabniki metadonskega programa je dosežen dogovor, da ne zahajajo na območje AKC Metelkova mesto, metelkovci sami skrbijo za varnost, urejenost in čistočo dvorišč, nastajajo urbani likovni projekti, ki iz dvorišča ustvarjajo muzej/galerij o na odprtem. V zadnjem času je tudi zelo malo pritožb občanov in na področju javnega reda in miru je po besedah policije (s katero je vzpostavljen pristen odnos) dosežen velik premik,« je dejala ljubljanska županja. Glede pravno neurejenega stanja (Metelkova nima uradne krovne organizacije, ki bi urejala razmere), Simšičeva meni, da so vzroki v »začetnem nerazumevanju mestne oblasti do tega segmenta civilne družbe, ki je privedlo do poskusa rušenja objektov in ilegalne, toda legitimne zasedbe«. O načrtih za razvoj tega kompleksa pa je župa- Če bi se liberalnost in odprtost idej odražali v urejenem urbanem prostoru, temu ne bi nihče nasprotoval. 26 Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 SLOVENIJA z okusom divje češnje I^KRKk okolice. Posledice so vidne, eden od vzrokov pa je gotovo neprimerno gospodarjenje. V okviru Metelkove v vlogi upravnika ta čas sicer deluje neformalni Forum, a ime upravitelja ni znano. Uporabniki naj bi pripravljali tudi notranjo organizacijo, ki bi jo po poskusnem delovanju institucionalizirali. To je morda korak naprej, a kljub temu se zdi, da so spodbudne besede mestnih oblasti nekoliko zavajajoče. MOL v dobrih desetih letih, kar je lastnica kompleksa, ni zmogla v njem urediti nič drugega kot mladinski hotel, pa še tega s pomočjo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. (Od kod organizaciji, ki se financira prek študentskega servisa, denar za to?). Zato je kar težko verjeti, da se bo v naslednjih šestih letih veliko spremenilo. Seveda bomo kljub temu bedeli nad obljubami županje. Kar sramotno je namreč pomisliti, da imajo mladi z vsega sveta, ki ob obisku prestolnice v velikem številu prenočujejo prav v tem hotelu, le nekaj korakov do higienske in arhitekturne anarhije. 13 Gejevski klub Tiffany ne°Septolete NO 1/0 NeoSeptolete z okusom divje češnje, tako kot Septolete in Septolete D, hitro in učinkovito odpravijo neprijetno skelenje in praskanje pri blagih okužbah ustin grla, ki naznanjajo začetek prehlada ali gripe. Petindvajset let obstoja blagovne znamke Septolete je obrodilo nove sadove: NeoSeptolete z grenko-sladkim okusom divje češnje ter NeoSeptolete z okusom sočnega zelenega jabolka in svežim okusom . Poskusite, katere so bolj po vašem okusu. Novi član družine Septolete. Galerija sredi kaosa nja dejala, da se bo MOL trudila, da »Metelkova mesto obdrži avtonomijo in jo produktivno razvija v korist vseh meščank in meščanov, predvsem pa ljubljanske mladine in svetovnih popotnikov, ki jih je na Metelkovi iz leta v leto več«. Tako naj bi v obdobju med letoma 2007 in 2013 vse objekte obnovili tako, da bi dobili uporabno dovoljenje, ter zgradili dva nova objekta, in sicer še en mladinski hotel ter velik objekt za produkcijske prostore, s katerim bi rešili žgoč prostorski problem produ-centov na uprizoritvenem, glasbenem, intermedijskem in likovnem področju. Vse skupaj bi bilo treba končati do leta 2012, ko naj bi bila Ljubljana evropska prestolnica kulture. Za obnovo in graditev novih objektov bi si po besedah Sim-šičeve prizadevali dobiti evropska finančna sredstva. Slabo gospodarjenje če bi se liberalnost in odprtost idej odražali v urejenem urbanem prostoru, ne bi imel nihče nič proti, vendar še zdaleč ni tako. Zdi se namreč, da je kakovost kulturnega delovanja na Metelkovi sorazmerna z urejenostjo njene Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganju in nežeLenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 27 íarevska 14, MariborTPrimorske novice ČZD d. o. o., Ulica OF 12, Koper P U B L 1 C T TUJINA Zaradi vsega omenjenega v poročilu od vseh komunističnih strank zahtevajo kritično revizijo lastne preteklosti, s strani post-komunističnih strank in vlad pa spodbujanje kritičnega preučevanja zgodovine, razlago komunističnih zločinov v šolskih učbenikih in ustanavljanje spominskih dni za žrtve. V poročilu tudi Svetu Evrope predlagajo ustanovitev skupine strokovnjakov, ki naj preuči podatke o zločinih. Končna resolucija se je na koncu izognila sprejetju priporočila o reviziji učbenikov ter o uvedbi spominskega dneva. Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 29 Evropa obsoja komunizem Mitja Volčanšek, foto: Reuters Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (SE) v Strasbourgu je sprejela resolucijo, v kateri obsoja komunistične režime, k njihovi obsodbi pa poziva vse države članice SE. Poziv velja seveda tudi za vse komunistične in postkomu-nistične stranke držav članic SE, čeprav so nekateri slovenski predstavniki hiteli razlagati, da se to Slovenije sploh ne tiče. Tudi razprava na parlamentarni skupščini, ki je pripeljala do omenjenega sklepa, je pokazala, da marsikateri politični dedič zločinskih režimov, ki so pol stoletja ali več ustrahovali del Evrope, zločinov še danes ni pripravljen priznati. Sistemski zločin Pobuda za poročilo, ki je bilo podlaga za resolucijo, je prišla konec leta 2003 na odboru za politiko parlamentarne skupščine SE s strani njenega sedanjega predsednika Nizozemca Reneja van der Lindna (EPP/ CD). Delo je dovršil njegov strankarski kolega Goran Lindblad. Kot piše v Lindbladovem poročilu, je množično kršenje človekovih pravic označevalo komunistične vladavine od samega začetka. Še več, »da bi dosegli in ohranili oblast«, so ti režimi »integrirali zločin v sistem vladanja«, česar ne more izbrisati niti dejstvo, daje teror po določenem času in v določeni meri izgubil začetno ostrino. Spomin na pretekla grozodejstva in grožnjo z njimi so namreč kasneje s pridom uporabljali in ju po potrebi priklicali v življenje kot npr. na Čehoslovaškem leta 1968, na Poljskem in na Kitajskem. Kot navaja poročilo, ki se sklicuje na Črno knjigo komunizma, so žrtve komunizma zrasle v milijone povsod po svetu od Sovjetske zveze, Kitajske, Azije, vzhodne Evrope in Afrike do Latinske Amerike. Gre tako za individualne kot kolektivne poboje in likvidacije, usmrtitve v koncentracijskih taboriščih, deportacije, mučenja, prisilno delo in druge oblike mno- žičnega fizičnega nasilja. Ključno pri komunističnih zločinih je dejstvo, daje bila represija usmerjena proti celotnim kategorijam ljudi, katerih edini »zločin« je bila etiketa »razrednih sovražnikov«. Sprenevedanje Rusov Razprava je privedla do razcepa. Najglasnejši v tem smislu so bili ruski predstavniki in nekateri politiki zahodnoevropske levice. »Mednarodno obsodbo zločinov komunističnih režimov« je tako podprlo 81 poslancev, proti jih je bilo 70, nekaj pa se jih je vzdržalo. Čeprav je Rusija že pred razpravo o resoluciji dosegla nekatere spremembe, npr. črtanje neposrednega navajanja Sovjetske zveze v dokumentu, je znova nasprotovala besedilu. Vodja ruske delegacije Konstantin Kosačev je trdil, da komunistični režimi niso bili vsi zločinski ali nasilni, čeprav se ni želel opredeliti o tem, kakšen je bil režim v SZ. Poročilu je očital, da skuša SZ naprtiti del odgovornosti za 2. svetovno vojno in delitev Evrope. Kosačev je prav tako nasprotoval opredelitvi komunistične ideologije kot »totalitarne« skupaj z nacistično. Zloglasni ruski komunist Genadij Zjuga-nov (UEL) je poročilo in predlog resolucije označil za iracionalen pristop k zgodovini, ki lahko privede do delitve v Evropi. Lindbladove besede, da se poročilo nanaša na zločine in ne na režime kot take, so tako naletele še na apologetske nastope levičarskih poslancev, ki so kot Matt Einarson (UEL/GUE) pogrešali razlikovanje med zločini komunističnih režimov in komunizmom kot političnim gibanjem. Pisno se je v podporo dokumentu oglasila Mojca Kucler Dolinar (NSi) iz EPP/CD z obrazložitvijo, da Evropa ne sme dovoliti, da bi jo pri obsodbi »nehumanega režima« prehitel drugi demokratični svet. 19 Goran Lindblad Genadij Zjuganov TUJINA Ameriški predsednik je napovedal Iskanje alternativnih virov goriva. Iskanje nadomestil za črno zlato Ana Mullner, foto: Reuters Ameriški predsednik George W. Bush je v svojem vsakoletnem govoru pred ameriškim kongresom presenetil z napovedjo o zmanjševanju porabe črnega zlata, uvoženega z nemirnega Bližnjega vzhoda. Združene države Amerike so VV čedalje bolj odvisne od nafte, ' ' ki jo pogosto uvažajo iz nestabilnih delov sveta,« je v svojem nagovoru dejal ameriški predsednik in ambiciozno napovedal zmanjšanje uvoza nafte za 75 odstotkov do leta 2025. ZDA bodo v prihodnje bolj spodbujale znanstvene raziskave v te namene, pravi Bush, ključno vlogo pa naj bi imelo tudi izobraževanje mlajših generacij. Bush je s svojo napovedjo zadovoljil tudi predstavnike okolje-varstvenih organizacij, ki so ga dolgo časa obtoževale pomanjkanja okoljevarstvene politike tudi v povezavi s (v ZDA še ne podpisanim) Kjotskim protokolom. Možnosti alternativnih virov Vprašanje energetskih virov v ZDA je že dolgo časa odprto, kar ni nič presenetljivega glede na to, da gre za eno največjih porabnic energije na svetu. Povpraševanje Velika poraba nafte v ZDA se ves čas povečuje, zato so oblasti že dalj časa primoranc uvažati čedalje več goriv iz drugih delov sveta. Leta 1973 so tako ZDA uvozile slabo tretjino svoje porabe nafte in zemeljskega plina, leta 1998 pa je ta delež že dosegel petdeset odstotkov. Ta čas ZDA za potrebe svojega gospodarstva in državljanov uvozijo 5 5 odstotkov goriv, večina pa gre predvsem za transport. Od 20 milijonov sodčkov nafte, kolikor jih v ZDA porabijo dnevno, jih približno 14 milijonov porabijo za javni prevoz, od tega največ prebivalci za svoje jeklene konjičke. V naslednjih 20 letih naj bi poraba goriv v te namene presegla 21 milijonov sodčkov nafte dnevno. Pri tem pa je treba omeniti, da mnogi ameriški varstve- niki okolja že dalj časa opozarjajo, da ZDA niso storile skoraj ničesar, da bi omejile prevoze z osebnimi avtomobili in povečale rabo javnih prevozov, za kar so uspešen zgled nekatere evropske države, še posebej Danska. Letos pa se ni zgodilo prvič, da je Bush obljubil zmanjševanje uvoza nafte. V enem izmed svo- Kot najboljše nadomestilo naftnih derivatov se v zadnjem času omenja bioetanol. 30 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 TUJINA ZDA naj bi zmanjšale uvoz nafte z Bližnjega vzhoda. Nove energetske vire iščejo predvsem avtomobilske tovarne. jih govorov leta 2003 je energetski vir prihodnosti videl v vodiku in za raziskave na tem področju odobril 800 milijonov dolarjev. Ta sistem že nekaj časa s pridom uporabljajo pri izdelavi avtomobilov, pri čemer je prva Honda. Njihovi »avtomobili prihodnosti« delujejo po načelu kombiniranega sistema, ki uporablja tako bencinsko gorivo kot vodik. Za mnoge je ta sistem popolna rešitev za zmanjševanje porabe naftnih derivatov, vendar še ni popolnoma dodelan in ga še nekaj časa ne bo mogoče množično uporabljati. Ed Cohen, predstavnik vladnega urada ZDA za raziskave, trdi, da »vodik ponuja ogromno novih možnosti, vendar pa bo za njegov popoln izkoristek potrebnega še veliko časa. Poleg tega, da ga izdelujemo, moramo poiskati tudi načine, kako ga dostavljati, še vedno pa imamo velike probleme s prevelikimi stroški za uporabnika ter z vodikovimi celicami«. Nerešena prihodnost etanola Podobne težave je pred leti v ZDA imela tudi tehnologija, ki so jo mnogi imeli za vodilno energetsko tehnologijo prihodnosti, to so vozila na električni pogon, ki so doživela neslaven konec. Čeprav nekaj takšnih primerov vozil obstaja še danes, pa nihče ni znal zagotoviti prave kombinacije nizkih stroškov, hitrosti in trajanja, kar je prvi pogoj za množično izdelovanje vozil na električni pogon. Poleg prej omenjenega vodika mnogi stavijo na bioetanol kot glavno gorivo prihodnosti. Koncept etanola kot pogonskega goriva je sicer vse prej kot nov, vendar ga je v preteklosti izpodrinila nafta, ki je glede na proizvodnjo cenejša in ponuja za 30 odstotkov več energije na sodček kot etanol. V ZDA imajo danes 95 rafinerij etanola, letna proizvodnja pa znaša 4,3 milijarde sodčkov, kar je približno 3 odstotke državne zaloge goriv. Sistem etanola ponuja mnogo perspektiv tudi z drugega vidika. Če bi namreč uvedli slednjega namesto bencinskih goriv, ne bi bilo treba graditi novih bencinskih črpalk ali izdelovati posebnih modelov avtomobilov. Pri tem pa ekologi v ZDA opozarjajo na dejstvo, da mnoge druge države po svetu bencinska goriva uspešno nadomeščajo z alternativnimi viri energije, pri čemer je zelo uspešna Brazilija. Slednja je v zadnjih letih veliko investirala v industrijo za proizvodnjo etanola, zato ta danes predstavlja kar 40 odstotkov državne porabe goriv. Seveda pa še naprej ostaja odprto vprašanje, koliko skritih stroškov predstavlja nafta za ZDA, še posebej kar se tiče zagotavljanja čim večje politične stabilnosti v državah, največjih proizvajalkah nafte, kamor v prvi vrsti sodijo države Bližnjega vzhoda. E neo Septolete NOVO z okusom zelenega jabolka NeoSeptolete z okusom zelenega jabolka, tako kot Septolete in Septolete D, hitro in učinkovito odpravijo neprijetno skelenje in praskanje pri blagih okužbah ustin grla, ki naznanjajo začetek prehlada ali gripe. Petindvajset let obstoja blagovne znamke Septolete je obrodilo nove sadove: NeoSeptolete z okusom sočnega zelenega jabolka ter NeoSeptolete s svežim okusom in grenko-sladkim okusom divje češnje. Poskusite, katere so bolj po vašem okusu. Novi član družine Septolete. Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 31 GLOBUS rbwbhhhhp Prodajajo kocke Kitajska družba je vsem, ki želijo imeti svoj košček zgodovine, začela prodajati stare tlakovane kocke z zloglasnega pekinškega Trga nebeškega miru. Tako 18.251 kock prodajajo po 1.999 juanov (247 dolarjev) za kos. Sedanji Trg nebeškega miru, ki je politično in simbolno srce Kitajske, so začeli graditi leta 1958. Betonske kocke so s trga odstranili leta 1999, ko je Kitajska proslavljala 50-letnico komunističnega režima. Številni poznavalci političnih razmer so prepričani, da je bila obnova trga premišljeno načrtovana, ker se je ujemala z deseto obletnico prodemokratičnih junijskih neredov iz leta 1989. Na ta način naj bi se kitajske oblasti izognile žalnim slovesnostim. Množični neredi na Trgu nebeškega miru so zahtevali na tisoče življenj protestnikov. Ultimat Carla del Ponte, glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je Evropsko unijo pozvala, naj da Beogradu do konca februarja čas, da sodišču izroči nekdanjega vojaškega poveljnika bosenskih Srbov Ratka Mladiča. EU je že doslej grozila, da bo pretrgala konec lanskega leta začeta pogajanja o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo in Črno goro, če ta ha-aškemu sodišču ne bo izročila Mladiča. Pogajanja o sporazumu naj bi se sicer nadaljevala konec februarja. Del Pontejeva pravi, da jim mora EU pomagati, tako kot jim je pomagala v primeru hrvaškega generala Anteja Gotovine. Preverjajo Zaradi nesreče v Katovicah, kjer je zaradi porušenega razstavišča umrlo najmanj 62 ljudi, so na Poljskem začeli preverjati varnost stavb z ravno streho. Tako naj bi jih preverili več kot 730. V Varšavi so iz varnostnih razlogov zaprli podobno razstavišče, kot je bila stavba razstavišča v Katovicah. V Lodzu pa so iz tamkajšnje veleblagovnice evakuirali več sto ljudi, ker so se zbali, da bi lahko debela snežna odeja na strehi povzročila podobno nesrečo, saj se je streha že začela rahlo upogibati. Operni ples Priprave za letošnji tradicionalni operni ples (Oper-nball) v dunajski Državni operi, ki slovi kot najpomembnejši kulturni dogodek v avstrijski prestolnici, so v polnem teku. Na plesu se srečajo številne osebnosti iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Avstrije, na pova- bilo se odzovejo tudi pomembni tuji gostje. Začetek plesa bosta 23. februarja ob fanfarah naznanili avstrijska in evropska himna, sledil bo balet Državne opere s poudarki na delu Wolfganga Amade-usa Mozarta, čigar 250. obletnico rojstva letos praznuje vsa svetovna glasbena javnost. Najcenejše vstopnice za ples so po 215 evrov, za najdražje, ki so že več mesecev razprodane, pa so gostje odšteli po 16.000 evrov. Dunajska plesna tradicija sega v aristokratsko dobo z začetka 19. stoletja. TUJI TISK Tagesblatt Podivjana vojska T/VTiHBlATT- nI -- m~ * rm'-'- Kruto mučenje in pohabljenje nabornika v tankovski vojaški šoli, ki se je zgodilo v sibirskem mestu Če-ljabinsk, je izzvalo ogorčenje ruske javnosti. Pritisk na obrambnega ministra Ivanova narašča. Na silvestro-vo so pijani starejši vojaki 19-letne-ga nabornika privezali k stolu in ga 32 nekaj ur pretepali. Naslednjega dne mu vojaški zdravniki niso pomagali. Šele po štirih dneh, ko fant ni mogel več vstati, so ga odpeljali v mestno bolnišnico in tam so mu ugotovili, da ima gangreno in nekaj zlomov, zaradi česar so mu morali amputirati obe nogi in spolne organe. Dedi ali deduški se v ruski vojski imenujejo »prekaljeni« vojaki, ki so že odslužili eno leto. Krutost, s katero nabornike spreminjajo v sužnje, jim je prinesla odvratno slavo. Njihovo gospodovanje, tako imenovana de-dovščina, je podlaga za disciplino v ruski vojski, kjer ni poklicnih pod-oficirjev, ki bi skrbeli zanjo. Opisani primer ni osamljen in najhuje od vsega je, da poskuša vojska takšne primere prikriti. Leta 2005 je po statistiki ruskega obrambnega ministrstva umrlo 1.064 nabornikov. Le Monde Val gneva Na Danskem se že nekaj časa ne umirja nenavaden spor. 21. januarja je izbruhnil škandal: Mednarodna muslimanska zveza je napovedala bojkot danskih in norveških izdelkov, če državi ne boste prepovedali objavljanja karikatur preroka Mohameda. Na eni od dvanajstih sa- tiričnih risb, ki sta jih objavila norveški satirični časopis Magazinet in konservativni danski časopis Jyllan-ds-Posten, je prerok Mohamed narisan s turbanom v obliki bombe, ki bo zdaj zdaj eksplodirala. Risba je še bolj izzivalna zato, ker islam nasploh prepoveduje upodabljanje preroka. Prav zato bodo milijoni muslimanov po vsem svetu bojkotirali švedske in danske izdelke, poleg tega pa bi zamrznili še vse posle s tema dvema državama. Toda potem ko so danske in norveške oblasti zavrnile takšno prepoved zaradi svobode izražanja, so se odnosi med Dansko in arabskim muslimanskim svetom začeli hitro zaostrovati. Mnoge države, med njimi Savdska Arabija, so izrazile nezadovoljstvo, nekatere, na primer Libija, pa so celo od-poklicale svoje veleposlanike. DeMOKRACUA • 6/XI' 9. februar 2006 GLOBUS Staro meSO Bolgarski cariniki so na meji z Grčijo ustavili tovornjak s 75 tonami govejega mesa iz Irske, za katerega menijo, da je bilo zamrznjeno leta 1984. Meso so, potem ko so ugotovili, da je modrikaste barve, poslali na analizo, med dokumenti pa so našli zdravstveno potrdilo, ki je bilo izdano pred 22 leti. Meso, namenjeno v mesto Plovdiv, bodo sedaj preučili strokovnjaki, da bi ugotovili, ali je res starejše od dveh desetletij. Vsekakor je bilo oblastem takoj jasno, da to meso ni primerno za prehrano. Kje so ga hranili doslej, ni znano. Najdražje mesto Oslo seje med 130 mesti uvrstilo na prvo mesto lestvice najdražjih mest na svetu in tako prehitelo Tokio, ki se je na čelu te lestvice obdržal kar 14 let. Na tretjem mestu je islandski Reykjavik, četrto pa si delita Osaka in Pariz. Sledijo Kobenhavn, London, Ziirich in Ženeva. New York se je kot najdražje mesto v ZDA uvrstil na 27. mesto, ki si ga deli z nemškim Dusseldorfom. Na lestvici so napredovala še brazilska mesta, medtem ko azijska še vedno veljajo za najcenejša. Najcenejše mesto je Teheran. Na lestvici najdražjih mest so tudi evropska središča, kljub temu pa je uvrstitev Osla pred Tokio raziskovalce malce presenetila. Podoben Zemlji Skupina astronomov je s pomočjo mreže teleskopov, razporejenih po vsem svetu, odkrila nov planet, ki je po obliki podoben Zemlji. Od Zemlje je oddaljen okrog 20.000 svetlobnih let in je v bližini središča Rimske ceste, kroži pa okrog rdeče zvezde, ki je petkrat manjša od našega Sonca. Planet je Zemlji podoben tako po velikosti kot po kemijski sestavi. Od svoje zvezde je sicer oddaljen trikrat dlje kot Zemlja od Sonca, za en obhod okoli nje pa porabi deset let. Temperatura na površju tega planeta je minus 220 stopinj Celzija. Omenjeni planet je sicer že tretji, ki so ga odkrili s pomočjo mikrooptike. Usodne vezalke Nerodni obiskovalec muzeja v britanskem Cambridgeu se je spotaknil ob odvezano vezalko na čevlju in razbil tri dragocene kitajske vaze iz 17. ah začetka 18. stoletja. Vaze so bile ena glavnih znamenitosti muzeja Fitzwilliam, kjer so bile razstavljene več kot 40 let. Obiskovalec v nezgodi ni bil poškodovan, po nesreči pa je ves zme- den obsedel sredi kupa črepinj. Vodstvo muzeja je sporočilo, da so se vaze iz časa dinastije Qing razletele na drobne koščke, a jih bodo kljub temu sestavili nazaj. TUJI TISK The Times Živalski zakon — Q__ Ko so preskrbljeni ljudje, pridejo na vrsto živali. V Veliki Britaniji imajo odslej mačke, psi in druge domače živali pet z zakonom določenih svoboščin. Lastniki, ki predpisov ne bodo upoštevali, bodo tvegali zapor ali kazen do pet tisoč funtov, če bo tako imenovana policija domačih živali pri njih doma odkrila kršitev. Margaret Beckett, ministrica za varovanje okolja, pa namerava pripraviti natančen pravilnik, ki bo določal ravnanje z domačimi živalmi. V njem bodo navodila za krmljenje živali, kje mora biti na primer mačje stranišče in kako je treba domače ljubljenčke umsko spodbujati. Tako bodo morali lastniki socialnim živalim priskrbeti tudi tovariše za igro. Za vsako vrsto živali bodo pripravili več strani navodil, ki bodo postala del zakona o varovanju živali, tega pa bo britanski parlament sprejel v prihodnjih nekaj mesecih. Pet temeljnih svoboščin za živali pa bo: zagotavljanje pravilne prehrane, primernih življenjskih razmer, primerne družbe ali pozornost pri opažanju nenavadnega vedenja, ter varstvo pred bolečino in trpljenjem ... Mignews Mstislav - Skupina arheologov iz Harkova, ki je vodila izkopavanja nedaleč od nekdanje prestolnice Ukrajine, je našla rodovni grb kneza Mstislava Velikega. Harkov namreč stoji na kraju nekdanjega zgodovinskega mesta Harukana, ki so ga v svojih rokopisih opisali že prvi letopisci. Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 Redka najdba grba je edina potrditev, da so ruske tako imenovane družine zares zavzele mesta Po-lovcev, Šerukan, Sugrov, Balej in Češujev, ki jih išče že več generacij arheologov. Do sedaj so bih edini vir podatkov staroruski letopisci iz 12. stoletja. Rodovni grb Mstislava je postal prvi materialni dokaz v tej arheološki detektivki. Zdaj znanstveniki vedo, da se je družina kneza Mstislava vkrcavala na ladjo poleg naselbine Kočetok Za grb, ki so ga našli pri Harkovu, se že zanimajo predstavniki ukrajinskih heraldičnih društev. Znani zgodovinar Anton Šimonenko je izjavil, da bo, ko bodo izvedenci potrdili pristnost najdbe, mogoče z gotovostjo trditi, da je Mstislav umrl na ozemlju Ukrajine in ne Rusije, kot so prvotno domnevali. 33 Sneg je pobelil celo Iberski polotok, v Lizboni pa je letos snežilo prvič po 52 letih. Snežna odeja je sicer obstala le krajši čas, sneg pa je pobelil tudi pokrajino Alentejo, znano predvsem po vročih poletjih, in gore v okolici letoviškega mesta Algarve. INTERVJU INTERVJU Glavno besedo bodo imeli lastniki * glede na primerljive rezultate lanskega leta (izločitev prodaje NFD in Gostinstva). Pri rasti obsega prodaje smo zelo omejeni, saj Petrol veliko večino poslovanja še vedno ustvari v Sloveniji. Pri prodaji naftnih derivatov na domačem trgu rasti vrednosti prodaje praktično ni več mogoče doseči razen s povečanjem cen. Na drugi strani imamo zelo ambiciozne cilje za rast prodaje nenaftnega blaga oziroma t. i. dodatnega asortimana. Kar se tiče rasti prodaje na novih trgih so vsakršne napovedi zelo nehvaležne. Ne vemo namreč, kako bodo tekli privatizacijski procesi naftnih podjetij na območju nekdanje Jugoslavije oziroma kakšne bodo možnosti za naš vstop v strateška partnerstva v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji ali na Kosovu. Imamo zelo resen odnos do svojih lastnikov in menimo, da bi bilo zelo neresno vkalkuli-rati rezultate iz tega naslova, saj je težko predvideti, kaj se bo dogajalo na tem področju. » Denis Vengust, foto: Gregor Pohleven "T"e predsednik uprave Petrola. Večino svojega I delovnega obdobja, od leta 1989 do leta I 2005, je bil povezan z avtomobilizmom. Najprej je kot vodja distribucije dve leti delal v Re-naultu Slovenija, nato je bil direktor marketinga za Fiatova vozila v okviru Avta Triglav iz skupine Autocommerce. Po njegovih besedah so pri Fia-tu začeli praktično iz nič, saj so zastopanje tega italijanskega avtomobilskega koncema prevzeli v njegovih najtežjih časih. Zadnjih osem let je bil direktor podjetja AC In ter car, kije zastopnik Mer-cedesa oziroma podjetja DaimlerChrysler. Kakšno stanje ste prevzeli ob prihodu na vrh Petrola? Petrol je v občutljivem trenutku zaradi treh dejavnikov - političnih razmer, visokih cen energentov in dogajanja na trgih jugovzhodne Evrope. Prva stvar ob prihodu v družbo je bil vsekakor pregled stanja. Prejšnja uprava je bila tričlanska, sedanja je štiričlanska. Ob pregledu smo namreč ugotovili, da je treba pri razdelitvi delovnih področij med člane uprave nekaj spremeniti. Petrol deluje že šestdeset let, s čimer se lahko pohvalijo le redka slovenska podjetja, zato je razumljivo, da so nekateri pristopi k poslovanju morda malce konservativni. Sprejeti moramo torej nekaj sprememb in spodbujati inova-tivnost, predvsem ker to zahtevajo novi trgi, na katere se nameravamo širiti. Kakšen je odnos med upravo in nadzornim svetom? Z nadzornim svetom, ki predstavlja lastni-j* ke, se pri delovanju usklajujemo. Upoštevaje, da gre za zelo kratko obdobje, se odnosi pravzaprav šele ustvarjajo. Upam, da bodo na na-1 slednji skupščini delničarjev zapolnjena vsa mesta v nadzornem svetu, saj sta zaradi odstopov gospoda Mrkaiča in gospoda Irgoliča (slednji je odstopil, ker je postal član uprave, op. a.) dve mesti sedaj nezasedeni. Nadzorni svet je od nas zahteval izdelavo novega strateškega plana, skupaj smo postavljali nove planske cilje za letošnje leto. Slišati je mogoče čedalje glasnejša namigovanja o domnevnih neenotnostih in nesporazumih znotraj uprave. Veliko je takšnih ali drugačnih govoric, ki krožijo naokoli. To je povsem razumljivo, saj je od zamenjave uprave pretekel le kratek čas, poleg tega je sestava uprave zelo »zanimiva«. Dva člana sva nova v Petrolu, dva sta bila v podjetju že prej. Naša prednost je v tem, da smo med seboj zelo različni tako značajsko kot po svoji dosedanji poklicni karieri in tudi po načinu dela. Zaradi tega lahko vsak prispeva nekaj svojega. Še posebej so glasna namigovanja o domnevnih nesoglasjih med vami in članom uprave Boštjanom Napastom na eni ter članom uprave Igorjem Irgoličem na drugi strani. Teh nesoglasij ni. Delo uprave poteka normalno in v skladu s pravilnikom o delu uprave. Obstajajo morda edinole nekatere razlike pri pristopu k delu. To je povsem razumljivo, saj prihajamo iz različnih okolij. Načrtujete kakšne večje kadrovske spremembe? Menimo, daje treba zmanjšati število hierarhičnih nivojev odločanja znotraj podjetja, da bo organizacija čim okretnejša in da se bodo odločitve sprejemale čim hitreje. To je podprl tudi svet delavcev, saj si zaposleni želijo hitrih in čim bolj neposrednih informacij. Zaradi tega bo gotovo prišlo do nekaterih sprememb. Načrtovani poslovni izidi za leto 2006 se zdijo precej zadržani. Ste take napovedi postavili zato, ker menite, da boljših ni mogoče doseči, ali si raje puščate prostor, da boste lahko ob koncu leta presegli načrte? Ob nastopu nove uprave je bil plan za leto 2006 že izdelan. Če bi pogledali stari plan, bi videli, da smo z novim naredili zelo velik preskok navzgor. Če ste naš plan označili za konservativnega, bi starega morda imeli za pesimističnega. Naš plan je ambiciozen predvsem pri krčenju stroškov, na področju torej, ki se ga mnogi le stežka lotevajo, saj s seboj prinese marsikatero neprijetnost. V planu smo predvidene stroške na letni ravni znižali za več kot milijardo tolarjev. Za enak znesek se je posledično povečal tudi načrtovani dobiček za leto 2006. Zaradi racionalizacije poslovanja se je torej predvideni dobiček povečal za približno 15 odstotkov Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 Kakšna bo Petrolova srednjeročna strategija? V strateškem planu za petletno obdobje do leta 2012 bo Petrol zagotovo imel dve poglavitni smernici. Prva je geografska širitev oziroma regionalni razvoj, najprej na območjih nekdanje Jugoslavije, kasneje tudi širše v regiji - na primer v Bolgarijo in Romunijo. Pomemben cilj je tudi povečati prodajo na področju nenaftnega blaga in s tem povečati donosnost podjetja. Svojo dejavnost želimo razvijati v takšni smeri, kot je že razvita v Zahodni Evropi, in našemu kupcu na enem kraju ponuditi vse tudi prek partnerstev z drugimi podjetji. Predvsem v Nemčiji je tovrstna ponudba zelo razvita. Tudi mi si bomo prizadevali, da bi ponudili čim širši sklop storitev. Razvijali bomo tudi t. i. koncept multy utility, ki ga v tej regiji ne razvija še nihče. Pri tem gre za to, da stranki ponudimo vse energente, ki jih potrebuje - tako za vožnjo avtomobila kot za ogrevanje hiše, električno energijo ... Razvijali bomo tudi koncepte čim učinkovitejše porabe energije. Na področju energetske varčnosti objektov sodelujemo z ministrstvoma za šolstvo in za zdravje, saj so šole in bolnišnice objekti, ki porabijo največ energije. ► 35 INTERVJU Marko Kryžanowski ► Nameravate torej vstopati tudi na druga energetska področja? Če želimo ponujati vse energetske vire, bomo vsekakor morali razmisliti tudi o tem. Na tem mestu se postavlja vprašanje, ali vse energetske vire razvijati samostojno ali se raje povezovati z že obstoječimi ponudniki. Pri tem imam v mislih predvsem trgovanje in preskrbo z energijo in ne toliko proizvodnje. V preteklosti so se v Petrolu pojavljale zamisli o vlaganju v nove energetske zmogljivosti. Ste torej načrte o graditvi novih elektrarn opustili? Seveda je mogoče kupiti tovrstno podjetje ali zgraditi novo elektrarno. Vendar so investicijske možnosti Petrola omejene in zavedati se moramo, kaj je naša temeljna dejavnost. Vendar imajo odločilno besedo pri postavljanju strategije in torej pri določanju, kaj bomo prednostno počeli, lastniki. Načeloma bomo na novih trgih vlagali v najdonosnejše, a hkrati stabilne dejavnosti in podjetja. Menite, da je na trgih jugovzhodne Evrope sploh še dovolj prostora, da bi lahko Petrol v doglednem času zavzel opaznejše tržne deleže? Ali ni čas za vstop na te trge nemara že zamujen? Vloge med naftnimi igralci so že precej razdeljene in več velikih naftnih podjetij že ima tuje strateške partnerje. Poleg tega v teh državah obstaja še množica malih zasebnih črpalkarjev. Lep primer sta recimo Bosna in Hercegovina ali Srbija. Število bencinskih servisov v teh državah je glede na kupno moč in gospodarsko razvitost zagotovo preveliko. V vsaki izmed omenjenih držav je po približno 500 zasebnih črpalk, ki na dolgi rok samostojno zagotovo ne bodo preživele, razen če se ne bodo gospodarski kazalci res izjemno okrepili. V Srbiji so tudi zasebniki, ki imajo v lasti po deset, dvajset ali celo do štirideset črpalk. Vsak dan dobivamo ponudbe za nakup bencinskih servisov in vsi nam razlagajo, da se za nakup njihovih servisov zanimajo tudi OMV, MOL ter drugi naši tekmeci. Zanimanje torej obstaja, vendar si na koncu vsak izračuna, ali se mu nakup izplača. Ali boste na teh trgih kupovali doslej samostojne zasebne bencinske servise ali jih boste nemara raje vključevali v franšizing oziroma boste gradili svoje servise? Naše izkušnje kažejo, da bo končni razplet verjetno kombinacija vseh teh treh možnosti. Največ je odvisno od lokacije in vsakega posameznega partnerja. Strategija Petrola je, da ostane t. i. ponudnik high end. Temeljno vodilo pri nastopu na trgu mora biti čim boljša storitev za kupca. Tukaj ima Petrol velike prednosti. Eden naših največjih tekmecev mi je osebno priznal, da tako dobrega informacijskega sistema, kot ga ima Petrol, nima niti eno podjetje v regiji, morda niti v celi Evropi. V naši regiji je naš tekmec na ravni storitve edinole OMV. Vsi drugi nam sledijo. Na Hrvaškem in v Bosni se bomo širili predvsem z lastnimi servisi. Imamo že lokacije in predvidena sredstva za ta namen. Srbija je mogoče malce trši oreh. Naši predhodniki v upravi so čakali na privatizacijo NIS (Naftna industrija Srbije, op. a.), podpisani so bili tudi že dogovori o graditvi skupne mreže bencinskih servisov. Žal zavoljo političnih odločitev do tega ni prišlo. Z naše strani je bila volja velika, vendar je realizacijo blokirala srbska politika. V Srbiji bomo najverjetneje poskusili najti obstoječe bencinske servise, ki funkcionirajo na nekem vsaj približno dovolj visokem nivoju, da jih je mogoče vključiti v Petrolovo mrežo. V Bosni boste gradili lastne servise, čeprav že sedaj obstaja množica črpalk? V Bosni je težava v tem, da imajo obstoječe črpalke neurejena lastniško-pravna razmerja. Večina od skoraj 500 majhnih črpalk je bila zgrajena v času vojne in z njo povezanega vojnega dobičkarstva. Narejene so bile predvsem zaradi potrebe po investiranju določenega denarja in ne zaradi tolikšnih potreb kupcev. Problemi so tudi z varstvom okolja. Gradili bomo svoje servise, ker nočemo imeti lastniških problemov, poleg tega želimo svojim kupcem zagotoviti kakovost in varnost. leznica. Poleg tega je v Evropi zaradi okoljskih razlogov zelo težko zbrati vsa potrebna dovoljenja za tovrstno dejavnost. Uprava še ni imela neposrednih pogovorov z morebitnimi partnerji, ki bi investirali v postavitev nove rafinerije. Pred dvema mesecema so predstavniki ruske naftne družbe Lukoil obiskali ministrstvo za gospodarstvo, kjer so izrazili interes za nakup deleža v Petrolu in za Nafto Lendava in pri tem je ostalo. Medsebojnih pogovorov o tem do zdaj še nismo imeli. Z Lukoilom vseskozi normalno sodelujemo na področju nabave goriv. Kako to, da vam Rusi niso ničesar omenili, če dobro medsebojno sodelujete na drugih področjih? Veliki partnerji imajo zelo razdelan odnos do takšnih vprašanj. Najprej si želijo pridobiti podporo lastnikov, nato bodo začeli pogovore z upravo. Slišati je, naj bi prejšnji predsednik uprave svetoval Lukoilu oziroma izraelski naftni družbi pri potegovanju za nakup deleža v Petrolu. Pregledujemo delovanje prejšnjega predsednika uprave. Do sedaj smo dobili nekatere indice, vendar jih morajo pregledati organi, ki so za to pristojni. Izraz svetovanje je morda malce široka oznaka. Vsak potencialni par- Kakšna bo usoda Nafte Lendava? Razvoj Nafte Lendava je zagotovo lahko priložnost za Slovenijo, če upoštevamo, da primanjkuje rafinerijskih zmogljivosti. Vendar bi to zahtevalo veliko investicijo, saj bi bilo treba rafinerijo praktično povsem na novo zgraditi. Malce je problematičen logistični vidik, saj je rafinerija prometno odrezana. Vse je vezano na Hrvaško - tako naftovod kot že- tner želi pridobiti čim več informacij iz čim več različnih virov, tudi od stare uprave. To je povsem logično in nujno. Kakšna naj bi bila prihodnja lastniška struktura Petrola? Odločitev o lastnini je stvar lastnikov, ne uprave. Lahko povem samo svoje osebno mnenje, ne kot predsednik uprave, temveč Osebno menim, da bi država morala ostati v lastniški strukturi Petrola z vsaj enakovrednim lastniškim deležem kot strateški partner. 36 Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 INTERVJU kot državljan Republike Slovenije in hkrati kot mali delničar Petrola. Osebno bi zagotovo želel, da država ostane solastnica. Pe-trol bo namreč vedno dobro posloval in je, če uporabim preprosto prispodobo, kura, ki nese zlata jajca. Poleg tega bi se bilo glede na trende na svetovnem energetskem trgu in glede na razvojne zmožnosti verjetno preuranjeno umikati iz lastniške strukture podjetja. Lahko se poišče strateški partner, ki bi podjetju z dokapitalizacijo prinesel svež kapital za širjenje na jugovzhodu, v zameno pa bi dobil lastniški delež. Vendar osebno menim, da bi država morala ostati v lastniški strukturi z vsaj enakovrednim lastniškim deležem kot strateški partner. Lep primer je avstrijski OMV, v katerem je ob velikem deležu arabskih lastnikov v lastniški strukturi vidno udeležena tudi avstrijska država. To se nikomur ne zdi nič spornega in zadeva odlično deluje. Gre za eno najboljših podjetij ne samo v Avstriji, temveč daleč naokoli. Arabski partnerji še celo spodbujajo državno solastništvo, saj se zavedajo, da se bo država kot solastnica na vseh straneh obnašala racionalno. Tudi če nasploh pogledamo energetski posel, ugotovimo, da je politika močno navzoča v vseh multinacionalkah. Po mojem osebnem mnenju bi zelo dober partnerski odnos ustvarili že, če bi imel strateški partner v lasti 25-odstotni lastniški delež. Menim, da bi veljalo pri takšnem deležu tudi dolgoročno vztrajati. Udeležili ste se nedavnega Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kakšni so bili vtisi in kaj ste »odnesli« s tega srečanja? Davos je predvsem zanimiv zato, ker ni veliko srečanj in je zelo veliko gospodarstvenikov zbranih na enem mestu. Presenetila me je predvsem švicarska urejenost oziroma organizacija, ki je izpiljena do zadnje podrobnosti. Presenetilo me je tudi, da Davos počasi postaja »happening«, kamor prihajajo medijske zvezde. Zanimivo pa je, da je, ko so prišle medijske zvezde, kot je Brad Pitt, je večina ljudi odšla iz dvorane. Letos je bila energetika ena izmed vročih tem. Izpostavljeno je bilo, da sedanja rast porabe ne bo imela dolgoročnega pozitivnega vpliva na svetovno gospodarstvo. Sklepi so šli v dve smeri. Prva smer je iskanje novih, alternativnih virov. Pri pogonskem gorivu gre predvsem za etanol in biodizel. Vendar sta tudi ta dva vira omejena s količino razpolo- električno energijo ... žljive zemlje za sajenje oljne repice in drugih rastlin, iz katerih se pridobivata. Druga smer je ekološka optimizacija obstoječih virov. Vedno sta namreč dva vidika - ali načrpati več nafte in drugih energentov ali zmanjšati porabo. Rešitev je vedno nekje vmes. Petindevetdeset odstotkov vse načrpane nafte se porabi za energijo, pet odstotkov za proizvodnjo v kemični industriji. Na področju porabe nafte za energetske potrebe bo vsekakor treba bolj varčevati. Kaj počnete v prostem času? Kakšni so vaši hobiji? Prostega časa praktično ne poznam, saj je služba moj hobi. Tisto malo, kar ga imam, pa posvečam družini in športu. Menim, da vsak menedžer po celodnevnem sedečem delu potrebuje veliko športa, le tako je lahko kos zahtevam, ki jih predenj postavlja 12- in ve-čurni delavnik. Pozimi najraje deskam na snegu, smuči sem za nekaj časa pospravil v kot. Poleti pa se napolnim z energijo, ko deskam na vodi. Ta šport je nekaj posebnega, saj ne moreš preprosto čakati, kaj se bo zgodilo, temveč moraš ves čas spremljati veter, valove, desko, skratka, aktiven si tudi takrat, vendar drugače kot v pisarni. Tudi igranje golfa, ki nikakor ni šport petične-žev, saj oprema stane toliko kot boljša oprema za smučanje, mi je pri srcu. Veliko si v naravi in najpomembnejše je, da takrat, ko si zunaj pisarne, res »odklopiš« in se posvetiš svojim bližnjim in sebi.E Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 3 7 Menite, da je takšna lastniška struktura dolgoročno vzdržna? Verjetno vsak partner teži k vsaj več kot polovičnemu lastniškemu deležu. Vendar je to predvsem stvar dogovora med lastniki in lastniške deleže je mogoče urediti z družbeno pogodbo. Spet se bom vrnil k primeru OMV, kjer zadeva odlično deluje že petnajst let, in mislim, da bo delovala še kar nekaj časa. Stranki bomo ponudili vse energente, ki jih potrebuje - tako za vožnjo avtomobila kot za ogrevanje hiše, S predstavitve Etimološkega slovarja na SAZU; levo avtorja dr. Marko Snoj in dr. Metka Furlan, desno nagovor predsednika SAZU dr. Boštjana Žekša Kje so korenine slovenskih besed? V. M. Izšla je četrta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika z besedjem Š-Ž. Slovar se imenuje po Francetu Bezlaju, ki je več desetletij postavljal temelje zanj, in zgoščeno dokumentira življenje naših besed v več časovnih obdobjih. Etimologija je starim Grkom pomenila raziskovanje pravega, resničnega pomena besede, danes pa kot jezikoslovna disciplina zgodovinskega jezikoslovja ugotavlja, kdaj in kako so besede nastale, kakšne so bile ob nastanku, kaj so pomenile in po kateri značilnosti so pojmi dobili svoja poimenovanja. Etimološki slovar slovenskega jezika zgoščeno dokumentira življenje naših besed skozi različna časovna obdobja. Od Ramovša do Bezlaja odločitev, da tudi slovenščina nujno potrebuje znanstveni etimološki 38 slovar, sega v leto 1938. Začetni delovni program takrat ustanavljajoče se slovenske Akademije znanosti in umetnosti je obsegal 15 točk in takoj za leksikonom slovenskega knjižnega jezika je bil med njene prednostne naloge sprejet tudi etimološki slovar slovenskega jezika. Da bi dela stekla, je bila leta 1942 ustanovljena Komisija za etimološki slovar slovenskega jezika, katere člani so bili Rajko Nahtigal (predsednik), Fran Ramovš (tajnik), Anton Breznik in Ivan Grafenauer. Istega leta pozimi je komisija sprejela Ramovšev z 20 vzorčnimi gesli predlagani idejni načrt za slovar in mu tudi poverila izdelavo podrobnega elaborata. Delo za slovar je v prvih letih steklo z zavidljivo hitrostjo. Toda katastrofa, ki je januarja 1944 zajela Narodno in univerzitetno biblioteko (sedanji NUK) - nanjo je padlo letalo -, kjer je ob številni zbrani strokovni literaturi za slovar zgorelo tudi veliko število že obdelanih gesel, je delo zelo upočasnila. V bistveno slabših razmerah se je sicer nadaljevalo, a je znova sistematično steklo, šele ko je Fran Ramovš pred svojo smrtjo leta 1952 skrb za pripravo in izdelavo slovarja zaupal prof. Francetu Bezlaju. Od tedaj dalje je bila izdelava Etimološkega slovarja slovenskega jezika njegova prednostna življenjska naloga. Rojstvo besede Ko so bile v šestdesetih letih pripravljalne datoteke za slovar izdelane do te mere, da so dopuščale začetek sistematičnega abecednega izdelovanja slovarja, je France Bezlaj leta 1963 izdal poskusni zvezek s 139 vzorčnimi gesli. V njem je pokazal, da Ramovševemu konceptu slovarja ni mogoče povsem slediti. Odločitev o izboru besedja je sicer ostala enaka. V etimološki slovar Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 ETIMOLOGIJA spada vse, kar je narod prekvasil po svoje, saj bi bil etimološki slovar, ki bi zajemal le standardno knjižno besedje, bolj podoben slovarju tujk, je razmišljal France Bezlaj. Zelo pomembna pa je bila njegova odločitev, da konceptu ne bo sledil v tistem delu, ko je Ramovš menil, naj bi se etimološki slovar povsod, kjer je to mogoče, naslanjal na primerjalne slovanske slovarje. Etimološki slovar slovenskega jezika mora biti popolnoma samostojno delo, ki se ne naslanja na nobeno drugo, tako da bo vsak slovenski kulturni delavec lahko ob sleherni besedi, pozabljeni ali živi, našel razloženo njeno razvojno pot in spoznal njeno kulturno-zgodovinsko vrednost, je ugotavljal prof. Bezlaj. Življenje sleherne besede je treba natančno dokumentirati od rabe in razvoja v slovenščini prek predhistoričnih obdobij do tiste jezikovne stopnje, kjer je kot oblika s pomenom nastala. Torej do njenega rojstva, pa naj je to bilo na praindoevropski, praslo-vanski, slovenski ali kateri koli drugi jezikovni stopnji. Etimološki tezavrus Ko je leta 1976 izšla prva knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika z be-sedjem A-], so morda bolj v tujih kot v domačih strokovnih krogih, poudarja dr. Metka Furlan, spoznali pravo vrednost slovarja: da je Bezlajev slovar eden redkih etimoloških slovarjev slovanskih nacionalnih jezikov, ki je v razlagah suveren, nikakor ni kompila-torski, da je pomemben afirmator slovenščine v slavistiki in indoe-vropeistiki in da je slovar pravzaprav pravi etimološki tezavrus. Ne smemo namreč pozabiti, da je slovenščina s svojimi specifičnimi značilnostmi še danes trd jezikoslovni oreh že za domače, kaj šele za tuje jezikoslovce, hkrati pa je izredno povedna tako za slavistiko kot za indoevropeisti-ko, dodaja dr. Furlanova. Prof. France Bezlaj je bil ob svojem etimološkem delu na Inštitutu za slovenski jezik vzporedno tudi profesor slovanskega primerjalnega jezikoslovja na filozofski fakulteti, zato delo na etimološkem slovarju ni potekalo, kot je predvidel. Konec sedemdesetih let ga je zaskrbelo, da delo ne bi ostalo torzo. gmrt A \m Dr. France Bezlaj Leta 1981, tik pred izidom druge knjige z besedjem K-0 leta 1982, se je v Bezlajevo etimološko delavnico pridružil Marko Snoj, tik po njenem izidu leta 1983 pa še Metka Furlan. Tretja knjiga z besedjem P-S je izšla dve leti po smrti prof. Bezlaja leta 1993. Četrta knjiga z besedjem S-Ž z nekaterimi posodobitvami in izboljšavami, ki so se zrcalile že v tretji knjigi in vsebinsko sledijo Bezlajevemu konceptu etimološkega tezavra, izhaja torej dvanajst let kasneje. Novosti slovarja Tudi ta knjiga tako kot prejšnje prinaša v sloveni-stiko, slavistiko, indoevropeistiko novosti, ki jih skrben bralec lahko najde sam. Naj jih s pomočjo dr. Furlanove nekaj izpostavimo. V slovarju zvemo, da glagol še-pati ni nemška izposojenka bavar-skonemškega schepp "kriv, neraven", kot se je dolga leta nekritično sledilo Karlu Streklju, ampak je Dr. Metka Furlan beseda domačega izvora, kot je že v sedemdesetih letih opozoril France Bezlaj. V narečjih sta se vsaj še konec 19. stoletja celo našli njeni starejši fonetični razvojni stopnji švepati in svepati. Tudi glagol šantati ni izposojenka iz madžarskega santit "šepati", kot se je mislilo, ampak je to eks-presivna tvorjenka, ki je iz slovanskega glagola *šamati "opotekati se, tavati, majati se" nastala enako kot slovensko skaktati iz skakati. Sinonimni glagoli lopati "hlastno jesti, lokati", 5lopati in žlopati izvirajo iz enega in istega praslo-vanskega glagola *lopati, ki je bil enak litovskemu lapoti "goltati (o svinjah)". Glagola šlopati in žlopati namreč vsebujeta slovansko eks-presivno predpono *s~. Dediščina slovanske ekspresivne leksike sta tudi glagola lokati in žlokati s paralelo v litovskem lakti, laku "tekočo hrano polizati, žlokati". Slovanska beseda *skovorda pri drugih Slovanih pomeni "ponev", pri nas pa bi jo lahko prepoznali v besedi škrvada "pokrovka", ki je bila zabeležena na skrajnem zahodu v Brdicah pri Kožbani in je poleg redukcije iz *skrovada najbrž zaradi izoliranosti doživela soglasniški premet iz slovenske oblike *sko-vrada. Pojav je pogost tudi pri izposojenkah, npr. gajžla (poleg žajgla, žlajga) iz srednjevisoko-nemškega geisel "bič". Slovenski pomen "pokrovka" je v primerjavi s širše izpričanim "ponev" lahko tudi starejši in mogoče je, da je slovanska beseda *skovorda prvotno označevala isto kot sodobno primorsko črepnja. Dr. Metka Furlan je znanstvena svetnica Etimološko-onomastič-ne sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je zaposlena od leta 1983. Doktorirala je leta 1986 s temo Dvozložne težke baze v hetitšči-ni. Je izredna prof. na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava hetitščino in laringalno teorijo. Posveča se posameznim slovenskim, slovanskim in hetitskim problemom primerjalnega jezikoslovja in etimologije in teoretičnim vprašanjem etimologije. Beseda škinja "šivilja" je znana z zahodnega območja in je ženska oblika tipa gospodinja h gospod, ki je bila izpeljana iz vršilca dejanja *s'bvbcb "krojač", besede, ki je pri nas ohranjena samo kot priimek Švec na skrajnem vzhodu. V odnosu do Švec je škinja fonetični arhaizem, ker kaže na izpeljavo iz starejše fonetične stopnje pred delovanjem tretje pala-talizacije ali vsaj še iz časa morfo-fonemskih zamenjav k : c. Beseda veter je znana pri vseh Slovanih in je star indoevropski vršilec dejanja glagolske osnove, ki se samo fonetično pretvorje-na ohranja v sin. veti "pihati". Pri delu Indoevropejcev je ta tvorba zamenjala še starejšo participal-no tvorbo, ki se ohranja npr. v nemškem Wind, latinskem ven-tus, hetitskem huwant-. V frazi bruhati kot vidra beseda vidra nima nobene zveze z vodno živaljo, ampak v njej vidra podobno kot bolgarsko vidra pomeni "izvir" Sestavine gesel vsak geseiski sestavek v Etimološkem slovarju slovenskega jezika praviloma sestavljajo tri enote, pojasnjuje njegov soavtor dr. Marko Snoj. V prvi je predstavljeno slovensko gradivo. Začne se z geselsko iztočnico, nadaljuje z njenim slovničnim kvalifikatorjem in navedbo pomena. Dalje je v obliki gnezda predstavljena in dokumentirana slovenska besedna družina. Besede so v mnogih primerih osvetljene z narečnimi in zgodovinskimi zapisi. Drugi odstavek se začne z navedbo primerjalnega gradiva. Tu najprej izvemo, kako se ta glagol glasi v drugih slovanskih jezikih, od stare cerkvene slovanščine in drugih južnoslovanskih prek vzhodno- do zahodnoslovanskih jezikov. Temu sledi praslovanska rekonstrukcija, ki je v večini primerov naglasno opremljena. Geseiski sestavki se po potrebi končujejo z vodilkami, ki kažejo na druge geselske sestavke s sorodnimi besedami ali s sorodno tematiko. V rimeru viseti sta navedeni dve vodilki, prva opozarja na vzročni glagol vesiti, ki je prvotno pomenil »povzročati, da visi«, druga pa na samostalnik svisli, ki je prvotno označeval viseč, previsen del stavbe. ► Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 39 ETIMOLOGIJA Kje so korenine slovenskih besed? ► Besede v grobem delimo na avtohtone, t. j. nastale v kontinuiranem jezikovnem razvoju, in na prevzete, ki so v slovenščino ali že praslovan-ščino prišle iz sosednjih jezikov. Od kod beseda žoga? Etimološki slovar slovenskega jezika obravnava tudi prevzete besede, seveda ne vseh, temveč le starejše ljudske izposojenke, ki jih je slovenski jezik po svoje prekvasil. Taka je npr. beseda žoga, ki smo jo že pred 18. stoletjem prevzeli iz beneško-italijanske zogo v pomenu »igra«. Slovenski jezik je besedo po svoje prekvasil ne samo s tem, da je besedi spremenil slovnični spol, temveč tudi in predvsem s tem, da ji je dal nov pomen. Pomenski razvoj iz »igra« v »žoga« nam pove, da so bile igre z žogo - resda z drugačno kot so današnje - že vsaj v 17. stoletju zelo priljubljene. Geselski sestavki, ki obravnavajo prevzete besede, se praviloma ne ustavijo pri navedbi tujejezične predloge, v opisanem primeru beneškoita-lijanske, temveč skušajo navesti izvor tudi tej predlogi. V primeru besede žoga oz. beneškoitalijan- Dr. Marko Snoj Dr. Marko Snoj je leta 1989 doktoriral iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja na ljubljanski filozofski fakulteti in se nato kot Humboldtov štipendist izpopolnjeval na Univerzi v Regensbur-gu. V Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sodeluje pri Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika, na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa predava akcent in prevoj v okviru indoevropske primerjalne slovnice. Pred leti je izšla njegova knjiga Slovenski etimološki slovar. ske zogo je to lat. beseda iocus, ki pomeni »šala, kratkočasje, igra«. Zagaman, frdaman Zanimive so hibridne tvorbe, kot je npr. pridevnik zagaman, ki je videti kot prvotni trpni deležniki, vendar ustreznega glagola, ki bi se moral glasiti zagamati, slovenščina nima. Problem je rešljiv z domnevo, da je zagaman prenarejeno iz sinonima zagaten po zgledu pre- RoA D I O OGNJIŠČE /IfpftN /f^N z (^lfeuonskimsredStem \ W 51oven(ježespetpriprav\j P05 NO OB TM I KRICO! Pustna sobota, 25. februar, ob I2h. Športna dvorana Zavoda sv.5tanislava. Pritaki^te Jureta5eška, Nu5o Derenda, na tone pisanih maškar, ples, zabavo, nagrade in presenečenja. T udi tokrat bomo pomagali enemu izmed mfcjj onarj ev. /^aby eni na Pustno Sobotno iskrico na ples 2 dobrim namenom. Si?) RADIO OGNJIŠČE kleman, slednje pa je prenarejeno iz preklet pod vplivom sinonima frdaman, ta pa je trpni deležnik od frdamati v pomenu »pogubi-ti«. Glagol frdamati je za nas seveda nemška izposojenka, ki pa ima izvor v latinski besedi damnare s pomenom »soditi, obsoditi«. Geselski sestavki so opremljeni z navedbo primerjalnojeziko-slovne in etimološke literature, v kateri si zahtevnejši bralec lahko ogleda podrobnejšo argumentacijo. Pogosto je navedena znanstvena literatura, v kateri so zastopana različna mnenja. Etimološki slovar slovenskega jezika je namreč naravnan kritično do vseh predlaganih znanstveno vzdržnih rešitev, pri čemer je treba kritičnost seveda razumeti kot tehtanje argumentov za in proti in ne kot grajo. Staro in novo Vsak etimološki slovar prinaša poleg rešitev, ki so znane že iz starejše strokovne literature, tudi izvirne razlage. Četrta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika vsebuje dostojno število novih razlag, ki z njo stopajo na pot preverjanja v strokovni javnosti. Vsebuje pa še več takih razlag, ki sicer črpajo iz že doseženih spoznanj, vendar na podlagi morebitnega dodatnega gradiva in opirajoč se na trdnejše teoretske podlage podajajo nove sinteze, pojasnjuje dr. Marko Snoj. Kakor besede niso nastajale ali prihajale v naš jezik na en sam način, tako tudi ni mogoče obravnavati in prikazovati njihovih etimoloških razlag po enem kopitu. Vsebina in oblika geselskih sestavkov se v vsakem od prek 9.000 40 Demokracija ■ 7/xi • 16. februar 2006 napisanih prilagaja stvarnim danostim pa tudi mejam spoznanega, zato je obravnava vsake besedne družine bolj ali manj sklenjen, praviloma v strnjenem, mestoma tudi v bolj ekstenzivnem slogu napisan esej o njenem sorodstvu, medsebojnih odnosih, izvoru in etimologiji pa tudi o dosedanjih, večkrat različnih etimoloških mnenjih. Duhovna arheologija Kultura vsakega naroda je kakovostno in količinsko izmerljiva vrednota. Eden njenih pomembnih kazalcev je poznavanje svojega izvora, starejših, zgodovinskih in predzgodo-vinskih razvojnih stopenj lastnega jezika, ki ga daje prav etimološki slovar. V njem se namreč zrcali tudi tista narodova preteklost, tista stran njegove stvarne in duhovne zgodovine, ki se ji ne moremo približati z nobenim drugim spoznavnim sredstvom. Povedano z besedami profesorja Bezlaja: Etimologija je duhovna arheologija, čemur lahko dodamo le, da je etimološki slovar muzej, v katerem so na ogled postavljene duhovne izkopanine iz predzgodovine naše civilizacije. Še peta knjiga vse štiri knjige imajo na skupno 1349 slovarskih straneh 9728 gesel (prva 2229, druga 2328, tretja 2275, četrta 2896). Etimološko razloženih je seveda precej več slovenskih besed. Končno število vsega obravnavanega besedja, ne le slovenskega, ampak tudi vsega tujejezičnega v slovarju, bo pokazala peta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ld bo vsebovala indekse, njen izid pa se pripravlja za letošnje leto. Bibliografija slovarja obsega več kot 1300 enot. Od izida prve knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika je minilo že skoraj trideset let. Novi slovarji so prinesli nove besede. Razvoj slovenistike, slovanske in indoevropske komparativistike je marsikatero slovensko besedo prikazal v boljši, še bolj zanesljivi razvojni luči. Izid četrte knjige slovarja po besedah dr. Furla-nove pomeniti začetek novega obdobja temeljnih etimoloških raziskav našega izraznega fonda. Dolžni pa smo, poudarja Furlano-va, da nam v zavesti in vesti ostane, da je oranje etimološke ledine opravil prof. France Bezlaj. E Muze na fronto! V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je na ogled razstava Muze na fronto!, ki prikazuje propagando med prvo svetovno vojno, natančneje delo Vojno-tiskovnega urada, v katerega so bili mobilizirani različni umetniki. v azstava Muze na fronto! (Musenandie Front!), ki jo -L. Vje pripravilo miinchensko društvo Adalbert Stifter Verein (avtor razstave je Jožo Džambo), je na svoji poti po evropskih muzejih lani jeseni najprej gostovala v našem osrednjem muzeju prve svetovne vojne v Kobaridu (od 15. septembra do 15. oktobra). Bila je dobro obiskana in ocene poznavalcev so bile dobre. Razstava govori o delu in vlogi umetnikov v času prve svetovne vojne, natančneje o delu avstro-ogrskega Vojno-tiskovnega urada, v katerega so bili mobilizirani in prostovoljno vključeni umetniki z različnih območij monarhije. Razstava kritično govori o vlogi umetnikov v času velike vojne, o njihovih polemikah, dilemah in propagandni vlogi. Po svoji mu-zeološki zasnovi je sicer preprosta, vendar je vsebinsko zanimiva za muzejske obiskovalce in zgodovinarje, ki jih zanima zgodovina prve svetovne vojne, za tiste, ki jih zanima vloga propagande v poli-tično-ideoloških projektih, kot so vojne, pa tudi za vse tiste, ki jih zanima književnost in literarna zgodovina, saj med drugim obravnava mnoga slavna imena umetnosti in mojstre peresa, ki so soustvarjali dunajsko in srednjeevropsko umetnost na prelomu v 20. stoletje in do izteka monarhije. Vojna in umetniki Razstava torej obravnava čas, ko je bil Dunaj ne le prestolnica monarhije in kulturno središče Srednje Evrope, ampak eno ključnih evropskih kulturnih središč obravnavanega obdobja. Med umetniki, ki so pomembno vplivali na evropsko umetnost na prelomu stoletja oziroma ji dali odločilni pečat, nastopajo imena, kot so Stefan Zweig, Rainer Maria Rilke, Thomas Mann, Otto Dix, Karl Kraus, Franz Kafka in mnogi drugi. Razstava prikazuje njihovo vključenost in delo, ki je bilo vezano na Vojno-tiskovno-propagandni urad, njihov odnos do vojne in z njo povezane polemike. S svojimi spoznanji in sporočili o vlogi intelektualcev, kritične javnosti, vplivu umetnosti in njene vključitve in zlorab v vojnopropagandne namene, je aktualna tudi danes. 40 panojev Tema je predstavljena na štiridesetih panojih v nemščini, besedila pa so prevedena v tri jezike: slovenščino, angleščino in italijanščino. Razstavo spremlja katalog v dveh zvezkih, ki je žal samo v nemščini. V prvem so študije obravnavanih tem, ki jih je napisalo sedem avtorjev, v drugem zvezku je izbor besedil iz vojnega časa in izbrana dokumentacija. Ob razstavi so organizirali tudi predavanje ugledne italijanske zgodovinarke dr. Marine Rossi; predstavila je dokumentarni film o avstro-ogrskih vojnih ujetnikih v Rusiji v času prve svetovne vojne, ki ga je naredila na podlagi raziskovalnega dela v ruskih arhivih. Razstava bo v Muzeju za novejšo zgodovino v Ljubljani na ogled do 28. februarja. 19 ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 ZGODOVINA Soška fronta na Krasu RADIC7 ZELEIMI VAL 93.1 & 97.Q IVIhz Bloška planota ali na kratko Bloke je na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Bloke se razprostirajo na višini 720 do 800 metrov in so dostopne iz več smeri, predvsem po magistralnem cestnem trikotniku Ljubljana-Unec-Zlebič, oziroma s primorske strani prek Postojne in Unca. Bloška planota Planota, ki je pretežno kraško-apnenčasta, na severu pa dolomitna, je obkrožena z oblimi in delno poraščenimi hribi. Na njej je raztresenih 45 večjih ali manjših naselij, v katerih živi okrog 1.700 prebivalcev. Na valovitem območju se menjavajo manjše in večje doline, poraščene s smrekovimi in borovimi gozdički, kjer v neštetih oklju-kih počasi teče potok Bloščica. Tu najdemo največji še ohranjen mozaik nizkega barja pri nas. Rastline in živali, ki tu živijo, sodijo med najbolj ogrožene, saj so vezane na zelo občutljivo življenjsko okolje. Večinoma travnate planote prečijo potoki, ob katerih nastajajo mokrišča, ki ponujajo zavetje redkim rastlinam (dolgolistnata rosika, mala mešinka, boljši šaš) in številnim pticam. Največja botanična zanimivost Bloške planote je poletna škrbica (Spiranthes Aestivalis), neopazna kukavičevka z zelenkasto belimi cvetki, ki ne raste pri nas nikjer drugje. Poleg bogate flore je na Blokah tudi veliko živali, ki so drugod redkejše. Med lagodnim sprehodom po planoti nas lahko preseneti medved, srna aH divji prašič. Vidimo pa lahko tudi risa, lisico, včasih volkove. Zanimivo je Bloško jezero, v katerem plavajo ščuke, linji, kleni in rdečerepke. Bloke se vključujejo v regijski naravni park Snežnik. Neokrnjena narava, čist zrak in zdravo sonce ponujajo idealne možnosti za sprehode po razgibani pokrajini - peš, s kolesom ali na konju, pozimi tudi na smučeh. V deželi, ki se ponaša z začetkom jadralnega padalstva, za dobro počutje gostov skrbijo znane in Pajkovo sta v slovenski zgodovini večkrat omenjena. V pisnih dokumentih so bloške gostilne, ki vam nudijo domače jedi: notranjski želodec, bloške koline, bloški krompir, gobe ... Poselitev Blok Poselitev je bila zaradi ugodnih kmetijskih razmer razmeroma zgodnja, kar nam dokazujejo izkopanine iz prazgodovinske dobe. Prvi prebivalci, ki so tam živeli, so se imenovali Ja-podi. Imeli so svojo naselbino Metullum, sedaj vas Metulje, kjer je, po Valvasorju, prvotna domovina znamenitih bloških smuči. Takrat sta čez Bloke vodili dve zelo pomembni rimski cesti. Tem so sledile pozneje še druge tovorne poti v srednjem veku. Zelo znana je vas Benete, kjer se vidijo ostanki nekdanjega rimskega oglednega stolpa, ohranjenih pa je nad 600 m rimskega zapornega zidu (Cluastra Alpium Juliarum). Srednjeveška gradova Nadlišek Bloke prvič omenjene leta 1260, kraj Nova vas pa leta 1341. Še bolj pa je znan slovenski literarni lik Martina Krpana, ki po ljudskem izročilu izhaja iz nekdanje Fajglove kmetije pod sv. Urhom pri sv. Trojici. Občina Bloke je obstajala že v 19. stoletju in nato vse do leta 1955. Sedanja občina je bila ustanovljena leta 1998 in obsega 75 km2. Njen sedež je v Novi vasi, kjer tovarni Novolit in Kovinoplastika zaposlujeta večino prebivalcev občine. Slovenski Tibet Posebna geološka zgradba Blok je eden od vzrokov za deloma kraški značaj vodnega pretakanja, vzpetine in pobočja z razmeroma blagimi nagibi so posledica dolomitne podlage. Široke ravnine in ploske doline so zato pogosto poplavljene. Bloke so zaradi take reliefne oblikovanosti izrazita in sklenjena pokrajina, kar se kaže tudi v podnebnih razmerah. Za vreme na Blokah so značilne spomladanske pozebe in zgodnje jesenske slane, temperature v zimskih mesecih pa so med najnižjimi v Sloveniji. Leta 1985 so tu namerili drugo najnižjo izmerjeno temperaturo v Sloveniji -33,6° C, leta 1952 pa kar 153 cm snega. Ostro podnebje z dolgimi, snežnimi in mrzlimi zimami, kjer je devet 42 c6/XI ■ 9. februar 2006 NAŠI KRAJI Bloško jezero Prostrane planjave, primerne za kolesarjenje mesecev zima in tri mesece mraz, kot pravi marsikateri starejši Bločan, poleg tega pa še temperaturna inverzija v dolinah, zaradi katere je snežna odeja dolgotrajna, je privedlo do razvoja bloških smuči. Začetki smučanja na Blokah Smučanje je zelo stara dejavnost, na kar nas opozarjajo 4500 let stari ostanki, najdeni na Korejskem polotoku. Na zahod se je smučanje razširilo prek severnih dežel, na Bloke verjetno iz Zakarpatske Rusije in je torej staro-slovanska dediščina iz 7. stoletja. O bloškem smučanju je že davnega leta 1549 pisal vipavski plemič Herberstein, kasneje pa je največji pečat pustil Janez Vajkard Valvasor. V znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 ugotavlja, da v alpskih deželah smučanja ne poznajo. Na Blokah so verjetno smučali že nekaj stoletij pred zapisom. Valvasor še ni poznal izraza za smuči in je govoril o »dveh lesenih deščicah, četrt palca debelih, pol čevlja širokih in približno pet čevljev dolgih. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihanjeni. Na sredi je usnjen jermen, da se vtikajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje po ena taka deščica. K temu ima kmet v rokah še čvrsto gorjačo; to si nastavi pod pazduho, pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je v oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju. Noben hrib mu ni prestrm, noben z drevjem tako porasel, da se ne bi mogel na ta način smukati po njem ...« Njegov zapis je najstarejši v srednji Evropi, tako štejemo Bloke za zibelko srednjeevropskega smučanja. Vsestranska uporaba bloških smuči Bloško smučanje, etnološki biser Slovenije, se je razvilo iz potrebe, saj so smuči omogočale starim prebivalcem Blok gibanje v hudih zimah, ko se je debela snežna odeja obdržala tudi do pet mesecev. Smuči so uporabljali pri lovu, sečnji in drugih opravilih, ki zahtevajo gibanje. Z njimi so ob nedeljah in praznikih hodili k maši, uporabljali pa so jih tudi pri pogrebih. Za prevoz krste so imele daljše in širše smuči, ki jih je hranila po ena družina v vsaki vasi. Smučali pa so tudi za zabavo. Zlasti mlajši so spretno vijugali po strmih terenih blizu doma. Ob posebnih priložnostih, zlasti za pusta, so organizirali posebne igre in tekmovanja. Izdelovanje smuči lahko štejemo za pravo domačo obrt, ki se je razvila iz potrebe. Smuči na Bloški planoti so sprva izdelovali iz brezovega ali javorjevega lesa, včasih tudi jesenovega. Dolge so bile približno 160 centimetrov, široke 8 do 12 centimetrov in debele 1,5 centimetra. Sprednji del so zakrivili na različne načine: z upogibanjem v vreli vodi, nad ognjem, s parjenjem v gnoju ali segreti peči, z vpenjanjem med late v kozolcu. Smučar si je pri zaviranju ali spreminjanju smeri pomagal s kolco, dva metra dolgo palico, na katero se je opiral. Čevlje so si vpeli s stremeni in jermeni, narejenimi iz žime ali usnja. Drsno ploskev so mazali s stopljenim lojem ali čebeljim voskom. Prva oblika bloških smuči je avtohtona. Zaradi izredne geografske in socialne zaprtosti pokrajine se smučanje ni razširilo drugam. Bloški teki Vzrok za izumiranje tradicionalnega bloškega smučanja je razvoj modernega smučanja, ki je prodrlo tudi na Bloke. Dokončni udarec mu je zadala italijanska prepoved smučanja in posest smuči med drugo svetovno vojno. Stare bloške smuči so v muzejih v Sloveniji zelo redke, nekaj jih hranijo v muzejih v Stockholmu, Oslu in na Dunaju. Bloško smučanje v tehničnem pogledu ni vplivalo na razvoj modernega smučanja v Slovenji, veliko pa je pripomoglo k njegovi priljubljenosti in razširjenosti. Z vsakoletnimi bloškimi teki se oživlja spomin na smučarsko tradicijo; letos bodo v nedeljo, 12. februarja. HJ Velike Bloke iz zraka Potok Bloščica Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 43 RECENZIJE Foucaultovo nihalo Založba Mladinska knjiga Umberto Eco je profesor semiotike na Univerzi v Bologni in avtor številnih teoretičnih razprav. Svetovno slavo je požel z romanom Ime rože, italijanska javnost pa ga pozna tudi kot kolumnista. Foucaultovo nihalo je njegov drugi roman, ki ga je napisal leta 1988. Zgodba se dogaja v neposredni sodobnosti, a oči njegovih junakov so zvedavo in strastno uprte v preteklost, ki jo želijo raziskati ali celo prikrojiti po svoje. Gre za skrivnostno - in nevarno! -zgodbo o templarjih, članih viteškega reda iz 12. stoletja, katerih vpliv in moč naj bi se raztezala do današnjih dni, kar na svoji koži izkusi prvoosebni pripovedovalec, še preveč poučen o njenih temačnostih. Oblasti povedati resnico Založba *cf. Edward W. Said je eden največjih literarnih komparativistov pa tudi kritičnih oziroma angažiranih intelektualcev sodobnega časa, ki je začel z visoko teorijo, utemeljil postkolonialne študije, na koncu pa zagovarjal novodobni globalni humanizem. Zbornik z naslovom Oblasti povedati resnico (v Rdeči zbirki ga je izdala založba *cf.) prinaša pregled Saido-vih postorientalističnih spisov, v katerih zagovarja kontrapunktno kritično branje. Vloga kritičnega misleca je slediti vsem glasovom določenega dela, kar se resnice tiče, pa - v skladu z naslovom - ni dovolj samo povedati jo, temveč v njenem imenu tudi delovati. Zgodovina iz spomina Založba ZRC Knjiga Zgodovina iz spomina vsebuje ponatis člankov etnologa Vilka Novaka v osmih številkah soboškega Vestnika iz leta 1997, v katerih se je kritično odzval na stališča Tiborja Zsige v knjigi Muravi-dektol Trianonig {Od Pomurja do Triano-na). Knjiga naj bi pripomogla k boljšemu razumevanju polemike in je zelo zanimivo branje za vse, ki jih zanima dinamična zgodovina Prekmurja v času, ki je odločal o tem, ali bodo Slovenci v tem delu Slovenije dokončno odkriti in prepoznani in ali bo ta del sploh priključen drugim slovenskim pokrajinam. Poleg tega osrednjega Novakovega besedila je v knjigi objavljena še vrsta drugih Novakovih besedil (in tudi besedil drugih avtorjev), ki so bila objavljena v takratni polemiki. Zanimivo, poučno in izvrstno branje. 44 SVETA KRI IN sveti JjRAL MICHAEL BAIGENT ^^^ RICHAKD LEIGH ■ HENIY LINCOLN «fes ¡¡an Branje po izbiri Društvo Literatura V zbirki Novi pristopi je Literarno-ume-tniško društvo Literatura (izdaja literarno revijo Literatura) izdalo izbor kritiških zapisov, posvečenih slovenski esejistiki, ki jih je literarni kritik, esejist in urednik dr. Matevž Kos pisal v letih 2001-2004. Branje po izbiri je njegova četrta knjiga, naslov zanjo pa si je sposodil pri kritiški rubriki ponedeljkovih kulturnih strani Dela, kjer je enkrat na mesec objavljal svoje eseje. Objavljenih je 28 zelo proni-cljivih esejev, v katerih piše o knjigah od Denisa Poniža, Edvarda Kocbeka, Ivana Štuhca, Draga Jančarja, Matije Ogrina, Nika Grafenauerja, Tarasa Kermaunerja do Jožeta Pučnika, Vinka Ošlaka, Dušana Lajovca, Boža Répéta, Gorazda Kocijančiča in Igorja Grdine. Shakespearejevi soneti Cankarjeva založba Kdaj je William Shakespeare, genialen dramatik, segel po sonetni izrazni obliki, ni razjasnjeno. Vsekakor je bil dokončni izbor narejen do leta 1609, ko je izšlo 154 njegovih sonetov. Napisani so v klasični angleški sonetni obliki, ki štirinajst verzov deli v tri štirivrstičnice in dvovrstič-no kitico na koncu. Mojster gledališkega verza je s soneti posegel po formi, ki je v tistem času zagotavljala pesniško veličino. Zbirka Bela krizantema prinaša, prvič po Menartovi prepesnitvi pred štiridesetimi leti, kompletne Shakespearove sonete v novem prevodu. Srečko Fišer, prevajalski mojster in tudi teoretik, So-vretov nagrajenec, je Shakespeara prevedel po novi prevajalski poetiki, ki ne vztraja več pri formalni strogosti, ampak raje razveže verz na račun večje zvestobe izrazu in besedju. Knjiga je dvojezična, levo teče izvirna angleška verzija, desno pa slovenski prevod. Demokracija • 6/xi • 9. februar :oo6 Staroselci v Evropi Založništvo Jutro V okviru projekta Korenine slovenskega naroda je junija 2005 potekala mednarodna konferenca Staroselci v Evropi. Njen namen je bil zbrati čim več podatkov o naši preteklosti, dejstev in argumentov, ki govorijo bodisi o preselitvah naših prednikov, bodisi o njihovem življenju na sedanjem in okoliškem ozemlju že od prej. Zdaj je izšel zbornik, v katerem so objavljeni prispevki s konference: Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775 (Duša Krmel Umek), Izum kolesa - gibalo napredka in Primerjava sodobnih evropskih, indoevrop-skih in nekaterih starih jezikov (Vinko Vo-dopivec), Imena pričajo (Ivan Tomažič), Karel Oštir v luči teorije kontinuitete (Luci-jan Vuga), Onomastika rimskega Norika in sledovi noriških imen ter Istoizvorne besede indoevropskih jezikov v bazi I. DYEN in uporaba (Jože Rant), Sorodnosti med staro-britanskimi in slovenskimi paleo-etničnimi značilnostmi (Andrej Rant). Sveti gral Založba Učila, Tržič Knjigo Sveta kri in sveti gral treh avtorjev (Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln) so slovenski bralci že lahko brali. Zdaj jo je - zaradi razvpite Brownove Da Vincijeve šifre založba Učila znova natisnila. Pravzaprav gre bolj za dokumentacijo oziroma za to, da si lahko bralci Da Vincijeve šifre pogledajo, od kod je Dan Brown črpal ideje in podatke. Knjiga je izšla že daljnega leta 1982 in medtem se je izkazalo, še posebej v zadnjem času, ko so se tisti, ki jim je kaj do resnice, ob razvpiti Da Vincijevi šifri temeljite lotili kritičnega pretresa problematike, na kateri obe knjigi temeljita, da gre za zgodbe, ki temeljijo na skrivnostnosti in zarotah, kar je ljudi vedno privlačilo, pri čemer pa pogosto najbolj trpita resnica in zdrav razum. Med svobodo in rdečo zvezdo Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic uspešnica 347 strani Cena: 6.200 SIT moDiiMl ImW BflNDITIZMA Iz arhivov slovenske politične policije Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni vodilnih članov. Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani Cena: 5.000 SIT Od osvobodilnega boja do banditizma Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. Avtor. Albert Svetina uspešnica 367 strani Cena: 6.700 SIT Mati Slovenija Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. Avtor: Tone Kuntner 72 strani Cena: 2.200 SIT Okopi Politični razvoj slovenske države od leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih! Avtor -.Janez Janša 309 strani Cena: 2.200 SIT USPEŠNICA Premiki Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Prodana v več kot 61.000 izvodih! Avtor :Janez Janša 363 strani Cena: 2.200 SIT USPEŠNICA 100 let socialdemokracije Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. Avtor: Milan Zver 125 strani Cena: 2.200 SIT Pučnikova znanstvena in politična misel Zbornik razprav In referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti. Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani zadnjhzvod» Cena: 3.000 SIT i NAROČILNICA: □ Naročam tednik Demokracija*, število izvodov: *Naročnino želim plačevati: □ mesečno □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno PREDNAROČILA do 31. 1.2006 (označite z x): D Cijan, Toplak, Dubrovnik (uredniki): Državna ureditev Republike Slovenije 8.500 SIT □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 4.900 SIT NAROČILA (označite z x): D Jaklič,Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 4.990 SIT D Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 6.200 SIT _ Iz arhivov slovenske politične policije 5.000 SIT U Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma 6.700 SIT H Tone Kuntner. Mati Slovenija 2.200 SIT I_1 Janez Janša: Okopi 2.200 SIT 1_Janez Janša: Premiki 2.200 SIT _Milan Zver. 100 let socialdemokracije 2.200 SIT D Milan Zver. Pučnikova znanstvena in politična misej^^ |z\/0DI 3.000 SIT Ime in priimek (ime podjetja):_ Datum rojstva (samo fizične osebe): _ Ulica:_ Kraj, poštna št.:_ Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV: ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru) Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 0143 45 462. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnikob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Nova obzorja, d.o.o, Komenskega 11, Ljubljana k n j i g a r n a Demokracija Oživljena kinoteka Lucija Horvat, foto: Bor Slana Slovenska kinoteka, osrednja ustanova slovenske filmske zgodovine, spet deluje. Gostom so bili najprej predstavljeni kratki filmi pionirja slovenskega filma Karla Grossmana Na domačem vrtu, Odhod z maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. Zavrteli so še francoski kratki film Žongler, ki je edina kopija tega filma, najdena prav v Sloveniji, in nemški film Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev. Dvorano Slovenske kinoteke, ki je bila zaradi slabih tehničnih razmer in dotrajane infrastrukture zaprta od junija 2004, so obnovili po načrtih arhitekta Roberta Po-tokarja. Zgradbo, katere lastnik je sedaj ministrstvo za kulturo, ki je tudi omogočilo obnovitvena dela, so popolnoma obnovili, jo zvočno izolirali, izvedli akustično sanacijo za predvajanje nemih filmov ter nadgradili zvok in sistem za podnaslavljanje filmov. Pred sanacijskimi deli so bila pridobljena tudi vsa dovoljenja službe za varstvo spomenikov, saj je stavba, v kateri je Slovenska kinoteka, od leta 1975 kulturni spomenik Dokup desetih kopij V Slovenski kinoteki je v času njenega zaprtja prišlo do več kadrovskih sprememb. Za direktorja je bil, potem ko je aprila 2005 preminil njen tedanji direktor Silvan Furlan, že oktobra imenovan Staš Ravter, diplomirani dramaturg iz Maribora, njegov svetovalec za program pa je postal Boštjan Jambrek, ki je na tiskovni konferenci dan pred odprtjem kinoteke predstavil njen program. Slovenska kinoteka razpolaga s 3.800 lastnimi filmi, od katerih jih je samo okrog 1.500 podnaslovljenih. Se vedno bo aktualna medkinotečna izposoja, veliko kopij filmov, najnujnejših je kar 115, pa bodo v kinoteki odkupili ali pridobili z zamenjavo. Letos načrtujejo dokup vsaj desetih filmskih kopij. Raznolik program Prve mesece po odprtju se bodo na filmskem platnu Slovenske kinoteke vrteli večinoma filmi iz njenega arhiva, prenovljen filmski program pa bodo vsebinsko kmalu nadgradili. Filme, vsak dan bodo predvajali po tri, bodo izbirali po šestih ključih. Slovenskemu filmu bodo namenjeni ponedeljki, poleg tega bodo pripravljali dan slovenskega filma. Projekcije filmov študentov AGRFT bodo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, vsak drugi in četrti ponedeljek pa bo rezerviran za filme neodvisnih ustvarjalcev. V kratkem bodo obiskovalci videli nekaj povojnih jugoslovanskih filmov, stalna rubrika pa bodo tudi predstavitve nacionalnih kinematografij prvi torek in posameznih avtorjev drugi torek v mesecu. Februar bo tako rezerviran za filme Čeha Miloša Formana. Vsak tretji torek bodo na vrsti žanrski filmi, v program pa so bile uvrščene številne nove rubrike, kakršne so Ledolomilci, Petkovi izbori in Biseri. Podroben program Slovenske Boštjan Jambrek in Staš Ravter kinoteke bo objavljan v Kinoteč-niku, v dnevnem časopisju in na spletni strani, ki bo prenovljena čez približno dva meseca. Za bogatejšo zbirko Slovenska kinoteka želi v prihodnosti tudi obogatiti slovenski filmski muzej in za študentske potrebe urediti filmsko knjižnico, zato je začela z akcijo zbiranja kostumografskih in scenografskih skic, načrtov, snemalnih knjig in različic scenarijev. Vsi, še posebej pa dediči filmskih ustvarjalcev, ki doma hranijo stare filmske revije, fotografsko gradivo, kostume, igralske rekvizite in dnevnike, so vabljeni, naj gradivo in podedovane predmete izročijo v hrambo ali podarijo Slovenski kinoteki, kjer zbirajo tudi razne filmske naprave in kopije posnetkov filmov ali samo odlomkov. Ker predračuni in obračuni za posamezne filme kažejo ekonomske razmere v času njihovega nastajanja in so kot taki pomembni za študij filmske ekonomike, so v kinoteki dobrodošli tudi ti. E 46 Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 KULTURA Prešernovanje Slovenci smo včeraj počastili 157. obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna. Praznovanje kulturnega praznika pa je potekalo že prej. Tako je bil že 6. februarja tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev in Cankarjevega doma, na katerem so svoje in Prešernove pesmi brali Cvetka Bevc, Milan Dekleva, Petra Kolmanič, Zoran Pevec, Aleksander Peršolja, Andraž Polič, Ivo Svetina in Maja Vidmar. Prireditev je vodil Matjaž Pikalo, večer pa je spremljal pianist Igor Seme. Živahno je bilo tudi v Prešernovi rojstni vasi Vrbi, kjer je Gorenjski muzej 5. februarja odprl razstavo z naslovom Zdravljica -ambasadorka Slovenije. Na njej so Prešernovo poezijo, še posebej pa njegovo Zdravljico, ki je prevedena v številne svetovne jezike, med drugim v arabščino, bengalščino in kitajščino, v tujih jezikih recitirali diplomatski predstavniki v Sloveniji oziroma njihovi pooblaščeni predstavniki. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji Valentin Inzko. Od 2. do 7. februarja je v občini Žirovnica potekala slikarska kolonija na temo dr. France Prešeren, ki sta jo pripravila Kulturno društvo dr. France Prešeren in Zavod za turizem in kulturo. Nastale slike so vse od predvečera praznika dalje na ogled v Čopovi hiši. Prešerna so počastila tudi kulturna društva v sodelovanju z osnovnimi šolami: pri tem velja omeniti zlasti koncert Kulturnega društva Kranjski kvintet z naslovom Naš pesnik, ki je bil na Osnovni šoli Helene Puhar v Kra- nju, m np^ms kn čajanke Pic , cvetje Napovednik dogodkov ČETRTEK, 9-2. in poezija na kranjski Osnovni šoli Franceta Prešerna. Na predvečer praznika je bila osrednja državna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad, proslave pa so bile tudi v drugih slovenskih občinah, kot sta Ptuj in Gornja Radgona; na proslavi v Kulturnem centru Laško so podelili priznanja Antona Aškerca in priznanja Možnar. Na praznični dan so imeli mnogi muzeji in galerije dan odprtih vrat za obiskovalce, v KUD France Prešeren pa se je začel tradicionalni pesniški festival Trnovski terceti. Z dnevom odprtih vrat se je praznovanju slovenskega kulturnega praznika pridružila Slovenska kinoteka, v kateri so si ljubitelji filma lahko brezplačno ogledali pet legendarnih slovenskih filmov. Celodnevni praznični program z naslovom Nagrajenci je pripravila knjigarna Konzorcij, kjer so se med pogovori predstavili dobitniki domačih in tujih nagrad: pesniki in pisatelji pa tudi prevajalci, esejisti, filozof, koreograf, hitkar in ilustrator. Govorili so o odnosu do nagrad, ki so jih prejeli. L. H. 11.00 Muzej novejše zgodovine: 0 avstro-ogrskih vojnih ujetnikih (1914-1918). Predavanje in prikaz dokumentarnega filma tržaške zgodovinarke dr. Marine Rossi. Slovenski etnografski muzej: Od 9.2. do 31.3. bo odprta razstava z naslovom Sekira v medu - stripi po motivih poslikave panjskih končnic. Pripravljajo uredništvo revije Stripburger v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM), italijanskim združenjem Viva Comix in stripovsko knjižnico Serieteket iz Stockholma. Devet avtorjev je izbralo vsak svoj motiv iz zakladnice poslikanih panjskih končnic in ustvarilo stripovsko zgodbo. 19.30 Slovensko mladinsko gledališče: Ep o Gilgamešu 21.00 KUD France Prešeren: Trnovski terceti: Kajetan Kovič, Iztok Geister, Otto Tolnai (Madžarska) PETEK, io. 2._ 19.30Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, dirigent: George Pehlivanian, violina Tasmin Little 19.30 M6L: R. Harling: Jeklene magnolije 20.00 Gledališče za otroke in mlade, Ljubljana: B. Kobal in S. Verč: Satirični kabaret Zafrkon 2 7.00 KUD France Prešeren: Trnovski terceti: Aleš Muster, Jana Putrle, Eugen i usz Tkaczyszy n - Dycki (Poljska) SOBOTA, n.2._ 19.30 SNG Drama: V. Bartol: Alamut 20.00SNG Opera in Balet Ljubljana: Balet S. Prokofjev: Romeo in Julija 20.00 MGL Mali oder: A. Neilson: Zašita 20.30 Cankarjev dom: Zoran Predin, Žive legende in Orkester. Gost: Boris Cavazza. 10. koncert za zaljubljene. NEDELJA, 12.2. 17.00 Cankarjev dom: Sedmerček. Pravljični abonma Janeza Bitenca: 0 palčku Čopku in čudežni skrinjici 20.00 Gledališče za otroke in mlade Ljubljana: J. Mortimer, B. Cooke: Kadar mačke ni doma; gostuje Špas teater. 20.30 Cankarjev dom: Zoran Predin, Žive legende in Orkester. Gost: Boris Cavazza. 10. koncert za zaljubljene. PONEDELJEK, 13.2._ 79.30Mestna hiša: Godalni kvartet Akademije za glasbo, Godalni kvartet Violonti. Iz cikla: »Dobimo se na Magistratu«. Vstop prost. 20.00 Gledališče za otroke in mlade Ljubljana: D. Fo: Naključne smrti nekega terorista. Gostovanje Gledališča Koper Teatra Capodistria. 20.30 Cankarjev dom: Zoran Predin, Žive legende in Orkester. Gost: Boris Cavazza. 10. koncert za zaljubljene. TOREK, 14.2._ 77.30 MGL: J. Boko: Gledališka ura 79.00 Cankarjev dom: Fenomen teologije osvoboditve. Predava dr. Albin Kralj. Brezplačne vstopnice. 7 9.30 Slovenska filharmonija: Trio TelAviv SREDA, 15.2._ 18.00 Knjižnica Otona Župančiča: Biseri Južne Amerike. Potopisno predavanje Roka Kofola. 7 9.00 Cankarjev dom: Zakaj neoliberalizem potrebuje rasizem pri ukinjanju socialne države? Predava: doc. dr. Vesna Leskošek. Brezplačne vstopnice. 20.00 SNG Drama: C. McPherson: Jez Matjaž Pikalo Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 47 FILM Godne za možitev Monika Maljevič Pusto podeželsko življenje sester Bennet poživi prihod potencialnih snubcev. Vendar njihovi začetki niso preveč obetavni. ..-ft l'i'-ti -M ji-i-yrr ■ "i îfc" Keira Knightley kot Elizabeth je ena od petih sester družine Bennet, katerih edino razvedrilo je prihod potencialnih snubcev na podeželje. Eden takih je premožni Bingley, ki se zaljubi v Elizabethino sestro Jane, toda njuno razmerje zaradi obojestranske sramežljivosti nikakor ne vzcveti. Bingleyja spremlja prijatelj Darcey (Matthew MacFa-dyen), ki pa se vede zelo vzvišeno in zadržano, kar Elizabeth ni niti najmanj všeč. Dodatne obtožbe o Darcyjevi nepoštenosti Elizabeth prepričajo, da zavrne Darcyjevo snubitev. S pobegom najmlajše hčerke Lydie pa se nad Benne -te zgrnejo številne tegobe, toda na srečo jim priskoči na pomoč prav tisti, od kogar Elizabeth to najmanj pričakuje, kar dodobra spremeni njeno mnenje. Ko se v bližnjem dvorcu nastani mladi, neporočeni in premožni Bingley, v družini Bennet završi. Hčerke so vse godne za ženitev in Bingley s svojim najboljšim prijateljem Darcyjem je poleg mladih častnikov, nastanjenih v vasi, eden najbolj zaželenih snubcev za vsako mladenko. Njegovo zanimanje zbudi najstarejša gospodična Bennet, lepa in umirjena Jane, njena sestra Lizzie pa se zaplete v bitko spolov s čednim in na prvi pogled nadutim Darcyjem. Čeprav se pogosto vidita in so njuna srečanja dokaj burna, vseeno ne kaže, da bi si bila usojena. Kljub temu pa se Lizzie ni pripravljena sprijazniti in privoliti v zakon z daljnim sorodnikom Collinsom, kar povsem presune in razočara njeno mamo, ki je upala, da bo lahko oddala vsaj eno hčerko. Ko Bingley nenadoma odpotuje in z Jane ne ohrani nobenih stikov, je Lizzie prepričana, da je za to kriv Darcy. Očitkov nikakor Pride & Prejudice ÉÊltSÉ Režija: Joe Wright Scenarij: Deborah Moggach po romanu Jane Austen Produkcija: Debra Hayward, Liza Chasin,Tim Bevan Igrajo: Keira Knightley, Talulah Riley, Donald Sutherland, Matthew MacFadyen, Simon Woods, Brenda Blethyn, Rosamund Pike Premiera: 9.2.2006 Distribucija: Karantanija Cinemas ne skriva in nekaj časa se zdi, da bo vsako njuno srečanje odslej polno sovraštva. A ko se najmlajša Bennetova hčerka Lydia skoraj zaplete v škandal, se Lizzie končno zave, kakšna je prava narava njenega odnosa z Darcyjem. Njuna zgodba Čeprav je bil klasični roman Jane Austen že nekajkrat prej prirejen za televizijo, so ga za veliko platno doslej priredili le enkrat, leta 1940, ko sta v glavnih vlogah nastopila Laurence Olivier in Greer Garson. Različica zgodbe je bila predvsem romantična komedija. V desetletjih po njej se je zgodba med Lizzie in Darcyjem pojavljala v različnih oblikah in različnih filmih, med drugim nanjo namigujeta filmski uspešnici o prikupni Bridget Jones. Zato so se odločili, da je skrajni čas, da izvirna zgodba spet pride na veliko platno. Tokrat dogajanje ni prikazano slikovito in idealizirano, kot je bilo doslej v navadi. Film je realističen in pristen. Zgodba se dokaj zvesto drži romana, odstopa le v nekaterih podrobnostih, ki pa pomagajo občinstvu razumeti ozračje tistega časa. Bolj je poudarjen razlog, zakaj se morajo dekleta nujno poročiti, čeprav se na prvi pogled zdi, da je družina dokaj premožna. Hkrati je film zastavljen predvsem kot Liz-ziena zgodba. V nasprotju s knjigo Lizzie vse skrivnosti zadržuje v sebi in to jo zelo obremenjuje. Scenaristka se je zelo potrudila, da je kar najbolj ohranila bogat jezik, značilen za roman. Seveda ni mogla dialoga dobesedno prepisati, a kjer se je dalo, je uporabila iste besede kot Jane Austen. Ne nazadnje je roman taka knjižna uspešnica, da ga številni oboževalci znajo dobesedno na pamet, m 48 Demokracija • 6/xi ■ 9. februar 2006 FILM Lahko noč in srečno Čas tik po drugi svetovni vojni je v ZDA zaznamoval senator Joseph McCarthy, ki je izvajal strašljiv lov na domnevne komuniste in njihove privržence. Za obtožbo in socialno izobčenje so bile dovolj že povsem izmišljene govorice. Ena redkih, ki sta se temu upala upreti, sta bila televizijski napovedovalec Edward R. Murrow, upodobil ga je David Strathairn, in njegov producent Fred Friendly, igra ga George Clooney, ki sta kljub šikaniranju sledila svojemu moralnemu prepričanju. Zgodovinska drama govori o zgodnjih letih televizijskega novinarstva v Ameriki v 50. letih prejšnjega stoletja. V ospredju je resnični spor med televizijskim novinarjem Edwardom R. Mur-rowom in senatorjem Josephom McCarthyjem (v filmu so uporabljeni nekateri senatorjevi resnični govori). Kontroverzni Murrow, njegov producent Fred Friendly ter zvesto osebje, ki ga sestavljajo novinarji Don Hewitt, Joe Wershba, Palmer Williams, Jesse Zousmer, John Aaron, Charlie Mack in Eddie Scott, poročajo o dejstvih in razsvetljujejo javnost. Najtrši oreh je raziskovanje laži in provokacij senatorja McCarthyja med njegovim lovom na komuniste. Ko slednji za komunista obtoži Murrowa, da bi zatrl njegov napad, pride do javnega spora. Kljub ustrahovanju in grožnjam ekipa CBS nadaljuje z delom in je še odločnejša. S pogumom in vztrajnostjo ji uspe senatorja privesti pred senat in onemogočiti njegovo nadaljnje početje. Končno pridejo na dan njegove laži in ustrahovalna taktika. Mur-rowu uspe, toda s svojim osebjem mora plačati hud davek. Čas oddajanja je prestavljen na nedeljo in ostane mu le še pet oddaj. Vendarle pa krčevit boj med njim in senatorjem odmeva še danes, delo televizijske ekipe, ki se je ukvarjala s kočljivimi temami, kot so rasno razlikovanje, zapostavljanje črncev in priseljencev, pa je zgled za visokokakovostno televizijsko novinarstvo. M. M. Good Night and Good Luck iii Režija: George Clooney Scenarij: George Clooney, Grant Heslov Produkcija: Steven Soderbergh, Jennifer Fox, Ben Cosgrove Igrajo: David Strathairn, George Clooney, Robert Downey Jr., Patricia Clarkson, Jeff Daniels, Tate Donovan, Ray Wise, Frank Langella Premiera: 9.2.2006 Distribucija: Cinemania group Na kratko Homoseksualna kavbojska romanca Gora Brokeback je pobrala osem nominacij za nagrado OSKAR, ki jo podeljuje AMERIŠKA FILMSKA AKADEMIJA. Film je med drugim prejel nominacijo za najboljši film, nominaciji pa sta dobila tudi režiser Ang Lee in igralec glavne moške vloge Heath Ledger. S po šest nominacijami so na drugem mestu izenačeni filmi Crash, Lahko noč in srečno ter Spomini gejše. Gora Brokeback je dobil nominacije tudi za stransko žensko vlogo (Michelle Williams), stransko moško vlogo (Jake Gyllen-haal) in priredbo scenarija (Larry McMurtry in Diana Ossana) po zgodbi Annie Proulx. Med najboljšimi filmi so nominirani še filmi Capote, Lahko noč in srečno ter München in Crash. Med poražence v tej kategoriji sodi film o življenju glasbenika Johnnyja Casha Walk the Line, vendar pa sta za tolažbo nominacijo prejela dobitnika zlatega globusa Joaquin Phoenix in Reese Witherspoon za glavno moško in žensko vlogo. Slabo seje odrezal tudi filmski spektakel o priljubljeni opici King Kong, ki je pobral nekaj nominacij za »tehnične« oskarje. Režiser Steven Spielberg je tudi letos med nominiranci, in sicer za film München, ki je prejel skupaj pet nominacij. Podelitev oskarjev, ki jo bo 5. marca v Los Angelesu vodil komik John Stewart, bo z nestrpnostjo pričakoval George Clooney, ki si je prislužil tri nominacije. V filmskem studiu v Pragi je pretekli teden padla prva klapa filma o JAMESU BONDU z naslovom Casino Royale, v katerem bo v naslovni vlogi nastopil britanski igralec Daniel Craig. Največji del filma bodo posneli na Češkem, in sicer v Pragi in Karlovih Varih. Nekaj prizorov bodo predvidoma posneli na Bahamih, nekaj pa v Italiji in Veliki Britaniji. Svetovna premiera 21. filma o Jamesu Bondu, ki se navdihuje pri romanu lana Fleminga iz leta 1953 in v režiji Novozelandca Martina Campbella, bo predvidoma novembra letos. Daniel Craig bo prvič upodobil najslavnejšega tajnega agenta na svetu. Vloge še niso dokončno razdeljene, kar še posebej velja za izbiro Bondovega dekleta, trdijo v družbi Stillking Films. Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 49 AVTOMOBILIZEM Še vedno mlad Tekst ¡n foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute Hyundai getz 1,4 GL - hud car Najmladostnejši in tudi najmlajši v Hyundaievi ponudbi je mali getz, mestni avtomobil, ki se je v prvi generaciji prodal že v več kot 5 5 o.ooo primerkih. Pred kratkim so ga prenovili je spet je postal zanimivejši za kupce, ki želijo za svoj denar kar največ, hkrati pa s trendovskim svežnjem opreme »hud car« zna pritegniti mlade. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Malenkosti, ki štejejo Getz je kljub zasnovi, ki temelji na leta 2002 predstavljenem modelu, še vedno simpatično in privlačno vozilo v razredu majhnih avtomobilov. S prenovo je dobil masko z bolj zavihanimi lučmi in zajetnejšim odbijačem, zadaj pa je meglenka po novem nameščena na sredino odbijača. Spremembe v notranjosti se nanašajo predvsem na nove barvne kombinacije, med katerimi vsekakor izstopa tista iz paketa »hud car«. V testnem primeru rdeča, lahko je tudi modra, ustvarja razgibano in zelo všečno kabino, saj so obarvani sedeži, obloge vrat ter v usnje oblečena prestavna ročica in volanski obroč. Serijsko so v tem primeru dodani tudi zadnji spoj-ler, klimatska naprava, voznikova zračna vreča, radio s CD-predva-jalnikom in gumbi za upravljanje na volanskem obroču ter daljinsko centralno zaklepanje. Vsekakor manjkata vsaj možnosti doplačila za še eno zračno vrečo in ABS. Še bolje bi bilo, če bi bila oba dodatka že med serijsko opremo, saj bi bila cena še vedno zelo ugodna, tako pa sta prihranjena za bogatejši paket TOP-K, ki je slabih 130.000 SIT dražji, a ne ponuja takšnih barvnih kombinacij. Za daljša potovanja Zaradi dokaj visokega ohišja je tudi prostora v notranjosti povsem dovolj. Vozniku se ni težko udobno namestiti in navdušen bo nad opaznim napredkom pri kakovosti izdelave. TEHNIČNI PODATKI HYUNDAI GETZ 1,4 vrsta motorja štirivaljni, bencinski, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1399 moč v kW (KM) pri vrt./min 71 (97) pri 6000 največji navor v Nm pri vrt./min 125 pri 3200 menjalnik ročni, petstopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 3825 x 1665 x 1490 medosna razdalja v mm 2455 prtljažnik v litrih 254/977 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1000 največja hitrost v km/h 174 pospešek 0-100 km/h v s 11,2 poraba (po normah EU) v 1/100 km 7,5/5,1/6,0 poraba na testu v 1/100 km 7,4 cena vozila v SIT 2.166.081 50 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 AVTOMOBILIZEM Novice BMW Z4 COUPE / Z4 M COUPE Pri BMW so posredovali v javnost prve uradne fotografije in tehnične podatke o novem serijskem kupeju na podlagi modela Z4, ki so ga v študijski obliki prvič predstavili preteklo jesen na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Ob prihodu na trg bodo kupci lahko izbirali med dvema izvedbama. Z4 coupe brez dodatne črke M bo za zdaj na voljo le v izvedbi 3.0 si (265 KM), izvedba M coupe s šestvaljnim bencinskim motorjem, ki lahko mobilizira 343 KM, pa predstavlja vrh ponudbe. LANCIA DELTA Na spletu sta se pojavili prvi dve skici in še nekaj dodatnih fotografij, na katerih je viden naslednik modela delta, ki bo zasnovan na enaki platformi kot novi stilo, vendar z daljšo medo-sno razdaljo in bo meril v dolžino okrog 4,4 metra. Prikazujejo 3D- model nove delte, pri katerem je lepo vidna sorodstvena vez z leta 2003 predstavljeno konceptno fulvio in študijo stilnovo. Po neuradnih namigih se lahko nadejamo, da se bodo zadnja bočna vrata odpirala v tako imenovanem samomorilskem slogu. PSA PEUGEOT CITROEN PSA Peugeot Citroen predstavlja dva prototipna avtomobila na hibridni dizelsko-električni pogon, peugeot 307 in citroen C4 hibrid HDi. Avtomobila sta korak naprej na področju manjše porabe goriva in zmanjšanja CO2 v izpuhu. Prav tako ponujata večjo udobnost pri vožnji v vseh okoliščinah, zlasti v mestnem prometu. Povprečna poraba dizelskega goriva je 3,4 litra na 100 kilometrov in 90g CO2 na kilometer, kar so za 25 odstotkov boljše vrednosti kot pri podobnih vozilih z bencinskim hibridnim pogonom. Sami sedeži so razmeroma trdi, zaradi podvozja pa je vožnja udobna in neutrujajoča. Pri naslednji generaciji se inženirji lahko še bolj potrudijo pri vodljivosti, ki seveda zadostuje vsakodnevnim zahtevam, vendar so nekateri evropski tekmeci še vedno spredaj. Lega na suhi cesti je dobra tudi zaradi širokih gum na testnem vozilu, za zimske razmere pa bi bile zaradi nizke mase vseeno primernejše ožje. Sodobna tehnologija Zelo dobro se v prenovljenem getzu počuti novi bencinski štirivaljnik. Nad 1,4 litra delovne prostornine po novem opravlja delo šestnajst ventilov, ki jih krmilita dve odmični gredi. Hladen se nekoliko obotavlja, ko se ogreje na delovno temperaturo, pa zelo ubogljivo sledi voznikovim ukazom in z 71 kW (97 KM) povsem zadostuje velikostnemu razredu. Tako s pospeški kot s porabo. V prostem teku je v kabini skoraj neverjetno tih, (pre)glasen postane le ob priganjanju v gornje območje vrtljajev, ki ga kljub zasnovi 16V ne mara preveč. Žal mu slabše sledi menjalnik, ki je malce prepočasen in premalo natančen, da bi bili lahko posebej navdušeni nad njim. Ko bodo pri Hyundaiu dodelali še teh nekaj malenkosti, bo getz zares zlahka premagoval svoje tekmece. Že sedaj jim pošteno meša štrene z ugodno ceno in dobljeno vrednostjo, saj je ta čas dejansko eden najboljših nakupov v razredu. Predsodkov o korejskih izdelkih so se kupci, če sodimo po prodajnih številkah, že otresli, getz pa je po novem spet mlad in mladim v prvi vrsti tudi namenjen. 13 AUDI R10 Novi audi R10 je na testnih vožnjah v Sebringu na Floridi dokazal, da je ambiciozni cilj družbe AUDI AG popolnoma realen. Audi se na dirki 24 ur Le Mansa za skupno zmago namreč namerava potegovati z vozilom z dizelskim motorjem. Zadnji dan uradnega zimskega testiranja za ameriško prvenstvo American Le Mans «T^^^^Srr ■ Series (ALMS) sta Capello in Dindo Frank Biela z obema audijema R10 dosegla najhitrejše čase vseh treh dni. Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 51 ZNANOST IN TEHNIKA Kralji dizajna Tekmovalno kolo Dura A s 20 je zadnji dosežek tehnike. Aleš Kocjan Ličen mobilni telefon iz družine LG Electronics Inc. Če je nekoč veljalo, daje pri stvareh in izdelkih pomembna predvsem njihova uporabnost, postaja v zadnjih letih čedalje pomembnejši tudi njihov dizajn. Tega se zavedajo tudi podjetja, ki se trudijo, da bi bil izdelek poleg tega, da je uporaben, tudi lep na pogled in sodoben. Podjetja že dolgo časa vedo, da so lahko izdelki še tako uporabni in kakovostni, pa med kupci ne dosegajo takšnega zanimanja, kot bi ga dosegli, če bi bili tudi lepo oblikovani. Tudi zaradi tega podjetja že nekaj časa zaposlujejo grafične in industrijske oblikovalce, ki so vsaj toliko plačani kot inženirji, ki razvijajo izdelke, včasih pa tudi bolje. Čedalje več pa je tudi podjetij, ki se redno prijavljajo na natečaje, kjer se njihovi izdelki potegujejo za najrazličnejše oblikovalske nagrade. Za eno najprestižnejših nagrad s tega področja velja nagrada red dot, ki jo že vrsto let podeljuje nemški center za dizajn Nordhrein Westfalen. Lani se je za to nagrado potegovalo kar 1.857 izdelkov iz 36 težav, nagrajena pa jih je bila samo četrtina. Poglejte si nekaj oblikovno najboljših dosežkov. (H Adidasovi športni copati trdoto podplata samodejno prilagajajo terenu. Gorenjev pralni in sušilni stroj bi lahko mirno postavili tudi na vesoljsko postajo. Podvodne ure Nike je skorajda škoda za v vodo. ApploviPod-preprostin učinkovit Kavni aparat, ki bi ga marsikdo rad imel v svoji kuhinji 52 Demokracija ■ 7/xi • 16. februar 2006 Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV d.o.o Novo mesto Samsungov kamkorder ni večji od škatle cigaret. Kozarec, ki daje vtis pijače v notranjosti Samsungova telefonska centrala. ZNANOST IN TEHNIKA Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! i nfo (tv ) Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. % % % nedeljek torek sreda % t % četrtek petek sobota Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 5 3 Slovenijo bo v Torinu zastopalo 41 športnic in športnikov. Olimpijada Agneliijevih Lovro Kastelic, foto: Bor Slana Jutri (10. februarja) se bodo v Torinu s slovesnim odprtjem začele 20. zimske olimpijske igre. Olimpijski ogenj bo ugasnil 26. februarja. Na jutrišnjem slovesnem mimohodu, ki ga bo uglasil režiser Marco Ba-lich, bo več kot 2.500 športnic in športnikov iz rekordnih 85 držav vkorakalo v dvajsete zimske olimpijske igre. Med njimi tudi 41-člansko slovensko olimpijsko moštvo, od katerega pa ne smemo pričakovati preveč. Zanimivo, da bo od celotnega slovenskega zastopstva le umetnostni drsalec Gregor Urbas dejansko del osrednje olimpijske vasi. Vsi drugi bodo Torino, ki je pri 239 metrih nadmorske višine le malok- daj deležen prave zimske idile, opazovali bolj od daleč in zviška. Iz 100 km oddalj enih visokogorskih vasic. Bardonecchia bo gostila deskarje na snegu, Česana San Sicario bia-tlonce, v Česani Pariol bo tekmoval nasploh prvi slovenski zastopnik v sankanju Domen Pociecha, iz San Sicaria Friateve bomo nestrpno pričakovali vesele novice po nastopu Tine Maze, v Pragelatu bodo skakali in tekli, vasica Sauze d'Oulx - v 19. stoletju ekskluzivno letovišče za torinsko aristokracijo - bo gostila akrobatsko smučarko in smučarja, v znamenitem Sestrieru pa bodo sezono reševali naši alpski smučarji. Gianni Agnelli (post festum) Novejšo zgodovino Torina zaznamujeta pravzaprav dve obdobji. Leta 1861 je mesto postalo prestolnica novoustanovljene Združene Italije, zatem pa se je preoblikovalo v industrijsko središče, ki ga poznamo po tovarni Fiat. Prestol je zasedla družina Agnelli, piemontska dežela pa je postala njihovo kraljestvo. Do koder je seglo oko, je bilo Agnel-lijevo. Tudi v najbolj zakotnih gorskih predelih ob italijansko -francoski meji so si iz nič ustvarjali svoje počitniške postojanke. V 30. letih prejšnjega stoletja je tako - visoko nad dvema tisočakoma - nastal Sestriere, ki je bil nekoč izključno v rokah Agnelli-jev, danes pa je mondeno zimsko letovišče, ki bo gostilo najboljše tekmovalce v alpskem smučanju. In ko si je leta 1999 pred 109. zasedanjem tedaj močno skorum-piranega Mednarodnega olimpijskega komiteja Gianni Agnelli zaželel še olimpijski posladek na svojem dvorišču, ga je seveda nekoliko presenetljivo, a vendarle brez pretiranih težav tudi dobil. V finalu je bil švicarski Sion ugnan s 53 glasovi proti 36; Agnellijeva deželica Piemont pa je takrat zlahka opravila tudi s »slovensko« kandidaturo treh dežel. Denar je seveda sveta vladar; vse to pa govori, kako močan je bil vpliv Giannija Agnellija, kije leta 2003 umrl. Da bi pokončno zastopali naše barve Na slovesni prireditvi ob predstavitvi slovenske reprezentance je minister za šolstvo in šport Milan Zver slovensko reprezentanco oklical za pokončne ambasadorje naše države. Posebej je poudaril, da od njih pričakujemo le troje: da poskrbijo za rezultat, ki jim bo veliko pomenil, da jim bodo ZOI ostale v lepem spominu in da pridejo zdravi domov. Z ministrom smo naredili kratek pogovor. Kaj pričakujete od slovenskih športnic in športnikov na letošnjih zimskih olimpijskih igrah in na koga stavite? Želim, da bi vsak izmed naših športnikov pokončno zastopal naše barve. Da bi nas s svojo srčnostjo, športnim duhom in fair playem navdajali s ponosom in da bi tudi rezultatsko dobro izkoristili priložnost, ki so si jo prigarali. Življenje vrhunskega špor- Milan Zver tnika je marsikdaj kruto. Prinaša neprestana in našim očem skrita odrekanja, obilo bolečin in majhnih razočaranj. K sreči pa je nekaterim redkim dano okusiti slast sodelovanja na olimpi-jadi. Za večino naših 41 herojev bo to vrhunec njihove kariere in največji obliž na vse rane in praske, ki so se z leti nabrale. Zato je vsak izmed njih že nagrajen in za vedno zaznamovan s častnim mestom v naši športni zgodovini. Verjamem, da se naša dekleta 54 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 ŠPORT Piemontske igre? Zdi pa se, da za kandidaturo Torina država Italija sploh ni stala. Kako bi sicer razumeli prvotno zavrnitev obljubljene finančne pomoči v višini 64 milijonov evrov s strani italijanske vlade, ki bi zakrpala »olimpijsko« luknjo? Kako lahko razumemo, da je večini strank, tako tistih na oblasti kakor tistih v opoziciji, popolnoma vseeno, ali bo v Torinu kdo smučal ali ne? Vladni pooblaščenec za igre Mario Pescante je še mesec dni pred začetkom naznanjal bankrot iger, v katere je tako ali tako že všteta izguba 41 milijonov evrov od celotnega proračuna 1.223 milijonov evrov. Tudi vstopnice (še) ne gredo za med, na voljo jih je še tretjina. Olimpijskega ozračja v Juventusovem mestu še ni čutiti. Veliko domačinov se bo v času iger izselilo. Številni so se že odločili za zimski oddih v tropskih krajih. Predstavniki sindikatov za zdaj zagotavljajo, da stavke iger ne bodo ogrozile, vendar delavci v prometu in na televiziji že svarijo. Pravijo, da bodo največ preglavic povzročali protestniki in promet. Igre zagotovo ne bodo dosegle lil-lehammerskih, kjer je prevladovalo nepozabno navijaško ozračje. Ali pač... Ali nemara Italijani - mojstri improvizacije in lepega videza - napovedujejo ponovitev olimpijskih iger v Atenah, kjer se je kaotični prolog prelevil v sanjsko pravljico? In naši predstavniki? Slovenci bomo tokrat čakali predvsem na petek, 24. februarja, ko se bodo ob pol desetih na olimpijsko progo pognale najboljše veleslalomist-ke, med katerimi želi po kar najvišjem mestu poseči tudi Tina Maze. Za vse najzvestejše navijače pa tole: in fantje tega zavedajo in da jih bo zavest o tem na tekmovali-ščih še dodatno spodbudila. Največ upov za dobre uvrstitve polagam na skakalce, na Tino Maze in naše biatlonke. Upam, da se bo odprlo tudi deskarju Dejanu Koširju in še kakšnemu posamezniku. Se boste iger nemara udeležili tudi v živo kot navijač? Po tradiciji bom v Torino odpotoval v vlogi športnega mini- enodnevni aranžma stane 30.000 tolarjev; vstopnico boste prejeli na avtobusu, ki bo iz Ljubljane odpeljal ob polnoči. Tistim, ki naših predstavnikov ne boste utegnili spremljati v živo, pa RTV Slovenija ponuja kar 220 ur olimpijskega programa oz. 14 ur na dan. Kljub rezultatsko klavrni zimi bodo apetiti pred ZOI narasli do neslutenih višin. Za (lažne?) skomine so ne nazadnje poskrbeli že odborniki za vrhunski šport pri OKS, ki so kompaktni ekipi dvajsetih športnikov in desetih športnic z izpolnjenimi normami tradicionalno pridali še popolno nogometno postavo tistih (štiri alpske smučarje, tri biatlonce in štiri tekače), ki olimpijske norme niso izpolnili. Škandala, katera športna panoga je bliže finančnemu koritu, zdaj ne gre iskati; treba pa je opozoriti na večna dvojna merila. Naj se že enkrat vzpostavijo kvalificirana merila, ki bodo jasno opredeljena in bodo na olimpijskih igrah natančno določala naslednje kriterije: vrhunskost, potrditev kakovosti, predstavitev in uveljavitev najobetavnejših (ki šele prihajajo), popularizacijo nepopularnih in deficitarnih športnih panog. OKS pa je tudi letos z dvojnimi merili pri končni sestavi reprezentance zanetil takšno zmedo, ki bo nekaterim omogočila (donosni) turizem. Po besedah generalnega sekretarja OKS Toneta Jagodica bo projekt olimpijskih iger v Torinu stal 173 milijonov tolarjev. Slovenija tokrat ne bo imela svoje olimpijske hiše. »Pravega zanimanja za hišo ni bilo. Od visokih gostov se je našemu vabilu do zdaj odzval le minister za šolstvo in šport Milan Zver.« 19 stra. Predvidoma na sklepni del iger, ko si bom ogledal več tekem. Skupaj s slovenskimi navijači pa bom prav gotovo najbolj stiskal pesti na tekmi ženskega veleslaloma. Katera disciplina vam je še posebej pri srcu? Od olimpijskih športov najbolj uživam v hokeju, seveda pa bom s posebno nestrpnostjo spremljal predvsem skoke, biatlon in ženski veleslalom. Prosta presoja Esad Babačič Pred dnevi sem slišal opazko, daje Anja Paerson »podarila« zmago svoji najhujši tekmici Janici Kostelič, ki je spet suvereno odpeljala drugi tek slaloma. Resda je Švedinja zajahala količek in izpadla, a to še zdaleč ne pomeni, da je svoji nasprotnici kar koli podarila. Če bi bilo tako preprosto, potem bi bila Anja z naskokom prva smučarka sveta, kar pa za zdaj še ni. Že nič kolikokrat se je zgodilo, da je takole »podarila« zmago, ki jo je že imela v žepu. Dejstvo, da se ji to kar pogosto dogaja, govori v prid tezi, da je Paersonova psihološko manj trdna od Janice, ki zmaguje tudi z glavo. Hrvatica je preprosto manj obremenjena, kar kaže tudi njeno »drsenje«, ki mu ni para. Anja vozi precej bolj agresivno in dobiva z močjo, kar pa ni vedno dovolj. Ko je treba odpeljati mehko, se hitro znajde v težavah. Še posebej če ji za vrat diha najboljša smučarka tega trenutka. Zato je težko govoriti o »darilih«. Če bi bila pred njo katera druga smučarka, bi morda še držalo, tako pa se s tem ne morem strinjati. Občudujem rokometaše, ki ob vsem, kar se jim dogaja na igrišču, ohranijo mirno kri, ko stopijo na sceno sodniki. Toliko čudnih odločitev, kot smo jih lahko videli na pred kratkim končanem evropskem prvenstvu v Švici, redko vidimo na kakšnem velikem tekmovanju. Sodniška slepota res nima meja, ko gre za to zanimivo igro z žogo. Velikokrat smo že pisali o ohlapnih pravilih, ki dovoljujejo prevlado proste sodniške presoje, ki naredi precej škode sami igri. Očitno pa je bilo o tem povedanega še premalo, saj se na tem področju ni spremenilo veliko. Vse večkrat se celo dogaja, da sodniki pljunejo v lastno skledo, o čemer smo se lahko prepričali na nekaterih tekmah. Kar nekaj je bilo primerov, ko sta se glavna »raznašalca« pravice razšla glede svoje sodbe. Najpogosteje se je to dogajalo pri piskanju prekrška v napadu, ki je lahko v rokometu zelo hitro tudi navaden prekršek v obrambi. Malo je manjkalo, pa bi se na eni od tekem glavna »pravičnika« sprla zaradi ene od takšnih dvomljivih situacij. Igralci so to začutili in obkrožili sodniški dvojec, ki se je pogajal okrog ene žoge. Na koncu so bili »poraženci« še bolj prepričani o storjeni jim krivici. Takšna zmeda lahko precej vpliva na potek srečanja, zato se slednje lahko kaj hitro prevesi na eno ali drugo stran. Igralci doživljajo takšne krivice precej čustveno, zaradi česar zgubijo igralski ritem. Včasih so sicer nevidni sodniki tisti, ki močno pomagajo, da na koncu nekdo zmaga. Demokracija • 6/xi • 9. februar 2006 55 KRONIKA O pedofilih niti za zaprtimi vrati ne smemo grdo govoriti. posilstev se identiteta storilca ohranja v tajnosti. Ime, priimek, poklic, vse je skrito. Navadno je skrito tudi njegovo prebivališče. Takšna tajnost kot tudi seveda za javnost zaprta obravnava naj bi predvsem varovala žrtve. A če natančno pogledamo, to ne drži. Če je pedofil »tretja oseba«, z žrtvijo torej ni sorodstveno povezan, občasno izvemo za njegovo ime. Se posebno če je duhovnik ali učitelj. Popolnoma pravilno. Če pa je pedofil žrtvin sorodnik, njegovega imena ne izvemo. Kdo pa pravi, da bi bilo treba žrtve omenjati z imenom? Kdo pravi, da bi žrtev, če se objavi ime posiljevalca ali pedofila, vsi prepoznali? Hipotetično: če X zlorabi svojega otroka nekje v Sloveniji, žrtve vsaj 99 odstotkov državljanov ne bi prepoznalo. Prepoznali bi jo samo sokrajani. A ti vso zadevo bolj ali manj že poznajo. Potem ko so osumljenca aretirali, pride zadeva vsekakor na dan. Če ne drugače, po vaškem »telefonu«. Na žalost je vse skupaj tako, da se očitno bolj bojimo za duševne bolečine storilca kot žrtve. Morali pa bi se predvsem ozirati na duševne bolečine nedolžnega otroka. 19 Tožilka užalila pedofila Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Pedofil, ki je leta zlorabljal pastorka, fantka in punčko, je užaljen v svoji časti. Tožilka, ki ga je domnevno užalila z zlorabo položaja, je obsojena na pogojno kazen. Pred dnevi so pedofili dobili novo bitko za svoje »dostojanstvo«. Koprska državna tožilka Nataša Kuštra Valentič je bila obsojena (sodba še ni pravnomočna) na dva meseca zapora pogojno za eno leto, ker je »kršila človekovo dostojanstvo z zlorabo položaja ali pravic«. Zagovarjala je namreč obtožnico proti pedo-filu, ki je več let zlorabljal svoja pastorka, fantka in punčko. V sklepni besedi (v takšnih primernih je javnost izključena) je omenila, da je obtoženemu očitno vseeno, ali zlorablja fantka ali punčko, odraslega ali otroka, in tudi, da bi mu bilo verjetno vseeno, če bi zlorabljal ovco. Enako formulacijo je omenila tudi v pritožbi na višje sodišče in si zato prislužila še dodatno kvalifikacijo kaznivega dejanja, pedofilovo dostojanstvo je namreč nadaljevano kršila. Pedofil, ki je zlorabljal svoja pastorka in bil za to že pravnomočno obsojen na pet let in pol zapora, se je očitno čutil prizadet v svoji časti, čeprav tožilkinega sklepnega govora in tudi pritožbe nihče razen nav- zočih po uradni dolžnosti ni slišal. On vendar ne zlorablja ovac, njemu zadostujejo fantki in punčke! Najprej je dal prijavo za pregon po uradni dolžnosti, vendar je bila njegova zahteva zavrnjena. Potem je državno tožilko tožil kot zasebni tožnik. Prvostopenjsko sodišče v Kočevju ga je uslišalo in koprsko državno tožilko na prvi stopnji spoznalo za krivo. Tožilko so seveda v službi suspendirali. Poleg tega je njeno ime objavljeno v časopisih kot imena vseh drugih obsojencev z izjemo pedofilov in posiljevalcev. Kakšna sprevržena logika! Ne govorite pregrdo o pokvarjencih, sicer se lahko znajdete skupaj z njimi za rešetkami. Vaše ime bo celo zablestelo v časopisih. Če pa bi namesto tega uničili nekaj otroških življenj, vas nihče ne bo vlačil po zobeh. Niti za zaprtimi vrati sodnih dvoran ne. Res varujemo žrtve? v veliki večini primerov pedofilije ali 56 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 ŠTAJERSKI VAL W J, prijateljstvo bližina domišljija RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET! Občani rešili policista Ilegalni prebežnik z udarci skoraj ubil policista. Moža v modrem so rešili trije občani, ki so po naključju prišli mimo. Ilirskobistriška policijska patrulja je na rednem obhodu okoli polnoči v mestnem središču ustavila avtomobil, ki ga je vozil njihov stari znanec. Le-ta je bil namreč že večkrat obravnavan zaradi prevozov ilegalnih prebežnikov, a očitno se ni prav nič poboljšal. Tudi pri zadnjem ustavljanju je imel v avtomobilu tri ilegalce, državljane Srbije in Črne gore. Voznik je, vdan v usodo, mirno prestajal policijski postopek, trojica ilegalcev pa se je pognala v beg. Eden od policistov, star 28 let, se je spustil v lov za 25-letnim tujcem. V teku je bil uspešnejši policist, saj je bežečega kmalu dohitel in ga poskušal zadržati. A izkazalo se je, da je ilegalni prebežnik mojster borilnih veščin, in to kikboksa. Policista je zasul s točo udarcev in ga zbil po tleh, mu odvzel kovinsko baterijo in z njo udrihal po varuhu postave. Prav lahko bi ga ubil, a so na pomoč priskočili trije naključni mimoidoči, pretepača obvladali in zadržali. Ali so bili tudi ti trije mojstri borilnih veščin oziroma kako jim je uspelo obvladati raz-bijača, nismo izvedeli. Prebežnik se bo moral zagovarjati zaradi ilegalnega prestopa državne meje in tudi zaradi napada na policista. Pretepenega policista so prepeljali na urgen-co in je hvala bogu zunaj smrtne nevarnosti. Stvar se je tako razmeroma dobro iztekla. A policijski vrhovi bi se morali vseeno zamisliti nad dokaj nenavadno situacijo. Načelno naj bi namreč možje v modrem državljane varovali pred vsakovrstnimi pretepači in nasilniki, ne pa da sami postanejo njihove žrtve. B. S. KOPRSKA ROMUL IN REM Znana je zgodbica o Romulu in Remu, bratih, ki sta ustanovila Rim. Romul je lepega dne oral, brat pa je skočil na njegovo brazdo. Razjarjeni Romul je potegnil meč in brata ubil. Manj tragično in bolj komično se je pred dnevi razpletel bratski spor v Kopru. Eden od bratov je skušal orati, drugi pa je legel pred traktor in tako preprečeval oranje. Na srečo sta bila oborožena z mobilnimi telefoni in ne z meči, tako da sta le izmenično klicala policiste in se tožarila. Možje v modrem so komični situaciji naredili konec in bratoma svetovali, naj se posvetujeta z odvetniki. TATINSKI LAKOTNIK V Ljutomeru je bila pred dnevi občanka oškodovana na prav nenavaden način. Speljevala je s parkirišča pred nakupovalnim centrom, ko je do njenega avtomobila pritekel neznanec. Odprl je nezaklenjena zadnja vrata avtomobila, segel v notranjost in zagrabil dve vrečki z živili, ki jih je občanka maloprej kupila. Presenečena voznica je obsedela za volanom, lopov pa jo je jadrno ucvrl v neznano. Najverjetneje bo poslej okradena Ljutomerčanka dvakrat preverila, ali ima zaklenjena vrata vozila, pa čeprav sedi za volanom. Po kraji je morala znova po nakupih, tatinskega lakotnika pa policisti še iščejo. L (7[/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 KIS0VEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ trgovina EVJ CENTER ♦ lokalna televizija ETV ♦ tiskana vezja ♦ grafitne ščetke ♦ delovni stroji in nizke gradnje ♦ bar SEDMICA osrednja informativna oddaja Tv program RTS lahko spremljate preko oddajnikov S 9 (Maribor in okolica). K09 (Ptu|) f 3b iCaije r • t pretok si (LjuNja a kanalih (Murska sobota) Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 57 RUMENO Podeljene nagrade Srf Zadnji konec tedna v januarju je bil zaznamovan z dvema velikima glasbenima spektakloma. Poleg odmevne Eme je svoj vrhunec doživel tudi Slovenski radijski festival (Srf), na katerem so podelili slovenske glasbene nagrade najuspešnejšim izvajalcem, ki so v preteklem letu osvajali radijski eter. Prireditev je tokrat potekala v maribor- V znamenju pesmi Od pekla do raja ski dvorani Leona Štuklja, kjer je ogromna množica veselo spremljala nastope skoraj vseh nominiran-cev v skupno 4 kategorijah: za najboljšo pop- in najboljšo rokskladbo (po mnenju glasbenih urednikov sodelujočih radijskih postaj), največkrat predvajano skladbo in hit leta 2005, ki ga s svojim glasovanjem določijo poslušalci in oboževalci. Nagrado za najboljšo rokskladbo je po mnenju radijskih urednikov prejela novomeška skupina Dan D, saj so se s pesmijo Počasi zagotovo vtisnili v srca poslušalcev in očitno tudi kritičnih radijskih urednikov. Verjetno je k temu uspehu novomeških ro-kerjev pripomogel prav lanski festival, na katerem so Dan D kot nominiranci najbolj opozorili nase. Za najboljšo skladbo so razglasili pesem pevke Neishe Planet za zadet. V kategoriji največkrat predvajana skladba, ki jo je določilo dejansko predvajanje na radijskih postajah, je nagrado prejel Jan Plestenjak z megauspešnico Iz pekla do raja. Do njene uspešnosti je nedvomno pripomogla do pred letom dni še neznana pevka Eva. Glas ljudstva pa je z glasovanjem prek spletne strani ali s sms določil še enega zmagovalca: v kategoriji hit leta 2005 je bil pravzaprav pričakovan; skladba Iz pekla do raja Jana Plestenjaka in Eve je bila tako razglašena za največjo uspešnico minulega leta. Ločen Andrej Šifrer, ki je že vrsto let navzoč na naši glasbeni sceni in v svoji karieri ustvarja odlične skladbe, se je znašel v neljubi življenjski situaciji. Pevec se je namreč razvezal od svoje žene. Pred približno enim letom so se v javnosti pojavile slike in video-posnetek Andreja Sifrerja med mečkanjem z neznano blondinko v njegovem avtomobilu. Žena gaje kaznovala z ločitvijo ... Zaradi mečkanja z drugo se ločuje od žene. 58 Demokracija ■ 6/xi ■ 9. februar 2006 Saška se je zasidrala m ljudska srca. Saškine Mandoline Potem ko nas je Saša Lendero na lanski Emi navdušila s spremembo glasbenega stila, smo pričakovali, da bo po pesmi Metulj nastala še kakšna podobna. Metulju je res kmalu sledila še ena uspešnica lanskega leta, in sicer 'Luna', s katero se je pevka dokončno zasidrala v modernih popvodah. Vendar pa pevki nikoli ni dovolj izzivov, zato se je tudi letos odločila nastopiti na Emi. Še bolje pripravljena, z novo poskočno in dinamično skladbo, ki so ji že po prvem poslušanju napovedovali uspeh. Na odru je skupaj s plesalci, ki so hkrati tudi spremljevalni vokali, zapolnila vseh 6 dovoljenih mest. Pod vodstvom znanega koreografa Gene, ki je koreografijo sestavil tudi za lanski uspešnici, je pripravila izredno živahno točko. Za njeno opravo je prav tako kot lani poskrbela stilistka Maja Ferme. Saša Lendero je veljala za eno letošnjih favoritk. Postala je zmagovalka ljudstva. RUMENO Poflova Ema Lovro Kastelic EMA 2006, slovenski izbor za evrovizijsko popevko, ki bo letos v Grčiji, žal ni bila tista lastovka ki bi prinesla pomlad, temveč je bila kura, ki je z višine neslavno treščila na tla. To je bila namreč predstava slabega okusa! Italijani so se denimo že zdavnaj odločili, da na Evrosong, prireditev, na kateri so se nekoč potrjevala najbolj znana imena evropske popglasbe, ne bodo več pošiljali svojih predstavnikov. Ne zdi se jim namreč vredno meriti se s konkurenco, ki ji je glasba drugotnega pomena. Evrosong, ki seje medtem prelevil v shajanje istospolno usmerjenih, namreč zdaj prisega le še na ustaljeno podeljevanje glasov (npr. Grčija Cipru in obratno), nastopaštvo - oblika daleč pred vsebino in nostalgijo, plehkim obujanjem spominov na čase Abbe, Johnnyja Logana in drugih, ki so že zdavnaj minili. Tudi večina najboljših slovenskih izvajalcev je že pred časom izstopila iz te dekadence. To je potrdila tudi letošnja Ema. Poleg redkih izjem so se je udeležili sami povzpetniki in bleferji, brez vsakršnega občutka za posluh in okus. Režiser prireditve Njegoš Ma-ravič je bil več kot očitno podobnega mnenja - kar ni ravno profesionalno. Ob že znanem dejstvu, da je moral odgovorni urednik razvedrilnega programa Vanja Vardjan bržkone dati zeleno luč za izpeljavo prireditve, ki bo predvsem cenena (nemara tudi najcenejša), v slogu balkanske improvizacije, ki pa je Slovenci ne obvladamo, je Maravič potem s svojim legitimnim nazorom še dodatno očrnil že tako temačno prireditev. Na roko pa mu žal niso šli niti glavni akterji, ki so bili povsem zunaj forme. Trema, slab pevski nastop, še slabša koreografija. Prav nič jim ne bi zamerili, če bi se pred nastopom občinstvu pred zasloni, pravega razpoloženja v dvorani tako ali tako ni bilo, opravičili s kratkim stavkom: Za malo denarja, malo muzike! Na koncu je po ključni zaslugi strokovnega mnenja zmagal Anžej Dežan s pesmijo Plan B. Nekdo bi se po lanskem zmagoslavju Omarja Naberja, ki je sicer nadvse dostojno zastopal Slovenijo v Kijevu, in zdajšnjem Dežanovem nemara vprašal, ali ne gre tu za dobro staro kuhinjo. Če bo šlo torej po »planu A«, bi lahko naslednje leto pričakovali zmago Nine Pu-šlar, zmagovalke Bitke talentov 2005. V tem primeru bi si raje zamrmral Poredo-ševo pesem Ko so lipe cvetele, in to iz časov, ko so na Emi še peli in manj plesali: »Prijetno popoldne in hladen vetrič pod krošnjami starih dreves, klopca v gaju, brstenje v maju, poslušava ptiče žgolet. Najprej mal malce, sproščeni klepet, kako lepo je živet...« Anistonova bo podelila oskarja Jennifer Aniston, ki so jo nekateri dolgo pomilo-vali zaradi razpadlega zakona z Bradom Pittom, je doletela pomembna vloga: holivudska ljubljenka bo letos prvič del oskarjevske slovesnosti. 35-letna zvezdnica Prijateljev je bila v preteklosti že večkrat gostja največje noči v Hollywoodu, a ni še nikoli stopila na oder. Letos pa bo podelila enega izmed zlatih kipcev, so potrdili organizatorji. Igralka se je tako pridružila dolgemu seznamu podeljevalcev oskarjev 5. marca v Ko-dakovem gledališču v Hollywoodu. Med že potrjenimi podeljevalci so lanski zmagovalci Hilary Swank, Jamie Foxx in Morgan Freeman, brata Luke in Owen Wilson ter Jessica Alba. Po razpadlem zakonu se je Jennifer opomogla. Demokracija ■ 6/xi • 9. februar 2006 59 TV-KULOAR Slakova Trenja Magična gledalka Ve se, da navijam za Uroša Slaka, da imam njegova Trenja še posebej v čislih in da se moram brzdati, da vsak četrtek ne napišem kritike samo o njegovi oddaji. Tudi v tokratnih Trenjih o odločitvi predsednika Drnovška, da pomilosti Danila Kovačiča, sem kar zardela od sreče. Dva dni po objavljeni informaciji, da je Drnovšek pomilostil Kovačiča, je Slaku uspelo pripeljati v studio povsem solidne govorce, Boštjanu Travnu narediti dobre prispevke za oddajo in preprosto vprašati ljudi, ali se s pomilostitvijo strinjajo ali ne. Seveda se dve tretjini tistih, ki so klicali, (66 odstotkov), s to Drnovškovo odločitvijo nista strinjala. No, pa najprej o gloriji. Franc Kangler, Zdenka Cerar, Danijel Starman, Dimitrij Kovačič, Gregor Veličkov, dr. Andrej Anžič, Jadran Vatovec - vsi prepričljivi v podajanju svojih pogledov; Anžič je ob tem nadpovprečno argumentiral, Jani Sever, prvo pero tednika Mladine, pa je predstavljal anti-novinarstvo. Mladina, ki si ves čas prizadeva biti hiper-kritična, je v primeru Kovačič povsem pokleknila. Sever se je kritikam na račun Kovačiča ves čas rahlo posmihal in poskušal opravičiti njegovo pomilostitev z vsemi (ne)mogočimi izgovori. Nazadnje je izustil, da imamo pač »milostnega« predsednika in da je Nelida Nemec pač Ko-vačičeva sodelavka (!), zakaj naj bi bilo potem čudno, če je prišla ponj pred psihiatrijo z luksuznim avtomobilom. Celo Sergej Ferrari, podpisnik zahteve za Kovačičevo pomilostitev in zbiralec podpisov, je bil v svoji »navidezni naivnosti« pač upravičen gost. Še najbolj v tem, ko je opravičeval Kovačičevo premoženje in stisko njegove družine; še celo to je dejal, daje menda Danilo Kovačič »na robu bankrota«. A dejstva pri tem presenetljivem Drnovškovem dejanju so neizpodbitno prihajala na Oven 21.3.-20.4. HOROSKOP Podporo in pomoč boste najbolj potrebovali v sredo in četrtek. Dobili jo boste od prijatelja, ki vas dobesedno čaka. Sreča bo malo manj na vaši strani. Spomnite se na to, da ne more iti vse tako, kot ste si zamislili. dan (tudi ob ponavljajočih se Slakovih vprašanjih). In ta so: Drnovšek je Kovačiča pomilostil »dvakrat« - najprej mu je znižal sodno določeno kazen na dve leti, nato pa ga je poslal na svobodo pod enim pogojem; če pet let ne bo storil nobenega kaznivega dejanja, bo prost. To je Drnovšek storil na svojo pest, ne da bi upošteval mnenja sodišča, tožilstva in ministra Šturma, ki zahteve o pomilostitvi niso podpirali. Za nameček pa je njegova odločitev še dokončna in je nihče več ne more izpodbijati, kar pomeni, da je prvi mag slovenske tranzicije pravzaprav po nekaj javljanjih iz psihiatrične bolnišnice na svobodi! O morali oz. nauku te zgodbe ne bom zapisala ničesar, ker je bilo vse rečeno že v oddaji. Do sem je vse OK. Polemika zanimiva, oddaja pa tudi. In kaj na koncu naredi naš Slak? Za sto odstotkov obrne ploščo in izusti naslednje vprašanje: »Zakaj pa naj bi ravno Kovačič plačal kazen za vso slovensko tranzicijo?« Marič-ka! Kar sapo mi je vzelo. Slak je vendar pravnik po poklicu, pa se znebi takega vprašanja. Namesto da bi se vprašal, kje so še drugi tajkuni in kdaj jih bo dosegla roka pravice, ter iz tega izpeljal vprašanje, da je takšna Drnovškova pomilostitev pravzaprav voda na mlin njihovim preteklim kriminalnim dejanjem, se je zatekel k takšni cinični podmeni. Bila sem kar malce užaljena. Če je voditelj prepričan v to, kar počne, potem se pri isti temi ne more postavljati enkrat sem, enkrat tja, kakor pač nanese. Nekaj osebne konsistentnosti bi, čeprav oddaja nosi naslov Trenja, moral pokazati tudi »ne-strti« voditelj! IS Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Lev 22.7.-21.8. Kaže, da ste se zdajle zbudili iz sanj. Nič okoli vas ni niti najmanj podobno temu, kar ste pričakovali. Predvsem ni treba preveč brati, pač pa bo potrebna akcija za rešitev težav. Konec tedna boste normalno zadihali. Glede svojih prepričanj ni treba biti preveč okosteneli, bodite raje prožnejši in prilagodljivi. Ugotovili boste, da ste pod precej močnim vplivom nekoga, ki ga sploh ne marate, morda prav iz tega razloga. Zavestno se otresite vpliva. Na ljudi okoli sebe čustveno vplivate, zato pazite, v kakšna čustvena stanja se spravljate. V petek in soboto boste imeli občutek, da obvladujete situacijo. V ponedeljek pa vam bodo naloge nekoliko spolzele iz rok. V četrtek bo najbolje požreti svoj ponos. Le komu bo koristil? Ta trenutek je vsem samo na poti. V naslednjih dneh boste imeli veliko priložnosti za napredovanje in učenje nečesa novega. Neka novica vas bo razveselila. Še vedno ste vodilni, čeprav ste se pred kratkim odločili za drugačen korak od večine. Optimistični boste in srečni, da ste se tako dobro organizirali. Kompa-tibilnost z neko osebo poleg sebe pa boste morali še krepko preveriti. Čisto vseeno je, kaj boste oblekli na dan, ko je treba praznovati, samo da izberete novo kombinacijo, ki bo presenetila vse. Odgovorili bodo s huron-skim navdušenjem. Harmonija se bo vrnila v vaše življenje. Vse napetosti okoli vas so se samo še stopnjevale in prav te dni se bo zgodila eksplozija. Pripravite se, da jo boste kar - najbolje prenesli in se izvlekli iz godlje. Škorpijon Veliko stvari se bo ta čas spremenilo, 23.10.-21.11. tudi po vaših željah in načrtih. Nič vas bolj ne skrbi kot izmenjava mnenj na sestanku, določenem za petek. Če boste poslušali nekoga, ki vam želi posredovati sprva za vas nekoliko nenavaden nasvet, bo vse, kot si le morete želeti. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Strelec 22.11.-20.12 Ali veste, kaj pravijo o najboljših načrtih? Da se podrejo kljub vsem naporom, če jim je tako namenjeno. Zato je treba vedno imeti v rezervi še plan B. Vsekakor vam bo nekaj uspelo. Imeli boste celo morje časa za vse, kar vas veseli. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Vaše veselje bo te dni nalezljivo. Na vso okolico boste zelo dobro vplivali. Poleg tega boste polni altruizma, zaradi česar vas bodo mnogi iskali. V začetku naslednjega tedna pa boste razmišljali predvsem o denarju in svojih prihodkih. Treba bo razmisliti o vsem, kar vam zadnje dni hodi po glavi. Kmalu boste ugotovili, da bi bilo zelo učinkovito, če bi pri izvajanju nekega načrta prosili za pomoč svoje domače. Uspeh in seveda 19.2.-20.3 tudi veselje bosta neizbežna. Da ne bi bili moteni: 60 DkMOKRACUA ■ 6/XI ■ 9. februar 2006 KRIŽANKA 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov Samorog Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. SESTAVIL: MIRAN ERŒG NENORMALNO IZTREBLJANJE SLOVENSKI PEVEC (VILI) ANGLEŠKA VOTLA MERA član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu MESTO V SIRIJI (IZ ČRK PALE) Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com NEPRAVILNOST KAMNITA GMOTA PLAČILO ZA STANOVANJE ZNAČILNOST KORISTNEGA TOVARNA (MANJŠAL-NICA) GRŠKI FILOZOF IZSTAGIRE AFRIŠKI VELETOK DRŽAVA V SV. ROBERT RAYLOR DOMOVINA KIRKE SL, KRITIK (ANDREJ) GESLO NEKDANJA SREDNJA ŠOLA PRITOK DORDOGNE V FRANCIH AVSTRIJSKA POROCE-VALNA AGENCIJA AMERIŠKI REŽISER HOWARD FASIST (KNJIŽNO, REDKO) ZELO RAZŠIRJENA RASTLINA CLAN POROTE MADŽARSKI SKLADATELJ KADOSA STARO-KITAJSKO BRENKALO VNOVIČNI PRISTANISCE V IZRAELU PISEC ANALOV, LETOPISEC MESTO V KASTILIJI, ŠPANIJA PRIPADNIK KMEROV OSEBNI DOHODEK OTILIJA (LJUBKOVALNO) NRAVNOST IZRASTEK NA GLAVI ITALIJ. GRADITELJ GODAL DIVJA MAČKA MANEK. CAMP-BELLOVA MARLJIVOST GRČIJA OTOČJE OB IRSKI VNETJE LICA ZNAK ZA TITAN MESTO V BELGIJI PREŠERNOVA PESEM OCE BISTVO V FILOZOFIJI SEDMA GRŠKA ČRKA KRALJ JANEZ ERŽEN KRAJ PRI KOČEVJU ALUMINIJ ŠOLALI ESTER OCETNE KISLINE GRMIČASTA RASTLINA PREBIVALCI ANAMA UPODAB-LJAJOČI UMETNIK DLAKA, RETINA, ETANOL, ŽN, ODA, NIALA, FICKO, AMATI, MAŠA, GAP, NASLOVNIK, NE, ART, WI, REFERAT, TARTAN, RISALO, OTOR, OKRAS, VIR, LONGO, AAV, ETI, INA, TALINA, NIC, IEVNICA, EDINKA, ACTOPAN, ANAA Nagrajenci 4. številke 1. nagrada: FRANC BRGLEZ, Radmirje 64, 3333 Ljubno ob Savinji 2. nagrada: ANKA GOLOB, Ulica talcev 32,1410 Zagorje ob Savi 3. nagrada: DRAGICA GOMBAČ, Harije 5,6250 Ilirska Bistrica Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: bon v vrednosti 7. knjige Nove revije bon v vrednosti 5. knjige Nove revije bon v vrednosti 3. knjige Nove revije 000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 16.2.2006 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, i s pripisom "Nagradna križanJ