U D K 551.577.6(497.12) = 863 U D C 551.577,6(497.12) = 20 SN E Ž N A O D E JA V SR SLOVENIJI SREDI D EC E M BR A 1986 TER V PR A ŠA N JE O N E SN A Ž EN O ST I N A ŠE G A OKOLJA* D arko R a d i n j a * * 1. Uvod O tem , kako onesnažene so padavine v S loveniji, im am o prav m alo stvarnih po­ datkov . Ne pogrešam o le sistem atičnih m eritev , ki bi bile naslon jene na ustrezno m režo k rajev , npr. na padavinske posta je , tem več tudi druge. Izjem a so le m eritve H idrom eteoro loškega zavoda na nekaj m estih , a še te večinom a za skupne mesečne in ne vsakokra tne padavine (B onač 1976). T oliko pom em bnejša so zato priložnostna m erjen ja , čeprav so om ejena na posam ezne k raje ali m anjša obm očja, a tudi ta so redka (B onač 1980, K olar 1984, 1985, K ogovšek in K ranjc 1986, R adin ja 1985, 1986). Še slabše je to , da tudi o teh podatk ih ni p ravega p reg leda, ker o sta ja jo večinom a v neobjav ljen ih elabora tih . Sploh pa nim am o raziskav, ki bi hkrati zajele celo tno Slo­ venijo in dale vpogled, kako se lastnosti padavin sprem in ja jo regionalno , bodisi zno­ traj S lovenije, pa tudi v p rim erjavi z ožjim ali širšim sosedstvom , kar bi om ogočilo veljavnejše v redno ten je pojavov. N aslednje poročilo skuša prispevati k stvarnem u poznavanju teh vprašan j, ko p rikazu je izsledke sicer enkra tnega , a načrtnega analiziranja snežne ode je po vsej Sloveniji hkrati. O nesnaženost snega, ki je 15. in 16. decem bra 1986 zapadel dom ala po vsem našem ozem lju , sm o ugotovili z določanjem pH in S 0 4, delom a tudi trdo te in elek troprevodnosti (E P) snežnice te r na tej osnovi iskali povezavo m ed onesnaže­ nostjo snega in viri onesnaževanja te r regionalno struk tu ro Slovenije sploh. 2. M etodologija dela Z akaj sm o za analizo izbrali sneg in ne dež? Istočasno vzorčevanje deževnice na številnih krajih je že organizacijsko prezah tevno , m edtem ko p rednost vzorčevanja snega ni le v tem , da ta »počaka« in ga lahko odberem o kjerko li, tem več tudi v tem , da lahko zajem am o bodisi celo tno snežno od e jo ali le posam ezne plasti, k ar šele om ogoča ustrezno prim erjavo. R a z isk a v a j e n a s ta la v te m a ts k e m s k lo p u » K u l tu rn a p o k r a j in a « v o k v iru Z n a n s tv e n e g a in š t i tu ta f ilo z o fsk e f a k u l te te v L ju b lja n i . D r . r e d . u n iv . p r o f . . O d d e le k za g e o g ra f i jo . F ilo z o fs k a f a k u l te ta . U n iv e rz a E d v a r d a K a r d e l ja . A š k e rč e v a 12. 6 1 o o o L ju b l ja n a , Y U . I Fig. 1. The analysis of the snow-fall of 15th Decem ber 1986 (pH) Sneg sm o izbrali tudi zaradi tega, ker je onesnaženost ozračja pozimi največja, ne le zaradi slabših vrem enskih razm er, zlasti tem pera tu rn ih inverzij, tem več tudi za­ radi kurilne sezone, kar s topn ju je onesnaženost ozračja , s tem pa tudi padavin. Vse to je pripom oglo , da sm o se odločili za sistem atične analize snega in ne dežja . Izbrati je bilo treba še ustrezno vrem ensko situacijo . D o n je je prišlo lanskega decem bra, ko se je p rep letlo več za analiziranje ustreznih okoliščin. Prva je , da je sneženje zajelo vso Slovenijo , če izvzam em o m anjši jugozahodni del, k jer je deževalo (K oprsko P rim orje , K ras, V ipavska dolina). T ako je sk lenjena snežna odeja om ogočila registracijo stan ja dom ala po vsej Sloveniji in s tem p rim er­ javo m ed njenim i deli. N aslednja ugodna okoliščina je , da je šlo za prvi sneg, ki je padel na kopno pod­ lago, večinom a celo suho. Z a to do ločan je začetne plasti snežne ode je ni bilo n ik jer dvom ljivo, kar je za tovrstne raziskave še posebej pom em bno. K er je šlo za prvi sneg in večinom a ne preobilne padavine , so bili vsi kraji lažje dostopni, še posebej, ker so bile ceste sproti plužene. Snežna odeja sicer ni bila pov­ sod enako debela , k ljub tem u pa to likšna, da je om ogočala prim erjavo snega tudi vertikalno , torej po p lasteh , in ne le horizon talno , po krajih . O d prim orskega vznožja V isokega krasa, k je r se je snežna ode ja začela (K ošanska dolina, Pivka, Senožeško podo lje , vipavska pobočja N anosa in Trnovskega gozda), se je n jena debelina večala do visokih kraških p lano t, k jer je ponekod presegla pol m etra (Snežnik, Javorniki, N anos, T rnovski gozd, B anjšice). V no tran ji ozirom a osrednji Sloveniji se je sicer ne­ koliko stan jšala , vendar je še povsod obsegala po več decim etrov in šele v vzhodnem , subpanonskem svetu se je zm anjšala na decim eter in m anj (B ela kra jina , K rško-B re- žiško p o lje , Sotelsko, P tu jsko po lje , S lovenske gorice, M urska ravnina). Snežiti sicer ni začelo povsod istočasno, vendar se je snežen je h itro širilo od za­ hoda proti vzhodu, tako da celo tna časovna razlika ni presegla nekaj ur. Z a to smo prvo, začetno plast snega šteli za časovno enoto . N aslednja značilna po teza je , da je bilo pred sneženjem suho vrem e, čeprav veči­ nom a oblačno in z m eglo ozirom a s tem peraturn im i inverzijam i po dolinsko-kotlin- skih p redelih , ne pa tudi vetrovno. Z ato je bilo pričakovati, da se je sneg onesnažil že m ed nasta jan jem in snežen jem , ko naj bi se spuščal skozi lokalno različno onesnaže­ no ozračje. Z arad i tega je bilo pričakovati, da snežna ode ja ne bo kazala le splošne onesnaženosti ozrač ja , tem več tudi regionalno ozirom a lokalno. K er je šlo za padavine , ki so se širile od zahoda proti vzhodu, kar p o trju je jo tudi širše vrem enske razm ere v tem času (sinoptične karte za sredino decem bra), je bilo pričakovati, da onesnaženost snežne ode je ni le posledica avtoh tonega onesnaževa­ n ja , tem več tudi a loh tonega, izvirajočega od drugod. Ž e to , da je šlo za splošno raz­ širjene padavine , kaže, da so bile plod širših m eteoroloških razm er in povezane s frontaln im sistem om (pravzaprav dvojnim frontaln im valom ), ki je prečkal Slovenijo. V endar so na obliko in količino padavin bistveno vplivale n jene orografske poteze. Z a to je bil v P rim orju dež in v no tran josti sneg, na visoki kraški p regraji največ pada­ vin in v nizki subpanonski Sloveniji najm anj. Sneg sm o vzorčevali sicer po vsej S loveniji, p rvenstveno pa v štirih sm ereh. N ajprej vzdolž zahodnega roba V isokega krasa, ozirom a vzdolž zahodnega roba nastale snežne o d e je , to je v sm eri S Z -JV , od tod pa v treh sm ereh proti no tran jo sti, in sicer Fig. 2. The analysis of the snow-fall of 15th Decem ber 1986 (S 0 4) preko severne, srednje in južne Slovenije do subpanonskega sveta na vzhodu. Skupno je bilo na 274 krajih zbranih več kot 300 vzorcev snega, in sicer iz vseh pokra jin , razen iz K oprskega P rim orja , s K rasa in iz V ipavske doline, k je r snega bo­ disi sploh ni bilo ali pa ga je zaradi p re tanke plasti p reh itro pobralo. V ertikaln i razpon vzorčevanja je obsegal približno 1500 m višinske razlike. N aj­ višji vzorec je z nadm orske višine okoli 1700 m (V ogel v Julijskih A lpah), najnižji z nadm orsko višino okoli 200 m (M urska S obota , M ost na Soči). T udi po reliefni podla­ gi so vzorci zelo različni. Sneg izvira bodisi z ravninskega sveta, z dna dolin ali kotlin , prav tako pa tudi s terciarnega gričevja, p redalpskega hribovja , nizkega krasa in viso­ kih kraških p lanot do alpskega sveta. Sneg izvira ponekod z redko poseljen ih , gozd­ natih pokrajin pa tudi iz gosto naseljen ih , u rbaniziranih in industrializiranih. M reža vzorčevanja je na prvi pogled gosta, a glede na pestro pokrajinsko sestavo Slovenije nem ara še p rem alo , čeprav pride posam ezni vzorec na okoli 80 km 2, ozirom a na kva­ d ra t s stranico približno 9 x 9 km. A nalize nam reč p o tr ju je jo , da se lastnosti snežne odeje sp rem in ja jo h itre je kakor količina padavin (glej karto 1). V ečina vzorcev je bila zbrana v prvih štirih dnevih po sneženju (od 16. - 19. d ec .), sneg pa je bil shran jen v polivinilne vrečke. Pri sobni tem peraturi stopljeni vzorci so vsebovali približno po 0,7 do 1 liter snežnice. Ta je bila sproti analizirana v fizično-geografskem labo ra to riju oddelka za geografijo FF v L jubljani.* V rednosti pH so bile določene z Iskrinim digitalnim pH m etrom sicer do sto tinke natančno , vendar so bile pri obdelavi podatkov upoštevane le desetinke. Z a določanje S 0 4 in trdo te sta bili uporab ljen i standardni m etodi (A naliza vode I .. .) , za elek troprevod- nost (v /x S/cm) pa apara t dom ače konstrukcije , izdelan v Iskri. Količina vzorcev je om ogočala ponovitev analize. O b vzorčevanju je bila izm erjena še debelina snežne o de je , ki se je sprem injala od nekaj centim etrov do p reko 60 cm. Pravilom a se je vzorčevalo spodnjo , do 10 cm debelo plast snega, ki je padla na začetku snežen ja , ko naj bi bilo ozračje najbolj onesnaženo . K jer snežna ode ja ni presegla 15 cm , je bil sneg vzet iz celotne plasti. Pri debelejšem snegu se je poleg spodn je plasti vzorčevala ponekod še zgornja p last, na izbranih krajih z na jdebe le jšo odejo pa še sredn ja plast, sk ra tka celotni prerez snega, vselej pa s površine 50 x 50 cm (0.25 m2). D a bi se izognili neposrednim lokalnim vplivom , snega nism o vzorčevali sredi naselij, tem več na njihovem robu , pravilom a vsaj nekaj sto m etrov od naj bližjih hiš. 3. Poglavitne ugotovitve 3.1. A realna razširjenost žvepla v snežni odeji V analiziranih vzorcih so bile količine sulfatov zelo različne, saj so nihale v izred­ no širokem razponu , od 0 do 206 mg S 0 4 v litru snežnice. Skoraj desetina vzorcev (9,7 % ) sploh ni vsebovala sulfatov in slaba šestina (14,4 % ) jih je im ela m anj kot 10 m g /l, m edtem ko jih je petina vzorcev (20,2 % ) im ela 10-25 mg (glej k arto 2). Slaba polovica vseh vzorcev (pravzaprav 45 % ) je im e­ la po tem takem le m anjše količine sulfatov. T ake vrednosti lahko po evropskih iz­ kušnjah prip išem o splošnem u ozadju padavin (W inkler 1982, R ovninskij 1982). Ven- * V e č in o a n a liz jc iz d e la l P . M a rk e l j , k e m . t e h n ik v f iz ič n o g e o g ra fs k e m l a b o r a to r i ju o d d e lk a za g e o g ra f i jo F F . dar m orem o prišteti tudi še dobro če trtino vzorcev (26,8 % ), ki so imeli v litru snežni- ce zm erno količino, sicer več kot 25 mg S 0 4, a m anj kot 50 mg. D obra petina vseh vzorcev (21,8 % ) je že im ela dvakrat večjo količino (50-100 m g), veliko več sulfatov (100-200 mg) pa je im elo 7 % vseh vzorcev. N a enem kraju (Z ago rje ob Savi) jih je sneg vseboval nekaj čez 200 mg. To sicer ni največja doslej izm erjena količina sulfa­ tov v padavinah pri nas. Še večjo (307 mg/l) sm o nam reč nam erili v sosednjih T rbov­ ljah leta 1985 (R ad in ja 1986). Pri vseh teh vzorcih gre za večjo ali m anjšo onesnaženost snega, čeprav so vse vrednosti nižje od norm ativov za p itno vodo, ki dopuščajo pri nas 200 mg/l (U r. list SFR J 9/1980), vendar se že v strežnici (kapnici) količine sulfatov tako povečajo , da se tej m eji ne le prib ližajo , tem več jo pogosto tudi presežejo . Poleg teh podatkov je za geografa še posebej zanim iva njihova area lna razpore­ ditev. Č eprav je bilo pri tem pričakovati večjo povezanost z regionalno s truk tu ro Slo­ venije, še posebej z dolinsko-kotlinskim svetom in glavnimi em isijam i žvepla v njem (Poročilo o stan ju 1987), ni bilo tako . V seeno se v razporeditvi sulfatov kažejo dolo­ čene povezave z regionalno struk tu ro Slovenije. T ako ne p reseneča, da je bila v alpskem svetu , vključno z vm esnim i dolinam i, snežna ode ja dom ala brez sulfatov ali le z neznatnim i količinam i, v sekakor m anjšim i od 10 mg/l. Podobne lastnosti je im ela snežna odeja na T rnovskem gozdu in n jego­ vem neposrednem zaledju (Id rijsko h ribovje). Pač pa preseneča, da je m alo sulfatov, če pom islim o na topilnico svinca v Ž erjavu , vseboval sneg v Spodnji M ežiški dolini. M ežiške padavine so doslej vsebovale več žvepla (K olar 1984, R ad in ja 1986). M anj sulfatov naj bi im ela snežna ode ja tudi na N anosu in Hrušici te r na sosed­ njih Javornikih in Snežniku. Z arad i m anjšega števila vzorcev pa sm o ta del V isokega krasa označili na karti le za dom nevno čistega (p re trgana črta). V celoti se vendarle kaže, da je v alpskem svetu in na zahodnih d inarskih p lano­ tah V isokega krasa (z izjem o B anjšic) vsebovala snežna ode ja najm anj sulfatov, ta- korekoč neznatno količino ali pa je bila sploh brez njih . Z govorna pa je sredi alpske­ ga sveta povečana količina žvepla okrog Jesenic (v Jeseniški dolini, B lejskem kotu in D eželi), kar opozarja na av toh tono onesnaženost snega. N a drugi strani je značilno, da obm očje s čistim zrakom ni segalo na no tran ji strani Snežnika p reko dinarskega gozdnega sveta proti vzhodu, kajti v B abnem Polju , K nežji Lipi, N em ški L oki in v Kočevskem Rogu sm o nam erili več sulfatov. O d višjega sveta je nepričakovane viso­ ke vrednosti (m ed 50 in 100 mg/l So4) vsebovala snežna o d e ja na P oho rju , zlasti na njegovi južni strani. Če najn ižje vrednosti sulfatov večinom a lahko povežem o z višjimi in m anj pose­ ljenim i deli S lovenije, pa to ne velja za dolinsko-kotlinski svet, k je r bi glede na n je ­ govo prebivalstveno, p rom etno in industrijsko zgostitev pričakovali snežno odejo z največ žvepla. D ejansko pa se ta povezava skoraj ni pokazala. V L jubljanski in C elj­ ski kotlini snežna ode ja sploh ni vsebovala veliko sulfatov, tem več le sredn je ali celo sam o nižje vrednosti. Pač pa jih je največ im ela snežna ode ja vzhodno in jugozahod ­ no od L jub ljane , a ne le okrog T rbovelj in v Savski dolin i, k ako r je bilo pričakovati, tem več tudi okrog T rebn jega , N ovega m esta in Š en tje rn e ja , sk ra tka na D olenjskem . Sorazm erno veliko sulfatov je vsebovala snežna ode ja tudi južno od tod , v G ro su ­ peljski kotlinici, Suhi k rajin i, na K očevskem in v Beli k rajin i, tako da je bila D o len j­ ska pravzaprav najbolj onesnaženi del S lovenije, sodeč seveda po prim eseh žvepla v snegu. V zrok, da je snežna ode ja v JV Sloveniji im ela največ sulfatov, tiči m orda v gi­ ban ju zračnih gm ot, usm erjenih od SZ proti JZ , na kar opozarja jo vrem enske karte za sredino decem bra. N a veter m ed sneženjem pa kažejo naslednji podatk i v tabeli 1: Tab. 1. Smer in jakost vetra v SR Sloveniji sredi decembra 1986 15. dec. 16. dec. 17. dec. Postaja 7h 14h 2 |h Bf 7h 14h 21h Bf 7h 14h 21h Bf Kredarica S JV JV 0.7 Z SZ SZ 2.7 SZ S SZ 5.3 Nanos V v v 4.7 JZ JZ v 2.3 V v v 1.0 Uršlja gora z z z 3.0 Z Z Z 2.3 S S S 3.0 Lisca s v - - 1.0 v z s z v s v 3.0 z s z ZJZ s 2.0 Jeruzalem s v s v s v 1.3 s v JZ s v 1.0 z s z JZ ZJZ 1.7 Šmarna gora J J J 3.0 s s s 2.0 s z z 2.3 Planina/G. z z - 0.7 - v - 0.3 - JZ - 0.7 Babno Polje v v v 1.0 - JV - 0.3 - - - - Ljubljana - s s v s s z 0.7 ZJZ JV s 1.0 v s v SSV s s z 0.7 Postojna s v s v s v 2.7 JV JV s v 2.7 s v s v s v 2.3 Lesce - - - - v - - 0.3 s s z - 0.7 Novo mesto v s s 1.3 ZJZ J J 1.7 J ZJZ s s z 1.3 Celje - JJV - 0.3 s z v s s v 1.3 z JZ ZJZ 1.7 Šmartno/S. g. s z - - 0.7 - - - - s s z s z 1.0 M. Sobota s s v - - 0.7 JV - - 0.3 s z - - 0.3 Portorož JJZ s v JJV 2.7 z s z JJV s v 2.0 JJV ZJZ ssz 1.3 K akor kaže tabela , so bili vetrovi nasploh šibki, v dolinsko-kotlinskem svetu pa je prevladovalo zatišje. Sicer so pred sneženjem vetrovi vzhodne sm eri (V , SV, JV ) za­ m enjali zahodne (Z , SZ , JZ ). N ekatere višje posta je (K redarica , L isca, U ršlja gora) pa poleg zahodnih vetrov nakazu je jo tudi severozahodne, kar nem ara po jasn ju je več­ jo onesnaženost snežne ode je v jugovzhodnem delu Slovenije. Le nekaj m anjše količine žvepla od D olen jske (m ed 50 in 100 mg/l S 0 4) je vse­ bovala snežna ode ja tudi na južni strani P oho rja , p ravzaprav v pasu m ed Šoštanjem in P tu jem . K er se je takšno obm očje širilo iz V elen jske kotline na vzhod, kaže, da je očitno šlo za vplive žveplovih emisij iz šoštan jske te rm oelek tra rne . Situacija nakazu­ je , zakaj so pohorski gozdovi tako prizadeti, še posebej, če pom islim o na silikatno se­ stavo njihovih tal. Povsod drugod po Sloveniji je sredi decem bra leta 1986 snežna odeja vsebovala večinom a m anj kot 50 mg S 0 4 v litru snežnice in le tu in tam nekaj več. Ta razpored i­ tev pa z regionalno s truk tu ro S lovenije ne kaže posebne povezave. T o dejstvo zato pušča vprašan je o razm erju m ed avtohtonim in alohtonim onesnaževanjem v glavnem še odp rto . Z analizirano situacijo je vprašan je kvečjem u načeto. V seeno pa m orem o po količinah žvepla v snežni odeji na zahodnem robu S lovenije, ki so bile na splošno m anjše kakor v no tran jo sti, sk lepati, da je bila onesnaženost snežne ode je večinom a vendarle av toh tona , vsaj tam , k je r je šlo za večjo prim es sulfatov. 3.2. V ertikalna razpored itev žvepla v snežni odeji. D oslej om en jene vrednosti sulfatov se tam , k je r gre za več decim etrov debelo snežno od e jo , nanašajo na spodnjo plast snega. P rim erjava z zgornjo p lastjo pa kaže značilne razlike. O d 32 k ra jev , k je r sta bili analizirani po dve plasti snega, spodnja in zgorn ja , je bilo na 23 k ra jih , to rej pri 72 % , več žvepla v spodnji plasti. A naliza zgornje plasti bi po tem takem pokazala ugodnejšo podobo . V eč žvepla od spodnje plasti je vsebovala zgorn ja plast le blizu večjih virov onesnaževanja, npr. na Hrušici pri Jesen icah , v Š torah , C elju in v okolici T rbovelj (ni pa bilo tovrstn ih analiz v okoli­ ci K idričevega, Ruš in še nekate rih drugih krajih z bolj onesnaženim ozračjem ). Z a regionalne raziskave je zato pom em bno , ka tere dele snežne odeje analiziram o. Pri tem seveda ni vseeno , kako debela in kako stara je snežna o d e ja , še zlasti ne v okolici m est in industrijsk ih k rajev , k jer so se razlike v korist zgornje (površinske) plasti p o ­ kazale že v nekaj dnevih. Z gorn je ugotovitve o pozarja jo predvsem na dve stvari. Prvič, da je začetni sneg onesnaženo ozračje dejansko (o)čistil, ne glede na to , od kod je onesnaženost izvira­ la, in drugič, da se je blizu večjih emisij žvepla onesnaževanje snežne ode je (zgornje plasti) nadaljevalo tudi po tem , ko je sneg že obležal. 3.3. Splošne vrem enske razm ere onesnaženih padavin Z a razum evanje onesnaženega snega kaže om eniti še naslednje vrem enske p o te ­ ze. K akor kaže priložena tabela (št. 2), je glavnina snega padla 15. decem bra , p reo ­ stali sneg pa po krajši prekinitvi še naslednji dan in le ponekod so se neznatne padavi­ ne zavlekle do 17. decem bra. V JZ Sloveniji je precej deževalo (P o rto rož 77.4 mm , K om en 84.7 m m , Ilirska B istrica 101.9 m m ), v no tran josti pa se je dež ponekod vple­ tal le na začetku ali koncu sneženja. Tab. 2. D nevne padavine (v mm ) v SRS za sredino decem bra 1986* K ra j ( p o s ta ja ) 12 13 14 15 16 decem ber 17 18 S k u p n o D e le ž m e s e č n ih m m p a d a v in v % P ortorož _ _ 0.5 55.5 20.9 0.5 - 77.4 99.6 K om en - - - 59.2 25.5 - - 84.7 92.8 11. Bistrica - - 0.5 70.0 27.7 3.7 - 101.9 89.3 Tolm in - - - 30.6 20.4 - - 51.0 67.5 Lesce - - - 45.1 9.0 - - 54.1 92.6 L jubljana - - - 34.8 14.7 2.3 - 51.8 76.6 K očevje - - 0.1 24.3 26.8 5.4 - 56.6 75.8 N ovo m esto - - - 11.5 5.7 4.6 - 21.8 68.8 C elje - - - 24.3 8.5 3.9 - 36.7 72.1 M aribor - - - 22.0 5.9 0.1 - 28.0 69.6 M. Sobota - - 11.6 4.9 - - 16.5 55.9 Skupno - - 1.1 388.9 170.0 20.5 - 580.5 81.5 V ir: M e s e č n o p o ro č i lo H M Z z a d e c e m b e r 1986. Sneg je bil na splošno suh in d roben (pršič). V naslednjih dnevih se je površinsko sicer osrenil ali rahlo oj užil, ponekod zaradi dežja površinsko tudi om očil, na splošno pa večjih struk tu rn ih sprem em b ni p retrpel. T o ilustrira jo tudi stvarne in povprečne dnevne tem pera tu re , ki so bile do 15. decem bra rah lo negativne, 16. decem bra pa so se ponekod že dvignile nad 0°C . (S rednje dnevne tem pera tu re 15. in 16. decem bra - Tolm in 1.4 in 1.8°, Lesce -0.3 oba dneva, L jub ljana 0.5 in 1.5, K očevje -0.1 in 0 .6 , Novo m esto -1.1 in 1.0. C elje -0.4 in 0 .5 , M aribor -0.6 in 0.2. M urska Sobota -1 .0 in - 1.1°C; M esečno poročilo H M Z za decem ber 1986). B istveno je , da se vertikalna in siceršnja struk tu ra snega v tem času prak tično ni sprem enila, če izvzam em o tanko površinsko plast in vzhodne te r zahodne robove snežne o d e je , k je r je sneg naglo pobiralo . Pom em bno pa je , da sneg, posebno če je suh . ne očisti ozračja v tolikšni meri ka­ kor dež. T udi v tem je vzrok, da je bil m anj onesnažen. Poleg tega so po podatk ih H M Z povprečne koncentracije S 0 2 v zraku decem bra nasploh nižje k ako r jan u arja ali feb ruarja . Z a zim sko sezono je bila om en jena situacija po tem takem netipična ozi­ rom a podpovprečna. Z a decem ber 1986 je nadalje značilno, da se je , kakor kažejo m eteoro loške kar­ te , nad S rednjo in Z ahodno E vropo v prvi polovici m eseca zadrževalo ustaljeno o b ­ m očje visokega zračnega pritiska. K rajša prekinitev je bila le 10. decem bra, ko je S lovenijo prečkal oslabljen frontalni val. ki pa ni prinesel padavin , nakar se je visok zračni pritisk ponovno okrepil. Tej situaciji je prip isati, da nad naše k ra je niso d o te ­ kale bolj onesnažene zračne gm ote, lastne imisije pa so se lažje razprševale, kar p o tr­ ju je jo v tem času tudi m anjše primesi žvepla v zraku. Sredi anticiklonskega obdob ja (5. dec .) je bila v L jub ljan i, po podatkih H M Z , 24-urna koncentracija S O : 0.29 mg/m3, največja po lurna pa o .57 mg. Ko je 13. dec. zajel F rancijo frontalni val, je v višinah nad naše k raje od severovzhoda še do tekal hladen zrak , ob Jad ranu pa je pi­ hala bu rja . Tem razm eram je prip isati, da splošna onesnaženost našega ozračja pred sneženjem ni bila velika. Ko govorim o o analizirani snežni odeji, je treba še dodati, da je bila pravzaprav plod dveh frontaln ih valov, ki sta si sledila d rug za drugim . Prvi je prečkal Slovenijo m ed 14. in 15. decem brom , drugi dan kasneje . A nalizirane padavine so bile tako dvojnega porek la in ni izključeno, da je tudi v tem vzrok za razlike v vertikalni ones­ naženosti snežne odeje . O b p rečkan ju fron te se je onesnaženost zraka nekoliko zm anjšala. V L jubljani je bila 16. decem bra po podatk ih H M Z povprečna dnevna koncentracija žveplovega dvokisa 0.21 mg, največja polurna pa o .43 m g/m 3. 3.4. Kislost in a lkalnost snežne odeje G lede na podatke o onesnaženosti zraka pri nas (poročila H M Z ; H rček 1987) je upravičeno pričakovati, da je podobno tudi s padavinam i in da je zaradi tega sp re­ m enjena zlasti njihova reakcija. T oda decem brski sneg tega ne p o trju je . N aspro tno , reakcija analizirane snežne odeje je bila nam reč naslednja: m ed vzorci je im elo pH pod 5,6 (po W M O , G eneva 1974. zgornja m eja za kisle padavine) le 0,7 % vseh vzor­ cev, pH 5,6 do 6 je im elo 3,2 % vzorcev, pH 6,1 do 7 - 37,6 % , pH 7,1 do 8 - 48,4 % in pH nad 8 - 10,1 % vseh vzorcev snega. T o ne pom eni le tega, da kislih padavin sploh ni bilo (razen dveh izjem pri Š to­ rah in v Lokovici pri Š oštan ju , pa še to le v spodnji p lasti, ne pa tudi v zgorn ji), tem ­ več tudi to . da je večina vzorcev (58,5 % ) im ela celo alkalno reakcijo (pH > 7), od tega desetina celo m očno alkalno (pH > 8). Poleg tega je kar desetina vseh vzorce\ kazala na jugodnejšo , nevtralno reakcijo (pH 7 ± 0 ,1), več kot štiri petine (86 % ) pa pH m ed 6 in 8. G lede na to ne m orem o govoriti ne o kislem in ne o onesnaženem sne­ gu. Pri tem pa se m oram o zavedati dveh stvari. Prvič, da reakcija ne pove vsega, zla­ sti ne tak ra t, ko vsebujejo padavine kisle in alkalne prim esi hk ra ti, drugič pa tega, da se onesnaženost padavin z vrem enskim i in drugi-mi razm eram i lahko h itro in izdatno sprem in ja . A nalize v zadnjih dveh letih nam reč kažejo , da je v Sloveniji kisla (pH < 5.6) približno petina padavin (R ad in ja 1987). O bravnavana situacija naj bi b i­ la po tem takem ugodnejša od tega povprečja. V osp red ju pa ni le to , da je im ela večina snega alkalno reakcijo , m anjši del pa blago kislo, tem več tudi to , da je nepričakovana tudi n jena razpored itev . O snovna ugotovitev je nam reč ta , da se določnejša povezava m ed reakcijo snega in regionalno s truk tu ro S lovenije tok ra t ni pokazala ali pa je bila zelo oh lapna (glej karto 1). M edtem ko bi bilo prev ladujočo alkalnost snega m ogoče na splošno pojasniti z bližino m orja ali z m orskim poreklom vlage, ozirom a s prev ladujočo karbona tno se­ stavo tal pri nas, čeprav nobena od teh razlag ni posebno prepričljiva, pa je razlaga tega, kako se je reakcija snega sprem in jala od k ra ja do k ra ja , še m anj o tipljiva. R e­ akcija snega se nam reč ne u jem a s količino sulfatov v n jem , v tem smislu nam reč, da bi bili vzorci z več sulfati bolj kisli in o b ra tno . T o je zlasti očitno , ko prim erjam o vrednosti pH in S 0 4 za alpski svet in jugovzhodno S lovenijo , k je r so bile razlike m ed enim i in drugim i v rednostm i največje. Z a kolikor to liko hom ogeno obm očje se kaže kvečjem u L jub ljanska kotlina z bližnjim ob rob jem , k je r je bila snežna ode ja vsaj relativno bolj kisla. N ižje vrednosti pH (ki pa so se le na štirih krajih znižale pod 6, vendar n ik jer pod 5.6) so m orda pos­ ledica urbaniziranosti in industrializiranosti kotline te r m orda še tem p era tu rn e inver­ zije. V endar po sulfatih L jub ljanska kotlina to k ra t ni izstopala. Podobno obm očje je nakazano v severovzhodnem alpsko-predalpskem svetu, vključujoč poleg M ežiške doline še Slovenjgraško in V elenjsko kotlino te r sosednje Pohorje . G re za pre težno silikatni svet in za večje vire onesnaževan ja v M ežiški dolini in V elenjski kotlini, vendar je m ežiška snežna ode ja to k ra t vsebovala zelo m alo sulfa­ tov. Pozornost vzbuja še eno obm očje, čeprav je m anjše. G re za Savsko dolino vzhodno od L jubljane m ed D olskim in T rbovljam i, k je r je bil analizirani sneg izrazito alkalen (pH > 8). V zrok za to je nem ara v karbonatnem prahu , ki ga v ozračje odda­ ja jo bodisi kam nolom z apnenico v K resnicah, apnenica v Z agorju in cem en tarna v T rbovljah (tudi a lkalnost snega na B anjški planoti je bržkone v zvezi s sosednjo an ­ hovsko cem en tarno). Sploh se je reakcija v osrčju Z asav ja sprem in jala že na krajše razdalje te r nihala od razm erom a precej kisle reakcije (pH 6) do m očno alkalne (pH 8), kar povezujem o z različnim i lokalnim i viri onesnaževanja (cem en tarna , te rm o­ e lek tra rn a , tovarna kem ičnih izdelkov), pravzaprav z različnim p rep le tan jem teh vplivov, odvisno od vsakokra tn ih vrem enskih razm er. Predvsem se kaže, da trb o ­ veljske karbona tne em isije cem entnega p rahu nevtralizirajo kisle em isije te rm oelek ­ tra rn e , kar ustvarja ugodnejšo reakcijo padavin (R ad in ja 1985).' P rim er ponazarja , kako pH ne kaže vselej prave onesnaženosti oko lja . Še več! Ni nak ljuč je , da je bila snežna ode ja najbolj alkalna v najbolj onesnažen ih krajih - na Jesenicah (pH 8 .4), v K resnicah (pH 8 .4), Z agorju (pH 8.3) in v okolici T rbovelj, k jer je bil sneg sploh n a j­ bolj alkalen (pH 12!). D rugod pa povezava m ed alkalnostjo snega in onesnaženostjo okolja ni vselej jasna . T ako tudi ne v okolici Pivke in M iklerjev , saj sta oba kraja kljub čistejšem u okolju im ela prav tako visok pH (8.3). D ruga značilnost je , da je bil sneg v osrčju Z asavja sploh najbolj alkalen (pH do 12), hkrati pa je vseboval tudi največ žvepla (206 mg/l S 0 4). R azlike so se kazale zla­ sti m ed vzhodno in zahodno stran jo T rbovelj, pa tudi južno. Na drugi strani sneg ni bil najbolj kisel le v Lokovici pri Šoštanju in v Štorah pri C elju (edino v teh dveh k ra ­ jih je bila spodnja plast kisla v p ravem pom enu besede), tem več ponekod tudi v či­ stem oko lju , npr. v R adm irju (pH 5.9) in trnovskih Lokvah (ph 6.0). Z načilne so nadalje razlike, ki so se kazale m ed zgornjo in spodnjo p lastjo snega. V onesnaženih krajih je im ela zgornja plast pravilom a višji pH in tudi te razlike so bi­ le največje v okolici T rbovelj. N a dnu Savske doline je im ela spodnja plast snega pH 8.0, zgornja pa 12, na bližnjem D obovcu spodnja plast 7.9 in zgornja 11.5, v Z avršju je bila razlika m ed 6.7 in 7.8, v Škofji Riži m ed 7.9 in 8.1 itd. Podobno je bilo še po ­ nekod drugod (Šoštanj 7.5 in 8 .1 , B loke 7.5 in 8.2). Podatk i kažejo , da je bil začetni sneg na splošno bolj onesnažen od kasnejšega in ozračje na začetku snežen ja m anj čisto k ako r pozneje . O čitno tudi pri določanju pH ni vseeno , ka te ro p last snega analiziram o in katere podatke m ed seboj p rim erjam o. N aslednja ugotovitev je , da je nasp ro tje m ed alkalnim snegom in snegom , ki je vseboval več sulfatov, le navidezno. T rboveljska te rm oelek tra rna npr. spušča v oz­ račje veliko žvepla, hkrati pa bližnja cem entarna oddaja v ozračje karbonatn i p rah , kar nevtralizira padavine. Ne gre le za to , da zaradi višjih emisij žvepla padavine niso nu jno kisle, bodisi za to , ker jih nev tralizirajo bližnje karbonatne em isije (iz kam nolom ov, apnenic ali cem en tarn ) ali pa jih nevtralizira podlaga karbonatn ih kam enin , bodisi da vpliva tudi alkalnost e lek trarn iškega pepela , še posebej, če ga odlagajo na obsežna, o d p rta od la­ gališča, kakor se očitno dogaja v T rbovljah . Pri padavinah je zato poleg reakcije p o ­ trebno ugotvljati tudi sulfate. Če je pH visok in žvepla v snežnici m alo, še ne pom eni, da ni onesnažen ja s S 0 4, tem več se ta lahko izloči iz vode kot plin. K er vseh razlik tudi na ta način ni m ogoče pojasniti, je očitno , da na reakcijo padavin vplivajo še d ru ­ gi oksidi v ozračju , zlasti dušikovi, teh pa naše analize niso zajele. N ekaj podatkov o tem im am o le za M ežiško dolino (K olar 1984). G lede na glavne vire onesnaževanja zraka se kaže, da je bila tok ra t bolj izpo­ stavljena n jihova vzhodna ozirom a jugovzhodna okolica, tako pri Jesen icah . T rbov­ ljah . Šoštanju in L jub ljan i. T o je hkrati sm er po dolinah navzdol, to rej vpliv dolin­ skega vetra . V prašan je pa je , koliko take situacije p rev ladu je jo . Z a odgovor bi m ora­ li poznati podatke vsaj za tipične vrem enske situacije. 3.5. T rdo ta in e lek troprevodnost snega O nesnaženost padavin sm o ugotavljali še s celokupno trd o to , ki je v neonesnaže- nih padavinah neznatna, pravilom a okrog 1° NT. V že prej analiziranih padavinah po Sloveniji (1985-1986) so bile celokupne trd o te ponekod tudi n ek a jk ra t večje. Podob­ no je bilo tudi pri analizirani snežni odeji. M ed 23 vzorci jih je skoraj polovica (11) sicer im ela celokupno trd o to okoli 1° N T , vendar je bila pri sedm ih vzorcih nad 3°, med njim i tudi v Š oštan ju , pri dveh nad 4°, pri dveh pa celo 5°. N ajvišjo je imel sneg v Črni (5,5° N T ), kar je blizu največje doslej izm erjene - 5.7° N T v T rbovljah febr. leta 1985. Splošno onesnaženost snega sm o naposled ugotavljali še z e lek troprevodnostjo snežnice (m erjeno v S/cm). G re za orien tacijsko m etodo , ki jo uporab ljam o navad­ no pri površinskih vodah. Ta je sicer po trd ila splošno čistost analiziranega snega, hkrati pa opozorila tudi na njegovo lokalno onesnaženost, zlasti blizu večjih virov onesnaženega ozračja . V endar pa so imeli visoke svrednosti poleg onesnaženih k ra ­ jev (Č rna - 233, Ž erjav - 135, Šoštanj - 134, D obovec - 122) tudi drugi. npr. K obarid 203. 4. Zaključki in odprta vprašanja V celoti vzeto nam nižje vrednosti sulfatov skupaj s p re težno alkalno reakcijo analizirane snežne odeje kažejo , da je bilo oko lje sredi decem bra razm erom a malo onesnaženo , kar je v nasp ro tju s številnim i drugim i podatk i o stan ju našega ozračja v zim skem času (poročila H M Z ; H rček 1987). K er značilnosti degradacijskega režim a naših padavin neposredno ne poznam o, ni m ožna ne p rim erjava in ne p reso ja o tem , v kolikšni meri od degradacijskega povprečja ali ek strem a so se analizirane razm ere razlikovale. K večjem u lahko sk lepam o, da so bile razm ere ugodne. Z a to enkra tna analiza več vprašanj odp ira , kakor jih osvetlju je. Po tem , da so bile nižje vrednosti sulfatov v zahodnem delu S lovenije dom ala sk len jene , zlasti v višjih legah, m edtem ko so višje prevladovale v no tran jo sti, je ven­ darle m ogoče sk lepati, da je bila onesnaženost decem brskega snega predvsem posle­ dica av toh tonega onesnaževan ja , čeprav se n jena razpored itev ni kdove kako u jem a­ la z regionalno s truk tu ro Slovenije. Na razm erje m ed av toh tono in a loh tono onesnaženostjo naših padavin m orem o sicer sklepati le na splošno, recim o po m eteoro loškem položaju S lovenije, ki n ikakor ni zatišen , kar poleg dinam ične izm enjave zračnih gm ot dokazu je ta tudi pogostost in izrazitost frontaln ih sistem ov, ki p rečkajo naše k raje (m ed 10. in 24. dec. 1986 je Slo­ venijo prečkalo p e t frontaln ih valov). Z a stvarno p reso jo o deležu ene in druge onesnaženosti zraka in padavin pa im am o p rem alo podatkov . K ako je S lovenija za­ ple tena v splošni transport onesnaženega zraka v E vropi, nakazu je jo zaenk ra t le prve, zelo grobe ocene (Petkovšek 1979). Z a analiz irano situacijo m oram o po deležu različno onesnaženih vzorcev snega sklepati, da je bila splošna onesnaženost razm erom a nizka (m anj kot 10 ozirom a 25 mg/l S 0 4). Če pa upoštevam o njihovo razp rostran jenost, zlasti razširjenost čistih vzorcev v zahodni Sloveniji, je bila decem brska onesnaženost snega predvsem av toh­ tona. Podobno nakazuje onesnaženost snežne ode je po nadm orski višini, še posebej m ed kotlinsko-dolinskim in vzpetim svetom . Po ugotovitvah gozdarjev so gozdovi najbolj prizadeti m ed 600 in 900 m abs. višine, kar povezuje jo z zgornjo m ejo tem pe­ ra tu rn ih inverzij, m edtem ko naj bi na širšo, a loh tono onesnaženost zraka opozarjala splošna poškodovanost naših gozdov (Šolar 1986, Poročilo o p ropadan ju gozdov... 1986). K er ugotav lja jo citologi poškodbe na celični struk turi sm rek tudi v višjih le­ gah. nad m ejo tem peratu rn ih inverzij (B. D ruškovič 1987), se tudi po tej strani odp i­ ra vprašan je onesnaževanja od d rugod , na večje razdalje . T a razm erja pa se v o n e ­ snaženosti decem brskega snega niso pokazala , kar opozarja , da analizirana o nesna­ ženost za zim ske razm ere očitno ni značilna. K er v zahodni Sloveniji čista snežna odeja ni bila sk len jena , so najnižje količine žvepla očitno spadale k splošni, alohtoni onesnaženosti padavin , višje pa k av tohtoni, čeprav n jena provenienca ni jasna, ker se prepričljivo ne veže na regionalno struk ­ turo S lovenije. Pač pa bi bilo v zahodni Sloveniji pasove povečane količine žvepla sredi čistejše snežne ode je m ogoče povezati z bližnjimi urbanim i in industrijskim i sre­ dišči zahodno od tod , nam reč z V idm om , Tržičem in T rstom . Cista snežna ode ja ( < 1(1 mg/l S 0 4) je bila nam reč p retrgana v treh pasovih: v sm eri T rž ič -A jdovšč ina-C o l-L oga tec , v sm eri T rst in K o p er-P o sto jn a -P lan in a in v sm eri V idem -C erkno -Š ko fja Loka (glej karto 2). Povezava z bližnjimi em isijskimi središči je m orda stvarna, m orda naključna. Podobno velja za nekate re druge sm eri, npr. o srednja L jub ljanska ko tlina-B istriška ravnina (D om žale, K am nik j-C eljska kotlina. O d p rto je nadalje razm erje m ed žveplom , ki se useda na tla neposredno iz oz­ račja in žveplom , ki ga od tod sp irajo padavine. K er se sredi decem bra padle štiri p e ­ tine vseh m esečnih padavin , je glede na njihovo koncentracijo S 0 4 očitno , da se veli­ ko žvepla v tem m esecu na tak način ni odložilo na tla. V eč se ga je izločilo neposred ­ no iz ozračja (suhi depozit), če sk lepam o po povečani količini žvepla na 'že odloženi snežni odeji. Če prim erjam o analizirane podatke s koncentracijo žvepla, analizirano po H M Z v skupnih decem brskih padavinah , kakor kaže priložena tabela (št. 3), so lokalni vpli­ vi onesnaževanja očitnejši. T o velja tudi za pH in EP. K ajti združene decem brske pa­ davine niso bile kisle le v P orto rožu (pH 5 .5), tem več tudi v L jubljani (pH 5.05) in na M ašunu (pH 5.39). T ab . 3. L astnosti združenih m esečnih padavin - decem ber 1986 (po podatk ih H M Z ) Postaja pH S 0 4 (mg/l) E P (/M.S/cm) Portorož 5.31 7.9 18 A nhovo 9.19 10.1 70 M ašun 5.39 6.6 5 Jesenice 6.84 15.0 65 Jezersko 6.21 5.7 8 L jubljana 5.50 12.3 35 T rbovlje 8.86 113.6 350 O pravljene analize kažejo , da je sezonska, zim ska onesnaženost našega ozračja in padavin vrem ensko m očno sprem enljiva in da je bila sredi decem bra 1986 za zim ­ sko sezono očitno netipična ozirom a podpovprečna. V zrok za to je treba iskati v anti- ciklonskem vrem enu, ki se je zadrževalo vso prvo polovico decem bra, kar je p rep re ­ čevalo do tok bolj onesnaženega zraka od d rugod , lastne imisije pa so se v takem tipu vrem ena lažje razprševale. Literatura A naliza vode I ., Predlog za p oeno ten je postopkov (3. izd ), Kem ijski institut B. K idriča, L jub ljana, B e r l i n e r W ette rk a rte , 1 . - 31. 12. 1986, Berlin. B o n a č M. , R a j h - A l a t i č Z ., 1976, P rim erjava rezultatov analiz padavin treh različnih k rajev v Sloveniji, R azprave D M S, 20, 1, L jub ljana B o n a č M . s sod ., 1980, U gotav ljan je onesnaženosti B lejskega jezera iz ozračja. M eteorološki zavod SRS, R ep. služba za Varstvo z raka , L jub ljana. H r č e k D ., 1987, S tanje onesnaženosti zraka v S loveniji, vzroki in posledice, H idrom eteorošk i zavod SRS (e labo ra t), L jub ljana. I z r a e l J. A. in drugi, 1983, K islotnye doždi, G odrom eteo izda t, Leningrad. K o g o v š e k J. , K r a n j c A ., 1986, Kisli dež v Posto jn i, N aše okolje 1, L jub ljana. K o g o v š e k J. , K r a n j c A ., 1986, Še o kislem dežju - to k ra t v P osto jn i, P ro teus, feb r., L jub ljana. K o l a r P ., 1984, Kisle padavine v M ežiški dolini. Raz. naloga R avne. K o l a r P .. 1985, Kislost padavin v M ežiški dolini, P ro teus, 48, 1985, L jub ljana. M esečno poročilo H M Z za decem ber 1986. L jub ljana. M eteoro loške karte za sred ino decem bra 1986, H M Z . L jubljana. P e t k o v š e k Z .. 1974. O cena transkon tinen ta lnega tran spo rta onesnaženega zraka v S lovenijo in iz n je . R azprave D M S, X V II, L jub ljana. Podatki o onesnaženosti zraka v SRS. H M Z . R ep. služba za varstvo z raka . L jub­ ljana. Poročilo o p ropadan ju gozdov zaradi onesnaženega zraka v SR Sloveniji te r ukrepi za sanacijo . N aše oko lje , 11. 3 -4 , 1986, L jub ljana. Poročilo o stan ju na področju razreševanja prob lem atike onesnaževanja oko lja , 1987, R ep. kom ite za varstvo okolja in u re jan ja p ro s to ra . Poročevalec, 6. 1. 1987, L jub ljana. R a d i n j a D ., 1985, O nesnaženost padavin v trboveljski občini (e labo ra t), Inštitu t za geografijo univerze. L jub ljana. R a d i n j a D ., 1987, A naliza padavin v Sloveniji 1985-1987 (gradivo, tekoča raz­ iskava), O ddelek za geografijo FF, L jub ljana. R a j h Z. , A l a t i č - P e n g o v J . , 1984, Kisle padavine in fo tokem ijski sm og kot posledica onesnaženosti z raka. N aše okolje 9, št. 4, L jub ljana . R ezultati kem ijskih analiz padavin (gradivo), H M Z , R ep. služba za varstvo zraka, L jubljana. R o v n i n s k i j F. J. in drugi, 1982, M onitoring fonovogo zagreznanija p rirodnoj sredy, G id rom eteo izdat. I, L eningrad. Š o 1 a r M. in sodelavci, 1986, O nesnaževanje zraka in p ropadan je gozdov, G ozd in okolje - F O R E N 86, L jub ljana. W i n k l e r P ., 1982. D eposition o f acid in p recip ita tion , R edel Publ. C om p., L on­ don. W M O O peration M anual for Sam pling and Analysis tehn iques for chem ical Consti- tu ts in A it and P recip ita tion . 1974, W M O , št. 299. G enova. TH E PO LLUTIO N OF TH E E N V IR O N M EN T IN SLO V EN IA AS IN D IC A TE D BY THE SNOW C O V ER IN THE M ID DLE OF D EC E M BE R 1986 D arko R a d i n j a (Sum m ary) T he system atic analysis of the snow fall on the 15th D ecem ber 1986 in Slovenia (N W Y ugoslavia) concerning the relevant indicators (pH , S 0 4) was carried out on over 300 sam ples taken at 274 localities (from the a rea of som e tw enty thousand squa­ re k ilom etres). This was the basis for analysing the relationships betw een the pollu­ tion of the precip ita tions and the regional struc tu re o f particu lar areas in Slovenia as well as for the consideration of the question w hether the pollution of the snow was au tonom ons or allochtonons. T he registered am ount o f the sulphur was very d ifferent, since the am plitude was extrem ely grea t, from zero to 206 mg S 0 2 per litre o f the snow -w ater. A lm ost one ten th (9 ,7% ) of the sam ples did no t contain any su lphates; nearly one sixth of them contained less than 10 mg and a fu rtherone fifth (20 ,2% ) contained betw een 10 and 25 per litre. T hus, alm ost one half o f all sam ples (45% ) contained only small quan ti­ ties o f the sulphates. O ne q u arte r o f the sam ples (26 ,8% ), how ever, contained b e t­ ween 25 and 50 mg p e r litre and an o th e r fifth (21 ,8% ) two tim es as much ( i .e .50 to 100 mg). O nly 7% of all sam ples contained considerably g rea te r am ounts o f the sul­ phates (i.e . 100 to 200 mg). T he spatial d istribution of the registered am ounts is shown on fig. 2. T here was no acid smowfall in the D ecem ber 1986 period , except for two isola­ ted spots. M ore than one half o f the sam ples (58 ,5% ) has revealed even an alcali re ­ action (pH > 7) and one ten th o f them even a p ronounced alcali reaction (pH > 8). T he pH value for the four fifths (86% ) of all exam ined sam ples was betw een 6 and 8 (Fig. 1). T he low valuea for the sulphates con ten ts, toge te r w ith a p rep o n d eran t alcali re ­ action of the analysed sam ples of the snow -cover, show tha t the env ironm ent in the m iddle of D ecenber 1986 was only slightly po llu ted . This situation w as, m ost p ro b ab ­ ly, a result of a persisting high pressure of the a ir over Slovenia and en tire C entral E u ro p e during the first p art o f th a t m onth . T he high air p ressure has barred the in­ flow of the m ore pollu ted air from o th er parts of E urope. T he pollution - w here it has been identified - was there fo re m ainly locally determ ined .