Razčtivori z iiaiimi paročiiiUi Sprejem v službo na pošti kot pismonnša. M. š. Zanima Vas, pod kakimi pogoji bi mogli biti sprcjeti v službo na pošti kot pismonoša. — Zadevno prošnjo bi morali nasloviti na ministra za pošto in telegraf. Dokumentov zaenkrat ni treba predložiti, marveč le navedite, da jih boste predložili, čim boate k temu pozvani. Pogoji ao splošni, ki ae zahtevajo za sprejem v državno službo, in aicer: da ste dovršili 18 let starosti; da ste telesno in duževno zdrav; da ate dobrega vedenia; da imate, ako ste mladoleten, odobritev roditeljev ali varulia; da znate popolnoma alužbeni jezik; da ste dovršili — ako prosite za službo piamonoše-služitelja — vaaj dva razreda ljudske šole, ako pa prosite za alužbo pismonoše-zvaničnika, vsaj dva razreda mežčanske šole; da niata atarcjši nego 60 let; da ste po dovršenem 21. letu atarosti odalužili obvezni rok v stalnem kadru, razen če ate po cdredbah zakona o ustroju vojake in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev ali kot stalno ali začasno nesposoben cproščen službe v atalnem kadru, odnosno,če ste zavezani vojnici, da dokažete, da ate jo plačali; da niste pod akrbatvom a!i v konkurzu ali da ni nad Vami podaljšana očetovska oblaat; da niste bili 3 sodno razsodbo obsojeni na izgubo častnib. pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja. Služba držsvnega telefonista. J. K. Vaš brat je odslužil pri kadru 18 mescčni rok ter bil deset mesecev šef teiefonske centrale G0 linij. Vprašate, ali bi lahko dobil službo državnega telefonista in pocl kakimi pogoji. — Služba pod navedenim nazivom ne obstoja, pač pa V brat lahko zaproai za alužbo atrokovnega aničnika pri ministru za pošto in telegraf pod pogoji, o katorih smo pisali v odgovoru pod šifro Ivf. Š. —< Drugo Vašj vprašanje apada v mediciiisko stroko. Vedetl bi trefcalo, odkod navedena nevšečnosl izvira. Nekateri pravijo, da nobeno eredstvo na pomaga, drugi pa, da se evcntualno da odpraviti, odnosno pcpraviti s popoino zdržnostjo skozi daljao dobo, z okrepitvijo in utrditvijo živcev in volje, ler zdravili. Za slednje ae obrnile na zdravnika. Zaiifc&va na povračilo stroškov po 16 letih. Z. R. V. Vaš ain je leta 1922 pri fantovakem pretepu poškodoval nekega drugega fanta, ki je leto pozneje radi jetike umrl. Pred tem ae je vršil v stvari procss in je bil Vaš sin obsojen na povračilo stroškov. Sedaj, po 16 letih, je Vašemu ainu pripadla neka dedščina po tetl, za kar je zvedel cče pokojnika ter zahteva placilo omenjenih atroškov. Pravite, da je že zarubil sinu pripadlo dedižčino. — Ako je rea očetu pokojnika bila dovoljena že izvršba zoper Vašega sina, tedaj mora ta oče že posedovati izvršilni naslov, ki je pravomočen. Ako še ne bi bil, bi ain zoper izvršilno dovolilo laliko vložil rekurz. V oataiem je atvar sledeča: Terjatev iz aodbe ali aodnega sklepa zastara aele v 30 letih. Ako ae po amrti omenjenega fanta ni vršila nikaka zapuščinska razprava, tedaj oče pokojnika ni upravičen, kaj zahtevati od Vašega sina kot pokojnikovega dolžnika, preden ne prijavi v zapuščino kot aktivum pokojnikovo terjatev in mu sodišče te zapuščine, odnoano terjatve ne priaodi. V primeru, da ae je aicer vršila zapuščinska razprava, pa se med aktivi ni izrečno navecila tudi pokojnikova terjatev zoper Vašega aina, js oče — ako mu je bila vsa zapuščina prisojena, upravičen terjati od aina tudi pokojnikovo terjatev, čeprav ni bila navedena. Oče mora, ako Vaš ain ne bi zlepega plačal, naiprej zoper sina vložiti tožbo in doaeči aodbo, potem šele bi amel zoper aina predlagati izvršbo ter mu zarubiti dedižčino. Kot vidite, pa nima smisla, da bi se sin upiral plačilu. Zadnji sin začasno nesposoben — bi rad dosegel skratšan rofe. J. K. Vaš najatarejši brat je bil za vojaško službo neapoaoben, drugi je odslužil poln 18 mesečni rok, tretji je pred kratkim naatopil vojaško alužbo — določen mu je prav tako poln rok, Vi pa ate doslej pred dvema letoma odslužili tri meaece, nato pa bili kot začaano nesposoben odpuščeni, ate pa aedaj zopet apoaobni. Radi bi doaegli, da se Vam prizna pravica do 3krajšanega roka, zlastl, ker je doma na poaestvu ostala le mati aama. — Pravica do akrajSanega roka Vam vaekakor pritiče, ako bo tretji brat odslužil poln rok. Zato napravite prošnjo na poveljnika pristojnega vojnega okrožja, da ae Vas ne kliče prej na odalužitev oatalega roka, dokler tretji brat ne dosluži avojih 18 mesecev, potem pa, da ae Vam prizna pravica do skrajšanega roka. —¦ Ako bi bili vai Vaši bratje že pet let temeljem notarskega zapisa odpravljeni od doma, bi lahko bili Vi oproščeni nadaljnje vojaške alužbe kot hranilec, ako ne plačujete od posestva več kot 120 din letno neposrednih davkov. Skrajšan rok sina-edinca. F. š. Vaš edini ain služi pri vojakih in mu je odrejen rok 18 mesecev. Vprašate, ali ima pravico do skrajšanega roka, zlasti ker je nezakonaki ain Vaše žene že alužil polni rok 18 mesecev. — Nezakonski ain Vaše žene ne prihaja v poštev, ker živi — kakor pišete — od svojega rojstva naprej stalno pri avojih atarih starših. Pač pa ima Vaš ain kot prvenec pravico do akrajšanega roka fie glede na Vašo ataroat, ako nima prvenec mlajšega brata, ne zadruga (rodbina) drugega moškega člana z najmanj polnimi sedemnaistimi leti atarosti. (Vi ne štejete.) Potem takem napravite Vi ali pa Vaš ain (potom avoje komande) zadevno (prošnjo na pristojno vojno okrožje. Kolkovati jo je z 10 din, piiložiti pa nekolkovano družinsko polo, katero dobite pri župnem uradu. Prevedba cd planinske pešadije k avtokomandi. S. P. Služili ate kadrovaki rok pri planinaki pešadiji. Pozneje, ko ate rok že odslužili, ste napravili šoferski izpit ter imate že več let šoferske prakse in ate tudi ključavniCar. Vprasate, ali bi bilo mogoče, da bi Vam vojni razpored spremenili tako, da bi Vas za slučaj mobilizacije dodelili v avtokomando. — Menimo, da ae Vam bo stvar posreClla, ker rabi vojaštvo šoferje tudi za tanke. Napraviti morate zadevno prošnjo na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja. Podpora staršem za padlimi sinovi. R. M. čitali ate, da dobijo očetje in matere podporo za padlimi ainovi v avetovni vojni; atari ate že 80 iet, podpore zelo potrebni, dcbili pa še niste ničesar. — Za navedeno podporo je treba prositi in napraviti, ako doslej tega še niste atorili, prijavo pri priatojnem okrožnem sodišču. Takih prijav je aeveda veliko in se ne morejo vse hitro rešiti. Zaprcsite, naj ae Vaša reši pred drugimi, ker ate že 80 let stari. Sprejem v zrakoplovjio delavnico. C. M. Vprašate, kje se nahajajo državne in zasebne delavnice zrakoplovov in ali aprejemajo mizarje in leacstragarje. — Z izdelavo zrakoplovov ae peCajo: tovarna >Ikarua« v Zemunu, tovarna »Zmaj* v Zernunu, živko Rogožarski, fabrika aeroplana A. D. Beograd, tovarna Vlajkovič i Comp. v Beogradu. Da-11 je v katerl Izmed teh tovarn prosto kako meato za mizarja ali leaoatrugarja, nam ni znano; vprašajte nepoaredno navedene tovarne. O6e noče izročiti posestva slnu vzlic prejšiiji obljubl. L. F. Nek poseatnik ima aina-edinca. Ta sin je nameraval iti v glasbeno šolo ali pa za čevljarja, pa ga je oče pregovoril, da je oatal doma, in aicer z obljubo, da bo dobll posestvo. Z ozirom na to obljubo je sin oatal doma, pridno delal, oče pa je začel piti in zapravljati ter delati dolgove. Zato je ain aedaj proail očeta, naj bi mu izročil posestvo, oie pa poaeatva noče izročiti, odncsno ae izgovarja a tem, da bi ga ainu i2xcKiil le, ako pripelje prav bogato neveato. Vprašate, ali more ain očeta tožiti. — Gornja obljuba ni iztožljiva, ker ae oče ni zavezal izročiti ainu posestvo v določenem roku, in ae lahko razlaga obljuba tudi tako, da bo pač ain dobil posestvo po smrti oCeta. Radi tega bi bila tožba na izročitev poseatva brezuapešna. Zaenkrat ain tudi ne more zahtevati primerne odmene za opravljena dela na domačem poseatvu. Le v primeru, ako bi oče umrl ter a avojo imovino tako razpolagal, da ne bi ain dobil posestva, odnosno zakonitega dednega deleža, bi sin lahko prijavil v zapuščino avojo terjatev na primerno plačilo njegovega de!a. Ako oče res pijančuje in zapravlja v pretirani meri, naj ain ali pa občina predlaga preklic očeta radi pijančevanja in zapravljivoati. Uvoz poljedelskega stroja iz Nemčije. S. F. Imate sorodnika, ki je aezonski deiavec v Nemčiji ter bi tam rad kupil parni aamohodni atroj, že rabljen. Vprašate, pod kakšnimi pogoji bi ga zamogel uvoziti v Jugoslavijo in koliko bi mogli plačati carine, odnosno ali bi bilo mogoče uvoziti ga brez carine. — Uvoz navedenega stroja, čeprav bi alužil v poljoprivredne avrhe (za pogon poljedelskih atrojev), ni oprcščen plačila carine. Carina znaša 14 zlatih dinarjev za vaakih 100 kilogramov teže uvoženega atroja. Za 14 zlatih dinarjev je treba plai5ati 182 papirnatih. Za uvoz je potrebno nverenje o poreklu robe ter razen tega potrdilo naše trgovske zbornice, da se taki atroji v naši državi ne izdelujejo. Razen tega je treba plačati davka v izmeri 8% od vrednosti atroja in carine. Za uvoz novega atroja pa ae zamore dobiti olaišavo, in aicer v tej ameri, da ae plača le 2 zlata" dinarja za vsakih 100 kg teže. Poudarjamo, da velja ta olajšava le za uvoz novih strojev, ne pa za uvoz že rabljenih strojev. NaLŠIm malčkom SIROTA IN NESREČNA MATI (Konec) Naslednji dan je bila nedelja. Mirko je pismo nesel gospe. Okrog hiše je bilo vse tiho. Mirko ni vedel, kaj naj stori. Naposled se je ustavil pri oknu in previdno pogledal v sobo. Zagledal je nenavaden prizor. Na mizi sta goreli dve sveči. Na steni za mizo je visela velika slika, ki je predstavljala fantka. Pred mizo je bil klečalnik. Na njem je klečala gospa in molila. Nenadoma se je dvignila in šla iz sobe. Prinesla je dve veliki vazi, polni lepega cvetja. P61ožila ju je na mizo. Nato se je slučajno obrnila proti oknu in je opazila fantka. Mirko je dvignil roko in pokazal pismo. nakar se je gospa približala oknu. »Kaj pa želiš?« je vprašala z žalostnim glasora. »Pismo sem vam prinesel.« »Odkod?« »Od uoehcev ljudske šole.« »A, tako! Odgovor na moie pismo. Pridi noter! Ti gotovo nisi uničeval cvetja mojega Milana in kradel njegovih jabolk. Z obraza ti berem, da si priden otrok.« Mirko je stopil v hišo. »Gospa, oprostite mojim tovarišem!« je začel po pozdravu. »Oni ne vedo, da ste imeli sina, za katerim žalujete in da je sadje in cvetje samo zanj.« »Kako ti veš, da je vse zanj?« se je zaeudila goepa. »Vse sem takoj razumel, ko sem vas videl klečati in moliti. Slišal sem tudi glas moje pokojne matere, ki mi je govorila: Ljubi otrok, kakor ta mati moli za svojega sina, tako molim jaz zate tu v nebesih. — Mati mi je tudi rekla, da vaš Milan želi, da bi vi mojim tovarišem odpustili.« Gospa je za hip nagrbančila čelo. Potem pa se je nasmehnila, privila Mirka k sebi in rekla: »Naj bo vsem odpuščeno, ljubi otrok ... Toda pridi v sobo, da mi boš povedal svojo zgodbo! Zdi se rni, da se s teboj vrača v moj dom moj Milan, po katerem tako hrepenim.« Mirko je ssdel in začel pripovedovati: »Očeta nisem poznal. Mati mi je povedala, da je umii po hudi bolezni. Mama me je zelo ljubila. Često je jokala in močila moje lase s svojimi solzami. Kašljala je, se sušila in bledela. Nekega večera mi je rekla: ,Ljubi otrok, zapustiti te bom morala. Bodi korajžen in ne boj se! Tudi po smrti bom čula nad teboj.' Bog sirot ne zapusti!' Kmalu nato je umrla. Dobri ljudje so jo pokopali. Jaz sem vsak dan šel na njen grob in sem ga krasil s cvetjem. Molil sem in jokal. Nekega dne je prišla teta in me vzela s seboj. Sedaj sem pri njej.« Ko je končal, ga je gospa objela in mu rekla: »Našla sem svojo srečo, svojega Milana! vOd danes naprej boš ti moj sin, jaa pa bom tvoja mati. Ali hočeš, Mirko?« »Hočem, mama!« je veselo odvrnil Mirko. — Vsa srečna sta hitela k teti. »Teta, našel sem mater!« je zaklical fantek. »Jaz pa sem našla sina!« je dodala gospa. Nato je povedala, kako ju je previdnost božja privedla skupaj. »Živita srečno! Bog vaju blagoslovi!« je zaključila teta in oba objela. Tako je Ijubi Bog po svoji previdnosti poplačal Mirkovo pridnost in poštenost.