PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1974. td rlmi wlM, D«c. «. IMT, at Um po*« «ttte« at Ckkm*. M, Mm Act al C«mr*M «1 M*«xh S. UTt. CHICAGO 23, ILL., II. JULIJA ovedo na enem kraju, kar je rurj važnejšega, drugo pa naj -azširijo listi ka Simica. Ko je prišel sem z družino, mu je sinčka udarila otroška paraliza. Naravno, preselitev z bojišč, pa v to stanje, to starši posebno dobro razumejo. Ta dva sta torej bila dosedaj največ med Slovenci. Krašovec 4. julija med Hrvati, Srbi in Slovenci v So. Chicagu, 111., in na mnogih sestankih v raznih krajih že prej, in enako dr. Zore. š Kaj povedo? Na seji SANSa 7. julija v Clevelandu je Mirko Kuhel poročal o vabilih iz naselbin na Ko je pred nekaj tedni Rusija preklicala svojo pogodbo sporazuma s Turčijo, češ, da v sedanjih »razmerah več ne drži, oziroma da se je preživela, je bilo turški vladi jasno, da ima pred sabo problem, ki zanjo ni enostaven. Napačna nevtralnost Turčija jc bila sicer v prijateljstvu s Sovjetsko unijo, najbolj pa še v tistih dneh, ko se je pod Kcmal pašo osvobodila sultana in izvedla versko in de- mamljenjih udala poželjenju ter jemala nagrade od Anglije in Zed. držav, od Rusije in Nemčije. A v svoji vnanji politiki pa je pod plaščem nevtral Za zaveznike pomeni Nemčija nič koliko homatij in težav Sedaj, ko sc "velika trojica" ji okupacijski zoni' obnovitev - -- -- .....................Pr'pUie ,|raZli^ V nji r1UiCnih Strank' toda ,e trem « K ««uo io oeze.o ze.o ve«,Ko nosti slednji največ pomagala . jf ,e« da Roosevelta nadomešča komunistični, socialdemokrat- življenj in v dolarjih pa mnogo Ne sicer kot nalašč, ampak ker ' ruman, je glavno vprašanje ski in novo krščansko osnovani milijard je po kramarsko smatrala, da ji Nemčija, ob katerem se bo za- politični franki. Toda le prvi- to najbolj nese—in pa da Nem- vezniška sloga gotovo razbila, ma dvema so Rusi dovolili iz- = ~ čija ne bo tepena. Pač pa da bo ako P° mnenju nekega vplivne- dajati tudi časopise. In ob enem okupacijska oblast. JI- r»___: 1 _ 1.2 M _ t » . * i (|q anitlnL-lrnnn lirln a » 111» ■% A m _ _ _ _ __ a ■ 11 t • " ' * - . _ ! _— ^ ^ .. IkT —---X! 1 ! V San Francisco je bil po-;lan za enega izmed članov ju- shode, na katere pa žele zastop-'oslovanske delegacije na zbo- nike iz stare domovine. Narav-•ovanje združenih narodov Sta- no» omenjena dva rojaka sta tu ie Kraševec. Obvladuje več je- P° svojih poslih, torej se more-likov in je tam lahko prevajal ta kvečjemu odzvati le na kak drugim članom komisije tudi v družaben sestanek, ako jima je , „ ______ _________ ___ angleščino. V borbi proti oku- P^Hka, drugače imata obilico varno, je rekel, da se tja povr- patorjem Slovenije, kot preda- drugega dela. T6da izmed nju ne. To je bilo storjeno in zma- va ljudem povsem resnično, je ^ Stane Kraševec izjavil, da bo ga je tu. bil Kraševec ne na papirju tem- v kratkem nazaj v Ju- Filipini so kajpada za Japon- vec v praksi. Kaj to pomeni, si i godavijo, če ni že tam^Zore pa ce velikanska izguba, a je še ve- lahko predstavljajo tisti, ki so ostane v VVashingtonu. Na sho-liko drugih. Zapustiti so mo-^ se zares borili*v vojnah. de se ne bo mogel odzivati, ra- rali Iwo Jima, Okinauo, izgub- Drugi znan slovenski rojak zen tu pa tam na kak sestanek. Ijajo v Burmi, v Nizozemski Jugoslavije je dr Slavko Zo- Toda ta dva rojaka sta na par Vzhodni Indiji in trpe posledi- re. "Tako sem suh," je rekel snidenjih in pa na shodu v ne-ce ameriških bombnikov na nekomu, "da me tudi vaša do- deljo 8- julija v Euclidu, O., po-svoja domačinska otočja, ki so *>i*a ameriška hrana ne more vtdala tpliko, da bi se že iz nju-tolikšne, da je čudno, čemu se zdebaliti." On je v novem jugo- malih "dpvtipov" iz borbe Hirohito ne poda. Gre se pVi slovanskem poslaništvu v Wash- lahko, veliko napisalo. Oba sta tem fcajc v tajnih tipanjih od ingtonu eden prvih uradnikov *>iIa v nji. Japoncev tako, da naj cesar in ob enem namestnik poslani-! ostane, stari sistem na Japon- ================^ skem ostane in pa da se Japonski prepusti saj Mandžurijo, po kateri pa s?remi tudi Sovjetska unija. Vojno z Japonsko vodijo tudi po zlomu Hitlerja največ le Ze-dinjene države. In zato je le od Trumana ter njegovih svetovalcev odvisno, kako se bo uredilo to zamotano azijsko vpra&anjc, ki je stalo to deželo zelo veliko (Konec na 5. strani.) loma tudi ekonomsko in politi-j neljub0t pa ^ smalrali, da ±c čno revolucijo. Rusija ji je v saj Turčijo idobe ogUti y me tem proccsu dala takrat vso C,aVSki * ne- Skupno, pa se gnjavijo med sa- načelnik zvizLa ur»da ll l^t ^ da ^ biI« v »>o. Lko bi druga drugi čimbolj načelnik zveznega urada za vom, ga secfa, n.ma nič, kar bi riški industriji meseca janua-! škodile Ta bol te posebno po- mohiliziranjc delavcev pravi, pomenilo, da ie svoje stotiso- urin U t a "i.T , »!' j xi Vrm u da bodo konca leta okrog dva čakc zastonj potrošil oziroma vMP • ' ^ ^ CIV milijona delavcev brezposelnih, jih je vrgel v "adnji voZi v unltiu^ ^ ^^ Koliko jih bo. ko vojno z Ja- kampanji proč. kar \edaj ž" prei l vendVr L v I v^ ^ " na7kHŽju tl,dl "T C pcnci skončamo, tega ni hotel ,am priznava, da zmaga vzlicl mCI?,,h 2VC2 SamC nrrroknvuti Rr4lrAn« i« ___t.. ____" ««« PJ»P0rtll« V katerikoli dru- gi industrialni deželi. Ako računamo, da se število zaposlje- prerokovati. Bržkone več kot še tritimfu demokratske stranke kdaj prej. Raj začasno, predno ni bila njegova, se industrija asimilira in pre-! Danes, ko bi delavstvo potre-uredi za "civilno" produkcijo, hovalo v kongresu zares za nih delavcev ceni na okrog 60 milijonov, potem je jasno, da Delodajalci so tega veseli in kol nalašč, namesto da bi unij-ski voditelji, ki so za svoje pozicije dobro plačani, to razumeli, na rajše puste veselje so V uradih delavskih unij me- slombe, je pa povsem brez nie ,m« lT jLi a a i J , mr,K ?a IF . nijo, da ie McNutt v svojih ce- Senatorji in po^lanci^iižje zbor- mnl \ J ^ vražnikom unij in s svojimi nit vab že sedaj prenizko' kajti niče se pripravljnio S po vo . kot J^T P* " ! Rplctkami ^ precej krajev je, kjer je vojna ni čimbolj" oslabša o delavske že zTlo ni d«!.^ " "rVafl,°8t T ^ 7aLnn(, tt., Mtt *ik 'tt na dnevnem redu, pri- Vzrok temu vsemu je, ker je zakone, ah pa jih sploh povsem pravljajo, da ob enem ugono- delavstvo politično neorganizi- industrija vsa ukinjena in tovarne so zaprli. Kam s ljudmi — to brigo pa so prepustili delodajalci. kongres in zvezna vlada unijam. Oziroma nikomur. Delavski politični odbor (C. zavržejo. Načrti so že predloženi, o čemer smo v tem listu poročaj, in pa kako malo je organizirane delavske opozicije v politiki seda), ko hi bilo treba unijam biti najbolj na straži. he tudi čimveč unij. Posebno rano. Dočim so unije proti skeb- na piki imaio seveda CIO. stvu v stavkah, pa ga negujejo A kal pa unije? Namesto, da v politiki. Zato so v zakonoda- hi razumele svoje poslanstvo jah brez vsake izdatne zaslom- in se zedinile proti nevarnosti be. Delo za razširjenje Proletarca sedaj naša glavna naloga le v pričetku leta smo na tem mestu razpravljali o potrebi kampanje za razširjenje Proletarca in enako so to poudarjali mnogi dopisniki. Toda takrat so bili naši agitatorji še zaposleni z razpečavanjem koledarja, potem t nabiranjem oglasov v Majski glas in nato z raznašanjem te revije. Skozi poletje pa se lahko zavzamemo za nabiranje novih naročnikov Proletarcu. To ni lahko delo, n ga moramo vršiti,, ako hočemo, da pride list s svojimi idejami in nauki med ljudi, katerim je namenjen. Morda bo umestno zasnovati kako organizirano kampanjo, ampak tudi brez nje se lahko potrudimo, da dobi Proletarec skozi poletne tedne nekaj sto novih naročnikov. Ti, jaz in tretji mu morda lahko dobimo kakiC pet vsaki, stotine drugih pa saj po snecja, pa bo namen dosežen. Širjenje lista kot je Proletarec je potrebno v interesu delavcev samih. Dežela se bo po vojni povrnila v "stare razmere", itar pomeni za delavce povečanje žil jen jskih negotovosti. Nastala bo stara borba za službe, stavke, boj delodajalcev za uničenje unij, sprejemane zakonov proti njim, napadi v kapitalističnem tisku na delavsko gibanje in v tem vretju se bodo marljivo trudile za svojo stvar fašistične organizacije. Brezposelnost bo po vojni velika, ker se kapitalistični razred, ki je na vladi, ne briga, def bi kaj resnega podvzel proti nji. "Free enterprise" se ni še nikoli brigal za odpravo brezposelnosti, pač pa jo je še vselej pridno izrabljal za toliko večje izkoriščanje zaposlenih delavcev. V takih razmerah so organizacije in socialistično urejevani listi delavstvu še posebno potrebni. Kajti kako naj se delavec bori proti socialnim krivicam, ako ne bo imel v ta namen potrebnega znanja? Dobi pa si ga lahko v delavski politični in strokovni organizaciji in v delavskem tisku. Proletarec služi tem namenom od kar izhaja in jim bo v bodoče. Mi — naročniki — pa mu lahko vračamo s tem, da mu pridobivamo novih naročnikov. Torej somišljeniki, kaj te se bi tega dela ob njegovi štiridesetletnici prav zares lotili? PROLETAREC UST ZA INTERESI D3LAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. U«i« Jh|«iUvibi1u DcUtiIu TUkovM Druih*, Ckiai«, IM. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZI NAROČNINA v Zedinjenih drlavan u celo leto 93.00; sa pol leta 9I.V9; aa tatrt leU 91.90. Inozemstvo: aa calo leto $8.50; aa pol leta 92.00. fti rokopisi in offlaai morajo biti ▼ naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC fubliahed everjr Wednesday by tha Jugoslav Workmen'a Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor............-..,. Business Manager. ______________Frank Zaita ____Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ona Tear 13.00; Siz Montha 91.75; Three Month« 91.00. Fortign Countries, Ona Year 93.50; Siz Montha 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone i ROCKWELL 2864 NAJVEČJE VESELJE VOJAKOV je is Sredosemlja, ob prihodu v Nevv York. KATKA ZUPANČIČ: Dnevniki... Ljudje, ki niso nikoli pisali jih zategadelj Rusija dovolila v Nemčiji obnovitev treh strank - Američani in Angleži nobene Veliko čudo nesporazuma med zavezniki je, da ne vedo, kaj početi z Nemčijo, ki jo mislijo obdržati pod svojo vojaško okupacijo menda prilično let. Mnogi poročevalci izvajajo, da le Rusija ve, kaj hoče v Nemčiji. A drugi pa bolj po ovinkih omenjajo, da tudi angleška in ameriška vlada vesta, kaj zasledujeta v nji. Nemčija je sedaj politični vulkan Evrope. Ze pred prvo svetovno vojno je bila glavna industrialna celica vsega kontinenta in ob enem vsega sveta. Postala je isto po vojni in se zajedla v telo Evrope v teku te vojne toliko, da ko je bila izpuljena iz nje, ga boli in krvavi. Industrija v Nemčiji ni toliko razrušena, kot so nam pravili zavezniški propagandisti, kajti bržkone so naši letalci razbili po Izjavah naših izvedencev več stanovanj kot pa se dotaknili fabrik. Ko je Hitler nastopil in grmel po radiu — in vsa ameriška j radijska omrežja so mu bila takrat odprta, da ne bo tretji rajh | .rikdar poražen — da bo živel t svojem razširjenem prostoru najmanj tisoč let, je res izgleda*), kot da ne pretirava preveč. Kajti vse se je šibilo pod njim. Njegov pakt z Rusijo je še bolj potrdil, da mu bo načrt uspe i^BPSH „ tudi prebirati ne morejo, ne ve- pa ga je v svojo nesrečo spremenil, kar je bilo dobro za Sovjet- da utegnej0 biti stari dnev »ko unijo vzlic njenemu takratnemu paktu z njim. Kajti prej ali slej bi se morala spustiti v borbo z Nemčijo in bilo je bolje, da je bila potegnjena vanjo sedaj, ko sta bili v nji kapitalistična Anglija in Zed. države. Ni izgledalo za Hitlerja kaj mikavno, da je ta kombinacija tako nenamenoma nastala, a pokopala ga je. In sedaj, ko je njegevega nacizma konec, kaj z Nemčijo, ki je ven-drle država velikega pomena v vsakem pogledu? Nacistični glavarji so si do zadnjega dne prizadevali zasejati razdor med zavezniki. Le tako so si upali rešiti svoj tretji rajh. Ni jim uspelo. A še tudi sedaj vztrajajo pri isti taktiki. Gre se jim za vprašanje, ali ste za, ali proti kapitalizmu? In s tem za ali proti demokraciji, kakršno poznamo v tej deželi, v Angliji in pa v njenih domin j onih. , "Velika trojica" ve, da je le od nje vse odvisno — ali bo mir, ali ga ne bo. In priznati ji je treba, da so vodilne osebnosti v nji res za mir. Ampak niso pa se zedinile, kakšna naj bo Nemčija in tam so sedaj te tri sile skupaj, ki se — priznajmo ali ne — ne gledajo nič kaj prijazno. Na eni strani Sovjetska unija, na drugi Anglija in Zedinjene države. * % Velik del Nemčije je pod sovjetsko okupacijo. Tudi Berlin je bil do konca junija ves pod njeno oblastjo. Pa je sovjetska vojaška oblast, kajpada po navodilih Stalina in Molotova, dovolila obnovitev antifašističnih strank. In pa časopisov. Tako sta v ruski sferi Nemčije bili obnovljeni social-demakratska in komunistična stranka in namesto bivšega katoliškega centra pa krščanska demokratska koalicija kar naj že to pomeni, menda v katero bi lahko šli politično katoličani in protestanti — vsi taki, ki ne bi marali k socialistom ali leomunistom. Dalje je sovjetska vojaška oblast dovolila obnovitev glasil teh strank, po katerih je ljudstvo z užitkom pograbilo, kajti Nemci radi čitajo. * Na drugi strani pa angleško in ameriško vrhovno poveljstvo ne dovoli v svojem delu okupirane Nemčije nikakršnih političnih aktivnosti. In niti neodvisnih social-demokratskih unij ne, dočim jih je Rusija dovolila in jim dala vzpodbudo že v maju tega leta. # Kaj je vzrok tem nesoglasjam? Kapitalistični listi vam ga ne bodo razjasnili. Vzrok je, ker hočejo kapitalistični sloji zmagovitih zavezni ških dežel oteti Nemčijo za kapitalizem. Rusija, o kateri trdijo, da ni demokratična, pa skuša svetu dokazati, da ako se Nemčiji dovoli demokracijo, bo dobila tak režim in pa tak sistem, ki svetovnemu miru ne bo več nevaren. Zanimivo je, kako skuša obnovljena nemška komunistična stranka ugajati zavezniški, to je, ameriški in angleški diplomaciji. Kar ie ameriškemu Browderju sedaj šteje za smrten greh, se je Um ponovilo prav v tistih dneh, ko so tu Brovvderju vzeli vodstvo. Nemška komunistična stranka, kateri je dovoljeno poslovati edino v sovjetski okupacijski zoni, pravi v svojem proglasu, da je krivec te vojne ves nemški narod, vštevši nemške komuniste. To je pravilno rečeno, kajti bilo jih je šest milijonov, predno je Hitler dobil oblast. In par milijonov več pa socialdemokratov. Ampak — in to si lahko oboji štejejo v čast, Hitler jim je pograbil vse voditelje, pa se je ta masa iznašla v nacijskem vrtincu, ki jo je pograbil s sabo. Značilno je dalje, da manifest nemških komunistov ponavlja v bistvu vse tisto, kar je ameriški Browdej razglasil za pravilen evangelij pred več kot enim letom, sedaj pa je označen za krivo-verca v komunizmu. Kajti nemški komunistični manifest pravi, da naj v Nemčiji obvelja "free enterprise", a obenem, da se so-cializira kar je godnega za podržavljenje, in pa da naj se izvede •ocialne reforme, ne pa da se Nemčijo spremeni v ekonomsko uredbo po sovjetskem vzorcu. ,.> Ker komunisti v Nemčiji vedo, da Moskva ni edina, ki ima povratek domov. .Gornje je slika skupine vrnjenih naših fantov IVERI niki zelo zanimivi. Seveda zavisi njihova vrednost in zanimivost največ ed okolščin in zlasti od življenjske dobe, v kateri so bili napisani. Oživljajo ti davno pozabljene prigode, davno zbledeli obrazi dobivajo svoje nekdanje poteee in značilnosti in obnavljajo se tudi tvoji občutki do njih. Mnogokaj se ti zdi zdaj smešno in malenkostno, kar se ti je tedaj zdela silno resno in važno; in narobe. Semintja se v duhu potrepijaš po rami: Dobro sem naredil! Drugje se pa zopet posmehneš samemu sebi: Kakšen bedak sem bil... « Ne morem pozabiti, s kakšnim zanosom in voljo sem se lotila pisanja svojega prvega dnevnika! In nisem bila sama. V zavodu de Notre Dame nas je bila večina, ki smo zaradi odrezanosti od domačih ter vseh in vsega, kogar in česar smo bile navajene, začutile naravnost potrebo, da damo na kakšen način duška naši mnotra-njim občutkom. Rešilna misel nam je bil dnevnik. V ta namen smo si izbrale zvezke, ki so tehtali po nekaj funtov. Ali kmalu smo jih razdelile na pol, da bi zmanjšani laže ušli očem nad-zorujočih sester. Nič ni pomagalo. "Brale so moj dnevnik! Zaznamovala sem si ga ..." se je hudo poparjena in jezna pritožila zdaj ta, zdaj ona. In zdelo se nam je to njihovo početje hujše od vsakega greha. To je bil skoro božji rop. Saj nam dnevnik ni bil le kakšen statistični zaznamek, kamor vnašaš datume šolskih in domačih nalog in podobno. Bil nam je veliko več! Bil nam je kakor mati, kakor najintim nejša prijateljska duša, ki ji la-kho brez pridržka zaupamo vse svoje misli, želje in dejanja, ves svoj strah in skrb, veselje in žalost, storjene napake in kes, in trdne sklepe. Pa domo-tožje ... Marsikatera stran je bila komaj čitljiva, poplavile so jo vsej okolici prikrite solze domotožja. Pa nekega nesrečnega dne spregledaš, spoznaš in se zaveš, da izvira ta ali oni fino ošiljeni očitek naravnost iz svetišča tvojega dnevnika in veš tudi, zakaj je posmehljivi pogled česti-te sestre Alekantare obtičal ba> na tvojem nosu. In namesto, da bi zardela ona, zardiš ti — od sramu, od jeze in nemoči. Zaman so me še vabile bele nepopisane strani, zaupati dnevniku nisem mogla več. Le še kako mršavo opazko tu, kakšen suh datum — to je bilo vse Nekatere tovarišic s6 navkljub vsemu še trmasto nadaljevale, poslužujoč se samo zanje razumljivih znakov in besed ter sproti izmišljenih fraz. Kolikor vem, je bila ena sama, ki si je našla drug izhod. Omislila si je kar dva dnevnika: enega je pisala za nune, drugega zase. Prvega je spravljala v predal, od drugega se ni ločila niti ponoči. Kajti medtem ko je v prvega zapisovala bolj ali manj okičene vsakdanjosti, si je pa v drugem privoščila vse, kar ji je bilo všeč in nevšeč. Skriti-zirala je v njem ves samostan, vzkriž in vzdolž, pa tudi nune, ki so se ji zdele krivične. Celo z raznimi ne posebno častnimi vzdevki jih je opletala. Tako da je njen "šmir" presedal že nam ter je nismo več marale poslušati, ko nam ga je čitala. "Kaj, če ga dobe!?" smo svareče kimale. "Prava reč! Dobile bodo le svoje ogledalo. Tako ogledalo, ki kaže grdo razvlečene ali smešno zdaljšane obraze. Se rada bi bila poleg, kadar bi iskale v njem vsaka svojo podobo." —Zato smo polne sumničenja JOSKO OVEN: RAZGOVORI strmele vanjo, ko nam je povedala. da je skrbno čuvani svoj dnevnik št. 2 pozabila pod blazino, ter da ga imajo že sestre v rokah. "Se ne bojiš?" smo jo preplašene spraševale, meneč, da bo prav gotovo izključena. "Pojdite* no!" se je živahno in brez najmanjše skrbi odsmeja-la. "Iz česa neki je zavod zra-stel in od česa se zredil, če ne od mastnih mošenj? Moj oče pa je bogat tovarnar ..." ' Res se ji ni nič hudega zgodilo. Niti pošteno oš teti se je niso upale. Grof Ciano, čigar dnevnik priobčujejo čikaške "Daily Nevvs", je bil seveda veliko več, nego kakšna mlečezoba, četudi navihana in drzna inštitutka Vkljub temu ni izključeno, da ni tudi on — za vsak slučaj — pisal dveh dnevnikov: enega za zaveznike, če bi navsezadnje zmagali ti, drugega pa za svoje nazifašistične bratce ... Ne zdi se mi pametno preveč se naslanjati na njegove zapiske. Ko sem to pisal, je bilo 4 julija — praznik ameriške neodvisnosti. Dan je bil lep. Ze zjutraj je izgledalo, da ne bo prevroč. In kot je že stara navada, je bil ta dan tudi letos praznovan it streljanjem in s paradami. Tudi v naši mali naselbini (Cla-rendon Hills), kjer Živimo, je bilo streljanja že od ranega jutra. Je pač to dan za mlade in 1 .1 m otroke Streljaš lahko brez skrbi, ker je tega dne vsak pok patriotičen. Četrti julij je tudi za nas velikega pomena. Znači ustanovitev velike republike, katera je v malo več kot v poldrugem stoletju postala ena najmogočnejših držav na svetu. Ta dinamični razvoj takozvane kapitalistične industrijalne demokracije ima svoj začetek v revoluciji, katere simbol je ta praznik To, da je tisoče naših ljudi dobilo zavetje v nji in marsikdo kos zemlje, in da so vsi skupaj pomagali graditi to ogromno bogastvo, s katerim se sedaj Severna Amerika upravičeno ponaša, je tudi resnica. In nihče ne more trditi, da ti naši ljudje niso bili dobri državljani. Bili so, kot so še danes. Tisoče sinov naših izseljencev se je borilo in se še bori v tej, kot so se borili v prejšnji svetovni vojni. In ni ga bojišča po vsem širnem svetu, ki ne bi bilo napojeno s krvjo naših sinov. S tem smo si gotovo zaslužili, da se smemo nazivati za ameriške državljane. Pri nas in v stari domovini Kot je že običajno, kadar tu praznujemo 4. julij, se ob enem vrši mnogo piknikov ter raznih drugih zabav. Na njih govorni-k' pumLMa;.) zasluge nstanovi- // besedo v Evropi, je razumljivo, čemu so previdni. Ampak v state departmentu v Washingtonu in v foreign officu v Londonu se tudi razumejo na take stvari in si predstavljajo: danes ste vi za naš sistem svobodnega podjetništva, jutri pa boste za komunizem. Čemu pa angleška in ameriška vlada ne dovoljujeti obnovitev političnih strank v Nemčiji? Zanimivo vprašanje, kajne? Kajti če hočejo zavezniki dovoliti obnovitev demokratičnega gibanja v Nemčiji, morajo to storiti edino, ako dopuste pristašem tistih, ki so za demokracijo v Nemčiji umrli v jetniških taborih, ali na vislicah, ali pa bili ustreljeni "na begu," da sedaj oni vzamejo vodstvo. To pa so radikalne stranke — to so ljudje, ki ne verjamejo v stari red in zastran tega so nastale težave med zavezniki. An-glety in Američani so za demokracijo in pri tem pozabljajo, da je v svoji obliki Nemčiji ne morejo dati, ker je kapitalizem ie preživela. Le zato je šla v fašizem. Sedaj ji bi le socializem mogel pomagati, toda ako ga ji zavezniki, to se pravi, Angleži in Ame- Brošura "Slovenija v borbi izila V založbi SANSa V založbi SANSa je izšla brošura z naslovom "Slovenija v borbi." Vsebino pove že njen naslov. Spisal jo je na podlagi podatkov iz raznih virov SANSov tajnik Mirko G. Kuhel. Cena ji je lOc, torej izredno malo. Dalje je v zalogi SANSa še precej izvodov ilustrirane brošure v obliki revije z naslovom "Liberation". Slike so vse iz jugoslovanske osvobodilne borbe. Besedilo je v angleščini. Ta publikacija stane 50c. Naslov za naročila: SANS, 3935 W. 26th St., Chicago 23, Illinois. Kdo je vreden Noblove mirovne nagrade? Včasi je Noblova mirovna nagrada veliko pomenila. A sedaj nima dotična komisija Že od leta 1038 nikogar, ki bi mu jo mogla prisoditi. Bil ji je priporočen v ta namen pokojni Roosevelt, toda iz Osla na Nor-vežkem poročajo, da ne bo nič, kajti tudi Roosevelt je bil vojni, ne pa mirovni državnik Nad 4,000 ladij potopljenih V prvih petih in pol letu vojne je bilo od sovražnika potop- ljenih nad itiri tisoč zavezni-ričani ne bodo dovolili, bo morala znova v fašizem, in to ne po ških trgovskih ladij, med njimi svoji krivdi. 543 ameriških. teljev, na unijskih zborovanjih pa se govori tudi o potrebi po izboljšanju delovnih razmer, o stavkah, o vojni, o sinovih in hčerah, kateri so na raznih bojiščih, o mrtvih, katerih ne bo več nazaj, in o živih, ki so v bitkah bili trajno pohabljeni. In poleg vsega tega so govorniki razglabljali tudi o miru, ki naj sledi tej vojni. Pa o problemu brezposelnosti, ki pride po vsaki vojni. In o stoterih drugih stvareh. Na slovenskih priredbah so 4. julija govorili tudi o naših krajih, ki smo jih zapustili pred tridesetim in štiridesetimi leti. In kadar v senci dreves zaori slovenska fantovska pesem, ki je neizogibna, kadar se par naših fantov snide kje pod drevjem pri čaši piva — takrat jih misel nedvomno povede nazaj v rodno vas. Morda je njena slika le še moten posnetek iz davnih dni, ali pa se ti prikaže v vsej jasnosti, ko si pri delu v tovarni, ali v rudniku. Postane ti pred očmi živa in čudovita, kadar te noga zanese v naravo in čuješ našo pesem. In ob taki priliki se marsikdo vpraša: "Sta moj oče, mati, še živa? In pa sestra ter brat? Ali sem jim pomagal, kot bi bila moja dolžnost?" To ni vprašanje mojega ali tvojega očeta, brata ali sestre. To je vprašanje tisoče sester in tisoče bratov, ki so danes v potrebi. Ko ?em čital grozne opise to-lovajstev, ki so jih uganjali naši in nemški fašisti, — kako so morili in požigali po naši Dolenjski, Belokrajini in drugih krajih slovenske zemlje, mi je skoro kri zledenela. Kako neki je mogel naš slovenski človek pasti v tolikšno nižino, da je v imenu vere in firerja klal, po-žigal in pa moril svoje lastne otroke? Samo zavest, da je bilo takih izdajalcev le peščica in da je ogromna večina naših ljudi stala na strani junaških partizanov, v boju ne samo za Jugoslavijo, ampak za vse človeštva, ti da vero, da je bil in je naš narod zdrav in pošten. In pa da se je v tej borbi odlikoval kot le redkokateri drugi narod. In o teh ljudeh, o tem narodu, ne pa o izdajalcih, se sedaj govori. Narod, kateri se je otre-sel hlapčevstva, ki je viselo na na njemu kot črna suknja skozi dolga stoletja, narod, kateri gleda v bodočnost s ponosom in živo vero, ki si jo je pridobil v borbi in trpljenju — ta narod bi ponižno trkal na duri. Pač pa nam kliče: "Ako ste se rodili v slovenski zemlji, če ste razumeli in čutili naš boj, katerega smo vojevali, ne šele ko je bil sovražnik že premagan, ampak ne prosi, ta narod ni berač, ki takoj od početka, ko je izgleda lo, da je zmagovalec, torej v dneh, ko je izgledalo, da je zmaga za nas brezupna, tedaj storite svojo dolžnost Pomagajte nam t sdravili, semeni in drugimi potrebščinami. Storite to kot svojo bratsko dolžnost!" To so besede, ki nam jih govore ljudje v stari domovini. To niso več besede takih, katerih kolena so oguljena od klečanja To so besede borcev žuljevih rok, raztrganih oblek in razdra-panih čevljev. Ampak so ponosni, ker zro proti solncu. In danes so še posebno ponosni, ker je njihna gruda zopet svobodna V borbi zanjo je padlo mnogo sinov in hčera — slava jim!. Zato je prav. da kjerkoli se snidemo, kjerkoli se zbere skupina naših ljudi skupaj, je prav in pošteno, da izvršimo svojo dolžnost v pomoč ljudem tam finančno in moralno. Pomagajmo SANSu. Frank Smith, ki je zaposlen v SANSovem uradu, je zelo priden delavec. Izročil mi je novo zbirko pesmi iz zapuščine pesnika Kajuha (Karlo Destovni-ka), ki je padel blizu svojega rojstnega kraja v Soštanjski dolini na Štajerskem februarja lansko leto. Mirko G. Kuhel, ki je to zbirko priredil, pravi v uvodu med drugim: "SANS z veseljem razmnožuje te pesmi med ameriškimi Slovenci, da bolje umevajo tudi kulturni doprinos mladih pesnikov in pisateljev, ki so prišli na površje tekom osvobodilne vojno in jih dela pričajo, da velikanska katastrofa, ki je zadela našo staro domovino, ni le samo pokazala kolosalno veličino slovenskega naroda v borbi za svobodo, temveč tudi porodila bogate talente, ki bodo bogatili slovensko književnost v njeni svetli bodočnosti." Ta zbirka pesmi, iz katerih sije vera, moč in ljubezen, in upanje vzlic neskončnemu trpljenju, je zrcalo skoro vseh naših upornikov. Te pesmi so testament naših mladih, kateri so ljubili življenje kot ga ljubi vsak mlad človek; a ljubili so svojo zemljo, poštenje in ideal svobode bolj kot pa vse na svetu. Jaz bi dal njegovo uvodno pesem za epilog v počast vseh naših pesnikov-mučenikov: NAŠA PESEM Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas. Moja pesem ni le moja pesem, to je. krik vseh nas! Biti mldd v teh težkih časih, to se pravi: brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta propad, skrivati premnogo nad, to se pravi biti mlad . . . Pa je vendar sreča biti "mlad, biti mlad in poln nad! Tole mi ne gre v glavo? Reakcionarjem n: zameriti, da jim je vsled sporazuma med ljudstvom poljske republike za stvoritev edinstvene vlade toliko slabo. A ne gre mi v glavo, čemu se nad sporazumom toliko fcnavijo taki, ki trdijo, da so za demokracijo, to mi nikakor ne gre v glavo. / VLADIMIR RIJAVEC. PREDMESTNI HOTEL Tam v predmestju, kjer se ulice, ki jih tvorijo lesene vrtne ograje in eno- ali celo dvo-nadstropnice z majhnimi okni, napol trhlimi in škripajočimi vrati ter starinskimi vhodi zožijo; kjer brez vsakega sistema zavijajo sedaj na levo. sedaj desno, da se ponoči, ko jih obsevajo le redke petrolejske sve-tiljke, izgubiš v njih, če jih dobro ne poznaš; — tam, kjer stanujejo ljudje tudi v kleteh, ki zaudarjajo po gnilobi, plesni, bolezni, lakoti in mrazu, kamor nikdar ne pogleda solnce in ki ne premorejo niti toliko razkošja, da bi se moglo v njih u-dobno naseliti siromaštvo; — tam, kjer se podnevi in v večerih podijo bosi, raztrgani, umazani in jetični otroci, ki se takoj skrijejo, čim te zagledajo, ker si nepozvan zašel v kraljestvo, v katero ne spadaš; — tam, kjer sivi, oguljeni tovarniški dimniki mažejo s sajami šipe na oknih in polnijo z dimom ulice, ki jih v mestu imenujejo "grešne" in ki se ti v večerih zdijo tajinstveno temne, tihe in kot izumrle, pa so vendar polne življenja, razodevajočega se v pritajenem joku, krepkih kletvah, v šepetu tesno stisnjenih bitij, v vzdihih strasti in bolečine in v ponujajočih se ti telesih; — tam, kjer se .ljudje le malokdaj ali nikdar ne smejejo, ker jim je borba za kruh tako zagrenila življenje, da vsako noč in v vsakem trenutku iščejo pozabe v krčmah in zakotnih bordelih,--— tam sredi vsega tega stoji in kraljuje nočni hotel "Dubrava". Malo ali nič se ne razlikuje od domov, ki so mu sosedi,--le okna so mu noč in dan zakrita z rde-če-progastimi zastori in neredko se pred njim ustavljajo elegantni avtomobili, iz katerih previdno in oprezno se ogledujoč izstopajo gospodje, si potiskajo klobuke globoko na oči, si dvigajo ovratnike in se zavijajo v šale, da jih ne bi spoznalo kako radovedno in nezaže-ljeno oko. Moji tovariši večkrat zahajajo tja. Pravijo, da radi. Smejejo se mi, kadar odbijem povabilo, naj grem z njimi. "Ti ni všeč tam? Ti je premalo ali preveč veselo? — Samo enkrat si bil z nami--." "Da.--Enkrat.--Samo enkrat--• Ne vedo za droben dnevnik, skrit med mojimi knjigami, ki je in bo ostal samo moja tajna. Drugi ali tretji dan po tisti neprespani noči sem ga našel na svoji mizi *n nikdar si nisem poskušal razjasniti, kako je prišel tja. Cemu tudi?! Saj se ne bi zaradi tega prav nič spremenilo. Samo enkrat ---- "Semkaj zahajate?" sem se začudil, ko so mi prvikrat pokazali "Dubravo" od zunaj. "Ne sodi po zunanjosti," so me opomnili, ko smo že vstopili skozi nizek vhod in ozka vrata v velik, s cigaretnim dimom zakajen prostor, poln belo pogrnjenih miz, — poln opojnih in divjih ciganskih romanc ter u-dobrovoljenih in razposajenih gostov z damami v naročjih ali na kolenih. — — Kot da smo zašli v nepoznan svet, kjer ni skrbi, ni žalosti in kjer vladajo posebni zakoni in običaji! "No! Ti ugaja?" Dekleta so nas obstopila, se nas oprijela in nas odvedla k prazni mizi. Mojim tovarišem se je poznalo, da niso prvič tukaj, --meni so se smejali. Nerodno mi je bilo. "Vina! Vina!" "Meni črno kavo!" "Tudi meni," je rekla mlada gospodična š črnimi lasmi in v temni pižami ter prisedla k meni. "Njej tudi," so jyitrdile druge. "Nikdar ne pije vina." "In tiha in žalostna je vedno, kot si ti," so vedeli povedati tovariši. "Popolnoma se vjema-ta!" , "Pusti jih!" mi je rekla ona in me pogladila po laseh. "Si res prvič tukaj?" "Res." "Čemu si prišel?' me je vprašala po kratkem molku. Skomignil sem z rameni: "Niso mi dali miru. — Moral sem z njimi." — Ciganska romanca se je previdno prelila v enakomerni ritem tango-pesmi. Tiho je ječala violina in pripovedovala o nečem grenkem in žalostnem. Kam si se tako zamislil? --Plešeš?" "Bi, če želite." Pogledala me je s svojimi velikimi očmi in zmajala z glavo. "Pozna se ti, da si prvič tukaj. --Zakaj me vikaš? Nismo navajene tega!--Pojdi!" Vrtinec človeških teles naju je potegnil vase.--Glavo je naslonila name, da so me njeni lasje božali po licu in da sem čutil toplino njenega diha na svojih prsih. Molčala je. Prisiljen in preziren se mi je zdel njen nasmeh. Tu pa tam me je pogledala. Čudno so se ji iskrile oči--in kot da je ležal v njih gnus do vsega, kar se je dogajalo okoli nje, povsem s skrito prošnjo. "Trudna si. — Nehajva." "Sem," je priznala tiho. "Pojdi z mano," je rekla čez čas in stopila k lastniku hotela po ključ od sobe. Po ozkih lesenih stopnicah me je vodila v prvo nadstropje, ne, še više: nekam pod streho in odklenila eno izmed osmih vrat, ki sem jih opazil na hod niku. Majhna, nizka podstrešna soba z nagnjenim stropom. V desnem kotu star divan, nezakur-jena peč; — v drugem, pod oknom, vedro z vodo in kraj njega umivalnik. Niti mize, niti stolice, —--le dvoje obešalni kov za obleko. Vstopila sva. — Vlegla se je Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine • je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "English-Slovpne Reader" Ceno $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lawndolc Ave., CHICAGO 23, ILL. na divan, zaprla oči in si odpela obleko. Mirno, hladno, brez-strastno, — službeno. Ostal sem pri vratih. 'Kaj čakaš?" je vprašala nestrpno. "Nisem že dovolj ponižana, da me ponižuješ še ti? — — Sem ti slabša ali grša od drugih? --Ali sem morda tudi tebi prehladna, kot sem drugim?" Obrnila je glavo k zidu, da bi skrila solze v očeh in dušila jok, ki jo je tiščal v grlu. "Dokončaj, po kar si prišel! --Dokončaj in pojdi! Pojdi, prosim te!--Ah, zakaj sem i te morala srečati?!" Vsedel sem se k njej in ji dvi-i gnil glavo, da jo je naslonila name. "Kako ti je ime?" Dolgo jc molčala,' predno mi je odgovorila. "Vera." Dve solzi sta se ji utrnili izpod vek in ji spolzeli po licu na mojo roko. "Oprosti!* se je skušala nasmehniti. "Oprosti, da sem taka, —,— ali ne morem--- Pretežko mi je." Drugi dve solzi sta se ji za-lesketali na licu. Veliki, lepi, jasni. Pritisnil sem ustnice na sled, ki sta jo bili zapustili za sabo. — Dvignila mi je roko in jo poljubila. Hotel sem ji jo odtegniti, pa mi ni pustila. — Rahlo podrhtavanje telesa jo je izdalo, da tiho joče. Božal sem jo po laseh in po licu, dokler se ni umirila. "Ti je lažje, Vera?" sem jo vprašal polglasno. Ni mi odgovorila. Zaspala je. Daniti se je pričelo. Rdečka-storumena svetloba svetiljke, ki nanra jg^ razsvetljevala sobo^ je počasi bledela. Zgodnje jutro je mešalo svoje žarke z njo in ji jemalo čar, ki ga ji je dajala noč. Rosne kaplje so polzele po okenskih steklih in jasnile pogled na streho in dimnike hiš na nasprotni strani ulice. Previdno sem vstal. Se vedno je držala roko v svoji in jo stiskala, kot da jo noče izpustiti. Dihala je mirno, usta so ji bila nalahko odprta, lasje so se ji razpustili in se ji vsipali po čelu;--lepša se mi je zdela kot zvečer. Vrata so jezno zaškripala, ko sem jih odprl. "Zbogom Vera!" V spodnjih prostorih je bilo še vedno veselo. Tovarišev nisem našel več. * Tričetrt na štiri. — Hitel sem po blatnih, mračnih ulicah, ki so mi izgledale, da so brez kraja --in šele ko sem se iz motal iz njih, mi je postalo v duši lažje in svetlejše. 2alostne Verine poglede pa sem še vedno čutil v sebi. Glava mi jc bila težka in noge trudne, ko sem se vrnil v svojo sobo Oblečen sem sc vrgel na posteljo in še v tistem trenutku zaspal. Solnce je sijalo v sobo, ko sem se prebudil. Pol dvanajstih — Tramvaj je zdrdral mimo okna; na stopnišču se je oglasil zvonec pobirača smeti; na drugi strani ceste je raznašalec "Večera" ponujal svoje časopise. ^ "Večer! — Današnji Večer! Samomor učiteljice--Večer!" Pol dvanajstih! Skočil sem pokonci.--Sicer pa: čemu sila? Predavanja sem tako ali tako zamudil! "Večer!--Samomor z ve- ronalom!" f Kot da sem današnjo noč pre-sanjal! Težke, nenavadne sanje! — Povsod me spremlja dvoje solznih oči, ki se jih ne morem otresti. Kot da so se prilepile name; — kot da so postale del mene! "Večer!--Samomor nezaposlene učiteljice!--Današnji Večer!" (Konec pride.) PAKNIK "QlTEEN MARY", ki je tnan mnogim ameriškim Slovencem vsled vožnje po njemu, prevaža skozi vso to vojno vojaštvo. Gornje je slika ob njegovem nedavnem prihodu v New Vork, ko je bilo na njemu 12,326 vojakov. To je te precejšnja armada in za en parnik celo mesto. O DRUŽABNEM VEČERU, SHODU IN DRUGEM Chicago. 111. — V torek večer 3. julija se je vršil družabni večer v Bergerjevi dvorani na Lawndale. Na ta družabin sestanek se je pričakovalo (in zato se ga je tudi'v naglici sklicalo) Staneta Kraševca, ki je bil jugoslovanski delegat na konferenci v San Franciscu Ali na žalost so mu zadnjo uro preklicali dovoljenje za pot po aero-planu. Ni preostalo drugega kot poslužiti se prvega vlaka, da Na Finskem pouk angleščine obvezen Finska Je določila za svoj mednarodni Jezik angleščino in pouk v njenih višjih šolah je v angleščini obvezen. Vrh tega je finska vlada odredila, da se mora v višjih šolah tudi v ruš-čin ič uepaotvveiz ))vazhrdl čini poučevati več kot doslej. pride saj na shod, ki se je vršil drugi dan 4. julija v South Chicagu. Mrs. Berger je pripravila izvrstno večerjo za določeno število ljudi. Serviralo se je takoj po 7. uri kot namenjeno in ob osmih so pa prihajali drugi, ki niso .imeli večerje rezervirane. Priznanje moram dati bratu Kuhlju, tajniku SANSa, da se je zadnji moment, ko je zvedel, da Staneta Krašovca ne bo, zelo dobro pripravil za referat o najnovejših zanimivostih, ki so se dogajale po osvoboditvi Jugoslavije, posebno pa Slovenije. V naglici je prestavil članek iz lista Borbe, ki izhaja v Beogradu in je pisan v cirilici. Članek je ves posvečen Sloveniji oziroma partizanom in osvoboditvi Ljubljane. Ker sem prepričan, da ga bo Mirko objavil, zato se ne bom spuščal v komentiranje ali ^citiranje. O sestanku naj omenim to, da je bil skoz in skoz zanimiv in takih bi več potrebovali, da bi si bolj čistili pojme in gradili organizacijo SANSa. Po Kuhelno-vem uvodnem govoru je sledila vrsta vprašanj nanj, tako da je postal že hripav in se mi je že smilil. Veliko mu je bil v pomoč Joško Oven, katerega je poklical, naj tudi on kaj spregovori. Kdor pozna Joškota, ve, da govori iz srca do srca. Napravil je vtis, da boljšega ni mogel. Skoda, da je tako zaposlen v privatni industriji, ker takega človeka kot je on bi SANS potreboval za stalnega potovalnega organizatorja. Ob koncu je podpisani apeliral na vse navzoče, da kdor še ni član SANSa, naj se pridruži eni ali drugi podružnici in aktivno sodeluje v korist stare domovine, ker potreba je sedaj ravno tako velika kot je bila v prošlosti. In vprašanje Trsta, Gorice in Koroške še ni rešeno. Drugi dan 4. julija pa se je vršil shod in piknik, katerega so priredila jugoslovanska društva v South Chicagu. Udeležil sem se ga z grupo southsideča-nov. Vozil sem se z rojakom Jakopičem, ki me Je povabil v svoj avto, ker je imel več prostora kot Berger, s. katerim sem bil domenjen. Hvala obema Piknik je bil zelo dobro obiskan. Navzočih Je bilo okroc petnajst sto ljudi. Tistih Slovencev, ki so pod kontrolo duhovnikov, ni bilo zraven, ako-ravno žive v bližini, kjer »e je piknik vršil. Okrog pot pete ure sc je pričel govorniški program. Otvo-nj ga je predsednik združenega odbora (imena se ne spominjam), ki Je predstavil Mirko Kuhlj a, tajnika SANSa, on pa Je nato predstavil Stane Krašovca. Avdljenca ga je burno pozdravila. V nad eno uro dolgem govoru je orisal začetek borbe pa do konca Omenil je, če bi hotel orisati vse podrobnosti/ ki so se dogajale, bi moral govoriti dva dni zaporedoma. Tolmačil je zakaj je jugoslovanska armada pokazala tako malo odpora in je tako hitro kapitulirala. Omenil je, da je bil vsak tretji oficir nemški špijon. to pa po zaslugi čaršij-ske beogradske diktatorske vla saj boste v kratkem izvedeli od svojih ljudi iz starega kraja. Takih ljudi kot je on smo ameriški Slovenci lahko veseli, da pridejo med nas. Užitek ga je poslušati. Pozna se mu, da je v štiriletni borbi veliko pretrpel. V svoji mladi moški dobi je že skoro osivel. Kdor na vse to pomisli, mora takega človeka iz srca pozdraviti in mu klicati, "dobrodošel v naši sredi!" Ravno ko to pišem, mi je prišlo na misel. Bilo je še pred to vojno, ko se je mudil v Ameriki ljubljanski škof Rožman v di-rek toriju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, ko je gotova skupina na vsak način hotela, da Rožmana pozdravi predsednik direktorija. Temu sem se na vso moč uprl in večina je odločila, da ni bil pozdravljen v imenu doma. Zdaj se vidi, kako sem imel takrat prav in z mano oni, ki so glasovali proti predlogu. Dom bi imel danes madež, ako bi bil pozdravil izdajalca slovenskega naroda. Tako pa je čist in je lahko ponosen na to. 'Ameriška domovina" me je takrat napadla in obdajala z nizkotnimi imeni, kakor tudi tisti, ki so sedeli na fencu. In A. D. v svoji zastrupljeni zagrizenosti misli še danes, da je imela takrat prav in da ima še danes. Ampak svet se vrti in pika. Louis Zorko. Nova Bolgarija se oslanja v svoji politiki samo na zaslombo U. S* S. R* Strah pred Grčijo. — Sofija pod ruskim vplivom. — Odnošaji z Jugoslavijo še neurejeni. — Macedonsko vprašanje ima po zaslugi Tita še svoj stari sporni pomen de Izvajal je dalje, da se je podtalno uporniško gibanje pričelo že leta 1929, ko je pokojni Aleksander proglasil diktaturo in bi izruhnilo prej ali slej tudi če ne bi prišlo do vojne, ker razmere so bile tako žalostne, da jih ljudstvo ne bi moglo več dolgo prenašati. Kmalu, ko je jugoslovanska vojska kapitulirala, je bil v Sloveniji sklican sestanek vseh tajnih in javnih strank za formiranje Osvobodilne fronte. Pridružili so se vsi voditelji, razen nekaj klerikalnih in zagrizenih liberalnih se je temu uprlo, ker so hoteli ostati zvesti čaršijskim režimovcem Ti so potem organizirali Belo in Plavo gardo. Sodelovali so z nacisti in fašizmom ter pomagali ubijati svoje lastne ljudi in požigati slovenske vasi. V dokaz, kako je bilo ljudstvo naklonjeno osvobodilni fronti je omenil, da je samo Ljubljana dala nad devet tisoč partizanov in ljubljansko ljudstvo je skoraj stoodstotno sodelovalo s partizani. Ce se pomisli, kako je bila Ljubljana zastražena po okupatorju in ograjena, so Ljubljančani vzlic temu prinašali za osvobodilno fronto na tone živeža in zdravil vsak dan. Ko so nacisti in belogardisti videli, da se bodo morali pred močjo osvobodilne fronte iz Ljubljane umakniti, so podminirali vsa važna poslopja, da jih bodo porušili pred umikom. Nakano pa so jim preprečili ljubljanski delavci, ki so odstranjevali žice zvezane za razstrelbo. Partizan Kraševec je povedal veliko zanimivega in seveda mnogo tudi žalostnega. O številnih vaseh, ki so porušene in požganf, nad milijon osemsto ljudi ubitih. Povedal je tudi, da od začetka ni bilo nikakršnega sodelovanja s strani Hrvatov, ker so mislili, da so dosegli kar so želeli: svojo Ne-zavisno Hrvaško. Ravno tako ne s strani Srbov, ker so sanjali o Veliki Srbiji. Vsega tega so krivi stari režimovci, ker so u-stvarjali sovraštvo med Srbi in Hrvati; seveda, s Korošcem na čelu vlade pa sovraštvo Hrvatov in Srbov proti Slovencem. Povedal je, da vse to sovraštvo je sedaj minilo in vsi narodi v Jugoslaviji so stoodstotno združeni. Tisti pa, ki so in bi delali razdor so odstranjeni ali pa so pobegnili. V tujini lahko tulijo kot volkovi, a jugoslovanskih narodov ne bodo razdružili. Povedal je še mnogo zanimivega ali čas in prostor mi ne dopušča, da bi vse opisal. Bon* rekel tako, kot Je rekel Stane Krašovec, Ena izmed dežel, ki je v tej vojni svojo notranjo in vnanjo politiko popolnoma spremenila, je Bolgarija. Prej so je imeli v oblasti skoro neprekidno pro-nemški oficirji s pronemškim dvorom. Pa tudi Mussolini si je bil skušal najti na Bolgarskem za svoje imperialistične ambicije trdnih tal, ko je poročil pokojnega bolgarskega kralja z Emaniielovo in Ilenino hčerjo. Ker pa osišču ni šlo po sreči, je morala prejšnja vodilna vladna kasta na Bolgarskem pasti in vlada je lani prešla v področje ljudi, ki so vso svojo politično karijero in bodočnost Bolgarije oslonili na Moskvo. Bolgarija je bila zaveznikoip sovražna in bila je dejansko v vojni proti Grčiji ln Jugoslaviji. Zato se Bolgari posebno prve boje, ne zaradi Grčije, ampak ker ima grška^vlada zaščito dveh zavezniških velesil. Con-stantine Poulos je napisal za ONA o političnih razmerah v sedanji Bolgariji sledeča razglabljanja: be, da se balkanski narodi sporazumejo med seboj, je silno o-težkočena radi prenapete grške propagande. Grška vlada sama podpira hujskanje in proklama-cije kot: "Naprej v Sofijo!" Ali: "Zažgimo Sofijo!" ali "Grki morajo zasesti Bolgarijo za 55 let!" / Komunistični pokret še ni opustil svoje ideje, da se ustvari unija vseh južnih Slovanov. Propaganda v tej smeri je postala nekoliko bolj tiha, toda več radi sedanje hladnosti napram tej ideji na strani maršala Tita, kot radi opozicije med bolgarskim narodom samim, ki ni tako močna, da bi jo preprečila. t Glede macedonskega vprašanje je zanimivo, da je vključe-nje Macedonije v federativno Jugoslavijo, in sicer kot avtonomne enote, popolnoma zatrlo vse bolgarske zahteve po tem ozemlju, za katero je bilo toliko prepirov. Toda navzlic temu je neko macedonsko društvo v polnem razvoju in napor-Sedanja bolgarska vnanja po- no deluje za ustanovitev 'večje litika je usmerjena močno v Macedonije', katere prestolnica pro-rusko smer, toda vzroki te- naj bi bilo grško pristanišče So-ga so mnogo globlji kot dejstvo, lun. da se nahajajo ruske čete na Vse te podrobnosti o bolgar-Bolgarskem. skih vnanje političnih smerni- Bolgarski narod se ne more cah dajejo morda na prvi po-znebiti strahu, da utegneta Ve- gled sliko, ki je videti nekoliko lika Britanija in Zed. države neskladna in nejasna. Toda v podpirati grške teritorijalne za- bistvu so Bolgari v vseh teh hteve napram Bolgarski. Ob- vprašanjih svojih odnošajev z enem pa se ljudstvo v polni me- zunanjim svetom mnogo bolj ri zaveda dejstva, da pripada realistični kot je mogoče pre-Bolgarija v tej dobi 'interesnih meriti v brzini, sfer—dokler bo ta formula ve- Velika večina bolgarskega ljala v mednarodni politiki—v naroda navidezno še ni opustila področje ruskega sveta. nobene zgodovinskih bolgarskih Tudi novega vplivnega ko- teritorijalnih zahtev in jih na-munističnega pokreta ne velja merava prej ali slej na novo pozabljati v zvezi s tem, kajti staviti — neglede na to, da so to gibanje si prizadev£ prikro- njihova upanja trenotno precej j iti bolgarske zadeve potrebam kompromitirana radi vojaške in zahtevam Rusije. Prepričanje, da utegne sovjetska Rusija zagovarjati in ščititi Bolgarijo o priliki mirovne konference, ima ogromen vpliv na razvoj in na smernice bolgarske vnanje politike in je eden najvplivnejših faktorjev, ki drže skupaj takozvano 'domovinsko fronto' navzlic prevladovanju komunistov. Vprašanja reparacij niti vlada niti narod ne vzemata resno v obzir. Jugoslovanska vlada je poslala v Sofijo posebno komisijo za reparacije, ki si priza zveze, katero je bila Bolgarija sklenila s Hitlerjevo Nemčijo. Vlaki med Berlinom in Moskvo spet vozijo Dne 21. junija — štiri leta po nemškem napadu na Rusijo, je odšel iz Berlina prvi osebni (ekspresni) vlak v Moskvo. Vozila bosta tja in nazaj dva vlaka po dvakrat na teden. Vožnja vzame tri dni. Tudi železniški promet med Prago in Bratislavo je spet us-postavljen. deva na vso moč, da bi rešila * . vsaj nekaj jugoslovanskega Mev,,° političnih jetnikov imetja, ki je bilo odnešeno iz v Indiji se krči onih predelov jugoslovanskega V Indiji se je število politič-ozemlja, katere so bolgarske nih jetnikov skrčilo s 13,000 na čete zasedle, ko je bilo treba en tisoč in angleška oblast ob- razbremeniti nemške okupacijske sile. Ta komisija dozdaj baje ni imela mnogo uspeha. Glede reparacij za Grčijo pa Bolgari sploh ne razpravljajo več, ker se nadejajo, da jim bo uspelo izogniti se jim popolnoma. Zelo verjetno je, da bodo Bolgari Odgovorili na grške teritorijalne zahteve s protinapadom, in sicer tako, da bodo stavili svoje lastne zahteve na grška ozemlja. Trenotno se vsi bolgarski politiki in uradniki vlade skrbno ogibajo razpravljanju o bolgarskih zahtevah do izhoda na Egejsko morje. Samo socialisti, komunisti in levičarski agrarci si zares žele —med vsemi političnimi strankami na Bolgarskem — mirnih in odkritosrčnih odnošajev z Grčijo. Toda njihova težka na-loga prevzgoje naroda v smotru razumevanja neobhodne potre- ljublja Indiji več svobode. " •» DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK norm knjiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV. U AN. Poleg vprašanj, ki jih navadno aod-niki stavijo pri izpitu za državljan, stvo, vsebuje knjižic* še v II. delu nekaj va*iih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neod-visnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenlh držav in Pocdina države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cmmm knjižici )m ..mo 50 csatov • poitnino vr«d. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca 2301 8. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * MMMMIIMIMIMIIMMH»MHM»M»MMU»mW»U KOMENTARJI ................................ Vprašanje Primorja je prišlo v svet največ po zaslugi invazije Titove armade v Gorico in Trst. Kdo pa bi v ameriški ali pa v angleški, ali pa v ostali svetovni javnosti kaj vedel o milosti zaveznikov — to se pravi — od Zed. držav in Anglije. Treba ji je premoga, železa in stoterih drugih reči. Naj se v nji dogodi še taka revolucija, ako ne dobi potrebščin od imo- tem, če ne bi bila Jugoslavija t vitih dežel, je vse zaman, že pod okupacijo oborožena de- Bernard Shaw ie svetovno žela, in pa odločna, da si.izvo-juje svoje pravice. Čudno, kako tudi nekateri drugače razumni ljudje ne priznajo resnice, da le, ker je jugoslovanska osvobodilna borba udrla na Primorsko, kamor jo Angleži in z njim vred Američani niso hoteli, smo dobili v ameriškem časopisju nešteto kolon prostora o tem vprašanju. In čeprav so bile večinoma sovražne, kaj zato! Dosegle so svoj namen nenamenoma. Javnost se je poučila, da je na svetu mesto, ki se imenuje Trst, in da je blizu njega Gorica, in da sta bili ti dve mesti Italiji podarjeni v prejšnji svetovni vojni vzlicv protestom ameriškega predsednika Wilsona. Kdo naj brani Primorje? Wilsona nimamo več in tudi ako bi Roosevelt še živel, liberalen kakor je bil, je bil vse preveč sprijaznjen s papežem. In kaj je pomenil papež za julijsko krajino, menda tu ni tre- znan književnik, a v poslednjih letih slovi le vsled svojega sarkazma. Star je 87 let, pa še vedno poln muh. V minuli volilni kampanji je dejal, da je komunist. Potegnil se je za par kandidatov komunistične stranke, češ, da delavska stranka cepi glasove, ker je imela kandidate proti njim. Shaw zmerom kaj reče tako, da je zanimivo. In tako je bilo tudi v tem slučaju. Pravi, da je Sovjetska unija dobila komunizem zase iz Anglije, in da sta obe deželi zmagali vsled njunega vzajemnega komunizma, ko bi to trdil kdo drugi, bi časopisje na take izjave niti porajtalo ne. Ampak kar Shaw reče, velja zapisati. Ta isti Shaw, ki je bil nekoč vnet pristaš angleške delavske stranke, je kmalu po uveljav-ljenju Mussolinija Italiji napravil tolikšen poklon na pridobitvi fašizma, da je svet kar strmel. Med tem pa so ga delavski krogi v Angliji potolažili, češ, Shaw je že jako star in ob enem PO OTOKIH NA PACIFIKU, ki so jih sasedli Japonci, divja vojna bres prisanašanja s ene ali druge strani, toda Japonci se morajo umikati in otoški domačini pa žanjejo posledice vojne — opustošena polja, posgane gosdove in vasi in vse drugo je is reda.Gornje je slika is Okinawe. ba naglašati. ' Tito je prilično vedel, kaj ga'je on stranka popolnoma zase bo doletelo, ko se je odločil o- Ni!}če ne ve, kaj bo jutri izpre-kupirati Gorico in Trst. Citate- govoril. Vse, kar on govori, pa mu radi natisnejo. Belgijski Leopold se je za po- Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. ljem tega lista je lahko znano, da smo venomer poudarjali: Kakor v prejšnji vojni, tako i v sedanji, preti Sloveniji ista nevarnost od zavezriikov, s to raz- liko, da sedaj ni več nobenega VVilsona na njeni strani. Razen morda Stalin. Tito mogoče ni velik državnik, ali pa je celo večji, kot si ga njegovi oboževalci predstavljajo. Ampak čeprav ga je zavezniški vrhovni poveljnik feld-maršal Alexander prispodobil Hitlerju in Mussoliniju, je točno vedel, da ga je v to obdolžil le zastran propagande, ki naj bi proti zahtevam Slovenije po Primorju obveljala v Angliji in Ameriki. A zmagal je koncem konca Tito. In slika v tej številki priča, da je šel angleški feld-maršal k njemu in sta se sporazumela tako, kakor je bilo v danih okolščinah nrfogoče. Ampak če bi bil Tito res tak tolovaj, čemu pa bi ga Angleži ln Američani končno vendarle priznali? In zakaj bi mu dali Postojno, Vipavo, Ajdovščino, Idrijo itd.? To so čudna vprašanja in novi predsednik italijanske vlade smatra, da morda ne bo napačno, ako Italija in Jugoslavija vzajemno rešita, kar pa se bržkone še ne bo zgodilo. Kajti isti italijanski premier je ob enem izjavil, da je njegova dežela odvisna za svoj obstoj od vratek na prestol dobro potegnil. Ampak če ne bi bilo v Belgiji angleške armade, bi bil njegov prestol že zrušen. Mirovna palača v Haagu na Nizozemskem bo morda spet sedež mednarodnega razsodišča. Je manj diskreditirana, kakor pa palača lige narodov v Gene-vi. Toda kaj početi s palačami v Genevi, tega se združeni narodi na svojem zboru v San Franciscu nikakor niso upali lotiti. Namreč vprašanja, kaj početi s krasnimi stavbami, v katerih je bil zapasen svetovni mir. Zed. driavc v stroških za pro- Rusija se vzdiguje To je prevod uredniškega članka v tedniku The Christian Centurv z dne 6. jurfija V njemu je zajeto Jedro velevažnega vprašanja, zakaj mora Amerika razumevati in se sprijazniti z novo vlogo, ki jo bo odslej igrala Sovjetska zveza, v Evraziii. Amerika na eni strani, in Sovjetska soc. republika, povezana z ostalimi slovanskimi državami, na drugi, sta nenadoma postali dve glavni sili in od pravega prijateljstva in vzajemne kooperacije med tema dvema velikanoma Je odvisno, Če bo zaključek sedanje vojne pričetek še večje vojne in uničenja moderne ^TviTIžacije^ ali pričetek trajnega miru in nove, srečne bodočnosti za vse svobodoljubne narode sveta. To vpraianje je tako resne važnosti za vse Amerikance slovanskega porekla, da bi se vsakdo izmed teh moral temeljito poglobiti v problem in pomagati širiti po Ameriki resnico o pravem ozadju propagande, ki seje zrna sovraštva, nezaupanja in rasne diskriminacije. Umevanje tega ozadja bo tudi pomagalo razumeti prave vzroke za tržaško epizodo. Mirko O. Kuhel, tajnik SANSa. Sedanja vojna je tako daleč izločila samo en jasen rezultat. Rusija je postala svetovna sila prvega reda. Hitler je premagan in nacionalne socialistične stranke v Nemčiji ni več. Toda pagando niso izjema. Kar neka- i to ni napravilo konca totalita- ko direktno smo potrošili zanjo 300 milijonov dolarjev lani in vštevši z drugimi propagandnimi oddelki nas ta špas stane bržkone vsako leto prilično milijonov več. Propaganda sama na-sebi ni slaba beseda. Vprašanje je le, komu služi: Miru ali vojni, ljudskim koristim ali izkoriščevalcem ljudstva. Izgube Italijanov Od kar je postala Italija naša sobojevnica, pa do konca vojne z Nemčijo, znašajo njene izgube v bojih na naši strani 44,494 mož. Izmed teh je bilo 17,494 ubitih. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 s§ s NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Z4ruiono driav« (iaron Ckicaga) In KanaJo $6-00 na lalot $3.00 sa pol lo»aj $1.80 aa iotrt leta; sa Chicago In Cicoro $7.80 sa colo loto| $3.78 sa pot lata; aa inoaemitv6 $0.00. Naslov za list in tajništvo je: 2tt.»7 So. Lawndale ilienue a Chicago 23, Mino!« hlld MMt Ivivil rizmu ali ideji, da obstajajo vlade samo zato, da vihtijo moč, oblast. Mussolini je zginil ko črna mora in z njim tudi italijanski fašizem. Toda to dejstvo še od daleč ne zagotavlja, da bodo sredozemske države postale-utrjene demokracije. Japonski vojni baroni so na robu poraza. Toda zelo drzen prerok bi bil oni, ki bi se upal trditi, da je svojstvo kitajske republike zavarovano, ali da je Aziji in otokom na Pacifiku zagotovljena svoboda, stabilnost*in konec eksploatacije. Ponavljamo, da je do danes prinesla vojna samo eno gotovo, trajno večjo spremembo: Rusija je postala svetovna sila. To je fakt take velikosti in prinaša tako ogromne posledice, da se morajo z dejstvom pobotati celo narodi, ki bodo vsled tega najbolj prizadeti. Ti jemljejo to dejstvo za abstraktno resnico na polju mednarodnih razprav. Niso se še vživeli v to, niso še pričeli delati v to smer ln jo smatrati za element, brez katerega niti za trenotek ne morejo naprej računati. To je bilo dramatično demonstri-rano pri otvoritvi konference v San Franciscu. Vzelo je Molo-tova več dni slabih manir in neuljudnega obnašanja, predno je zabil v buče delegacije — zlasti ameriške in britanske — da se Je Zveza sovjetskih socialističnih republik resnično dvignila kot svetovna sila in da se mora kot taka za naprej tudi upoštevati. Od tega razvoja ni nobena dežela bolj prizadeta kot Zed. države. V enem pomenu besede nI nobena druga dežela toliko prizadeta. To je pravilo, kajti Amerika prihaja iz te vojne kot druga velika svetovna sila. Kot taka, Amerika lahko počne kar hoče, medtem ko Velika Britanija tega ne more več. Velika Britanija ne more zapričeti novih povojn^i smernic v Evropi brez vednosti, kakšno oporo bo dobila pri tem od drugih držav, zlasti od Amerike. Amerika pa postopal? munistične) stranke, oblečen v delavski obleki, se je povrnil iz vojne kot maršal, opravljen v polni vojaški uniformi. 0 Kako naj mi razumevamo to Rusijo, kako se naj pobotamo z njo? Prvi korak — korak, ki ga moramo takoj pod vzeti — gotovo je odločno prizadevanje, da vidimo svet tak, kot ga je pustila ta vojna, — kakor ga mora Rusija videti. Ce se Amerika ne mara naenkrat znajti nepovr-njivo zapletena na potih, ki jih Rusija odklanja in se jim pro-tivi, tedaj morajo skušati voditelji naše vlade, avtorji naših smernic, postaviti sebe na Stalinov sedež v Kremlinu; navaditi se morajo vprašati: Kako bo to (naše smernice) zgledalo iz Moskve? Kako bodo to ruski voditelji tolmačili? Ce bi jaz bil Rus in bi bilo to in to predlagano, kaj bi si mislil in kako bi si lahko začrta katere koli smernice napram Evropi, Aziji ali latinski Ameriki. Toda to bi bil pripraven predmet za blazni-ško komisijo, ako bi sprejela o svetovnih zadevah katere koli smernice brez uvaževanja te Ce bodo naši voditelji pričeli enkrat delati na ta način, tedaj je verjetno, da bodo kmalu uvideli, da se z ruskega vidika mnogi mednarodni problemi povojnega sveta razdvojijo samo v dva glavna problema druge sile (Rusije), brez uvaže- Prvi teh je problem Evrope, ki vanja odnošajev, ki jih Ameri- je bistveno problem ruskih od-ka namera imeti napram ru- nošajev napram Angliji in skim interesom, ruskim zahte- Nemčiji. In drugi problem je vam in ruskim namenom. Edini Daljni vzhod, ki je bistveno fakt največjega momenta za po- problem ruskih odnošajev na vojne Zed. države je, da mora- pram Zed. državam. mo živeti v miru z Rusijo, ali pa se zaplesti v drugo vojno, v primeri s katero bi bila sedanja vojna proporcionalno le navadna praska. Zadnji čas je torej, da pričnejo vsi Amerikanci misliti o Rusiji z novo resnostjo. In to pomeni misliti o Rusiji — ne na podlagi njenvojno evropsko diplomatično borbo — znaki so, da je že zapletena glede Trsta in vidna nevarnost postaja, da se bo zapletla tudi v Nemčiji— tedaj bi morala vsaj videti to borbo kot jo viHi ukazljivi mož v Kremlinu. Dokler tega ne stori, je vsaka inteligentna akcija nemogoča. Ce vzamemo Daljni vzhod, vidimo, da z ruskega vidika povojni problem tam ni glede bodočnosti Kitajske, ali Japonske, ali evropskih kolonij, temveč bodočnost ameriškega prodiranja. In zopet verjamejo ruski voditelji, da bo večina Azije, vključivši Kitajsko, prešla precej hitro pod ruski svod, če ne bo vmešavanja. Lattimorov ar- vredn^ ^ "i slrategiene SU »J**KOr gJ Jeooaeiai v Knjl , nrevzela Rusiia ka- gi "Solution in Asia", pove zakaj. Toda ali bodo Azijo pustili pri miru? Stalin nima vzroka, da bi se preveč bal kake sile, ki bi jo znali v Aziji napeti Angleži, Francozi, imperialisti premagane Japonske ali kitajski indu-strialisti in finančniki. Toda čisto gotovo mora sam sebi staviti mnogo vprašanj o stalnem pomikanju Zed. držav proti za-padu v Aziji. Toda to bo najbrž res, ko se zahteva, da bo kot vojni dobitek ta sama država, edina z vojaško jakostjo istega kalibra kot USSR, lastovala odskočne točke tako blizu ruskega teritorija kot je Okinawa in Xwo Jima ter ravno tako zmožna gospodariti nad Kitajsko kot nad Formoso. Ako se k tej zahtevi, da mora Pacifik postati ameriško jezero, dostavi še vprašanje, ali misli Amerika rabiti Chiang Kaishe-kovo vlado kot krinko za ameriško prodiranje v Kitajsko, tedaj je očividno, zakaj zna ruska povojna politika v Aziji biti usmerjena tako, da blokira ameriško prodiranje proti zapadu. Na primer, v celoti je možno, da bodo Stalinovi nadaljni ko- ruskih satelitičnih držav, razte- raki *lede J?P°?ske ?dvisni zajoč se od Baltika do Jadrana, je že oblikovan, in v slučaju Poljske je Stalin bohotno pokazal, da ne bo trpel nobenega drugega vpliva v tem ozemlju. Preko tega pa seveda Moskva vidi kaotično mešanico držav, nekat^e na poti, da odpravijo izmodne monarhije (Belgija, Nizozemska, Ogrska, Italija, je pozdravil rusko zmago za Španija), nekatere na robu upo- triumf Slovana nad Tevtonom. Izid vojne pomani za Stalina to- le — da je borba za oblast v-'strija, Čehoslovaška, Grška), evrazijskem "osrčju" bila končno izvojevana od Slovanov, ter da tako prihaja na zgodovinski oder ena širna, neprene-hna in skoraj nepremagljiva sila na kopnem, ki se razteza od evropejskih meja (in slučajno se. lahko prične ob rokavskem zalivu — Engllsh Channel) vse gori do Pacifika in od pustinj v Arktiku do Jadrana, Sredozemlja in perzijskega zaliva. To je Rusija, s katero moramo računati. To je sila, ki misli v obliki sile In bo ravnala po tej obliki. Marksizem in Leni-nizem sta bila prevedena v Stalinizem. In Stalinizem je v»e, ki služi ruski sili. Samo to in nič drugega je sedaj "strankina črta". Neizogiben simbolizem leži v dejstvu, da Stalin, ki je šel v vojno kot odbornik (ko- stavljenja komunistične ali levičarske vlade (Francija, Av kajti le te strankp imajo skladen program, ki bo izvedel ljudsko zahtevo po spremembi. Voditelji Sovjetske zveze v obeh slučajih verujejo, da bodo vpi ti deli Evrope — brez tujega vmešavanja—pritegnjeni v rusko uvrstitev potom izvajanja politike, ki jo je Owen Latti-nofe nazval "privlačnost komunistične politike". Toda ne bo 1 i tujega vmešavanja? To vprašanje dela Rusiji glavno vznemirjenost. Vsled tega gleda Moskva s tako resnostjo na povzete britske korake, ki zgledajo kot interveni-ranje v korist stare monarhije v Grčiji, Italiji, Španiji, Jugoslaviji, Belgijf in na Nizozemskem. To Je vzrok, da je Trst postal več nego samo navadno vprašanje med maršalom Ti- te namere, da Amerika ne postane premočna bodisi v Aziji ali samo ob azijski obali. S tem pa seveda še ni rečeno, da morajo Zed. države pristati na rusko povojno politiko, bodisi v Evropi ali v Aziji, samo radi tega, ker so take ruske smernice. Toda reče pa se lahko, da pri formiranju smernic svoje lastne zunanje politike bi Amerika morala vsaj zastopiti in se zavedati, kaj so smernice ruske zunanje politike ter zakaj so take. Ce je Stalin stisi realist, za katerega je smatran — in vsakdanji razvoji kažejo, da je — tedaj je čisto verjetno, da bodo prav za gotovo ruske smernice bazirale na domnevanju, ki smo ga tukaj označili, in pomikale se bodo k dosegi takega zaključka. Ničesar torej ne bo doseženega, če le tarnamo o nepripravljenosti Rusije za kooperiracijo z ostalima članoma "velikih treh" ali o njenem nezaupanju napram njima, ako zahtevata za kooperacijo tako podlago, ki bi odrekala Rusiji ono, kar smatra Stalin za ruske interese. Voliko denarja v prometu Meseca maja je bilo v prometu na vsako osebo $190 gotovine. Macedonija in Turčija spet povod spora (Nadaljevanje s 1. strani.) Angliji za vstop v vojno na zavezniški strani, ker je neoboro-žena, sta ji ameriška in angleška vlada poslali municije, topov in drugega vojnega ter življenjskega 'materijala v izobilju. Nemški diplomati so se muzali In člani vlade v Ankari tudi — češ, Nemci zmagujejo, čemu se naj bi Turčija držala pogodbe zavezništva z Anglijo! Rusija si je to zapomnila veliko bolj kakor London ali pa VVashington. - Kajti vsled turške "nevtralnosti" ni mogel preko darda-nelske in bosporske ožine v Črno morje noben materij al za Rusijo in treba ga ji je bilo pošiljati po ovinkih v Murmansk in po težkih potih skozi Perzijo, dočim bi ji bila pomoč po zlomu nemških podmornic v Sredozemlju po Črnem morju najbližja. Sesfanek trojice rešuje o zelo spornih vprašanjih "Velika trojica" — namreč Truman, Churchill in Stalin, razpravlja sedaj med drugim tudi o sovjetskih zahtevah na Turčijo. Churchill, ki je v zavezništvu s Turčijo, dočim slednja v uri največje potrebe, ki jo je imela Anglija, z njo ni hotela biti, bo težko ugovarjal Stalinovim zahtevam po kontroli nad ožinami v Črno morje in ameriški vladi tuli ne kaže, da bi se radi tega spuščala v polemiko z Moskvo. Ampak če se Turčija zahtevam Sovjetske unije poda, postane zavezništvo med Ankaro in Londonom brez baze tam prevzela Rusija, kakor jih je na Finskem. Macedonija tudi sporno vprašanje Drugo sporno vprašanje na Balkanu postaja čezdalje bolj Grčija, ki je tudi pod angleško sfero vpliva. Radio Moskva in radio Beograd ter moskovski in beogradski listi so že pred tedni opustili nevtralnostno stališče o notranjih razprtijah v Grčiji, pa poudarjajo, kako tam vpričo angleških častnikov grški ro-jallsti počenjajo teroristična dejanja nad demokratičnimi elementi in Še posebno pa v grškem delu Macedonije. Te točke pa se grška vlada najbolj boji, kajti macedonsko vprašanja ji spravlja v nevarnost Solun. Sijajno zamišljena federali-zacija Jugoslavije je poudarjala v svojem načrtu ne samo tri glavne narode Jugoslavije, ampak je bila v njeno.ustavo u-ključena tudi avtonomija Črne gore, Bosne in Hercegovine in pa Macedonije. In naj reče kdo kar hoče, slednja točka je bila najboljše preračunana. Srbija je hotela Macedonce podse, prav tako Bolgarija. Grčija si jih je podjarmila priličen delež. A Macedonci se smatrajo za zgodovinski narod, imeli so Aleksandra Velikega in v borbi proti Turkom in potem proti "osvoboditeljem" so se izkazali za skrajno bojevite, čeprav po zapadnem merilu ob enem tudi za jako primitivne ljudi. Grčija v zagozdi Sedaj je tisti del Macedonije, ki ga je po prejšnji vojni Niko-la Pašič pridružil Srbiji, in pa bolgarski del, saj tako je bilo poročano, enota, in je v federativni Jugoslaviji enako avtonomna, kot n. pr. Slovenija. Je pa še grški del Macedonije. In v tistem predelu je tudi slovito pristanišče Solun, ki ga Macedonci smatrajo po zgodovini za svoje mesto. Dne 8. julija je bilo po radiu poročano, da se je predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito odprto izjavil proti terorju grške vlade, ki ga izvaja nad ljudmi, ki ji niso po volji, pred vsem proti Macedoncem, ki so po njegovem zatrdilu pribežali v tisočih v Jugoslavijo pred preganjalci-in poleg njih tudi veliko Grkov. Balkansko vprašanje je torej še daleč od rešitve in saj kar ge Grčije in Turčije tiče, računi niti med zavezniki niso še vsi poravnani. Osvobojena junaška Ljubljana je svečano dočakala prvo narodno vlado Slovenije Med mtsti-Junakov je Ljubljana svojstveno mesto. Ne samo zato, ker je ogromna večin« prebivalcev Ljubljane bila z osvobodilno fronto, temveč tudi Ljubljana je«od vekomaj bila izredna številka "Slovenskega zuU) ta ve£jna bila prvo- glavno mesto svobodoljubnega poročevalca", s katero izdajo je vrslno organizirana Ni bilo ne slovenskega naroda. Minulo je Ljubljana pozdravila jugoslo- ne stanovanja, ne razreda šele deset dni, odkar je Ljub- vansko vojsko in njenega vr- v M uiice, tovarne ali naj- ljana prvikrat v svoji zgodovi- hovnega poveljnika maršala manjše delavnice in trgovine, ni prestelica svobodnega in ze- Tita. V njem so objavljeni član- v ne bi obstajala organi- dinjenega slovenskega naroda.'ki najboljših ljubljanskih pa- zadju OSVobodilne fronte. Te SEZNAM PODPORNIH DRU-\%t. Ua, Cmimuik, P*. Ljubljana je danes središče pr- trlotov, ki so za časa okupacije or^ullizacije so delale samo za ve federalne vlade Zedinjene vršili svojo domovinsko dolž- zmagQ y mestu samem je bilo Slovenije. Ta nova in srečna pe- nosi kot borci v jugoslovanski vsajl mesec. nabranih 2 milijona rioda v življenju Ljubljane in osvobodilni fronti. V dotični ^ ^ davek aii posojilo za na- vsega slovenskega naroda se je številki so članki Franca Finž- ro m.—Tajnik Frank (17) st. 10, Kock Spring«, Wyo. — Tajnica Hoje K Omeye, 1313 Clark Street. St. 13. Bridgeport, Ohio. — Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, box 7. edinicc druge jugoslovanske vojske, medtem ko je iz juga. skupaj z drugo armado prodiral sedmi slovenski korpus Idolenj rodna vlada, ki je bila sestav- ne oc|šlo iz Ljubljane v partiza- Bruce, 1015 McAllister Ave., No. Ijcna 5. maja v Ajdovščini, v ne preko pet tisoč moških in Chicago, III. Slovenskem Primorju. Od Viča, iensk. Ljubljana ni materialno s,. j6 MiUaukee, WU. — Tajnik ljubljanskega predmestja, pa porušena, toda sorazmerno je Frank Perko, 8.11 W. National A vo. ski), ki je tekom preteklega o-'skozi vse mesto je vlada poto- utrpela ogromne ljudske žrtve periral na Dolenjskem. Borba vala z avtomobili deloma, delo- v osvobodilni borbi. Na tisoče St. 21, Pueblo, Colo.—Tajnica Rose za Ljubljano se je pričela pri,ma pa peš — skozi ulice rtobite prebivalcev obojega spola tega Radovieh, 108 Rice St. Barju. Po dvodnevnih bitkah z ljudmi, ki so navdušeno, s sol- junaškega mesta je bilo odvede- Cieveland. O.—Tajnik An- so naše edinice v zelo težki bor- zami v očeh vzklikali in vlado! njh v koncentracijske lagerje in ton WaP°tich> 892 E 73 st bi in s pritiskom od treh strani pozdravljali. kasneje v Nemčijo. Med tisoči 29 Thomas, w Va.r-Tajnik L«n- pregnale sovražnika v beg. ta- Na Kongresnem trgu sredi talcev, katere so Italijani po- hart w'rd,ll#k' Box u ko da organizirana obramba mesta se je zbrala ogromna in strelili, je bilo veliko število žr- 33- Ambr.dge, Pa - Tajnik Anton mesta ni uspela. Prej nego se nepretrgana masa ljudstva. Iz tev iz Ljubljane. fcvbema, 205 Lov ust St. je bitka pričela je pobegnil ge- množice se je dvignil ogromni! Danes delajo Ljubljančani v *\.34' ^TT^Z u neral Rupnik, glavni izdajalec krik, ko se je na balkonu ljub- fabrikah. delavnicah in držav- *rank Sab°Un' 981 N' Haugh 8t slovenskega naroda ter sluga ljanske univerze pokazalo oso- nih uradih za povratek življe-^3ft* No- P».—Tajnik Italijanov in Nemcev. Puščena bje nove vlade federalne Slove- nja svoje opustošene zemlje dal ,ouU KwriHh' John*lon oprema, obleka in podobne nije V /menu mesta Ljubljane Se zaščiti in zagotovi obnova ter SlI.3?' ~ 1aJ,,ik John stvari v kasarnah in hišah ter je vlado pozdravil stari, a čili poveča, in da bi se ohranile' , M T . , . kuhinje in zaloge kuhane, a ne pesnik Oton Zupančič, katerKje glavne zasluge slovenskega na- ^kar^riOSoJth Riiteeway povzite hrane, pričajo o veliki na Slovenskem zboru v Kočev- roda in vseh narodov Jugosla- Ave (23) naglici sovražnika, da ubeži ju leta 1943 pod psevdonimom j vije, pridobljene-v osvobodilni 42 Shebo>«4n Wia. — Tajnik pred naso vojsko. _dr. Anton Pečnik bil izbran za Knrhi proti it^lijnn^kim in Frank Jammk KFD 3 Fred" begom so domobranci člana Slovenskega narodnega škim fašistom in njihovim do- $t. vi. Con«m«u.b. P. — Tajnik r«. .m a MMr^i ACir<\k/\Aii lriAftn pi flr» «^ ___ C 9 1 ____n a __^ . . ž __ _ . T . . SANS. poskušali uničiti glavne mestne osvobodilnega sveta. On je go- mačim slugam naprave, toda so tudi pri tem voril v imenu osvobojene Ljub- _;_ bili ustavljeni. Njihove patrole, ljane in v ognjevitem govoru . M . # ki so imele nalogo minirati pozdravil narodno vlado, ki je Sf0V6ni/0 S6uClf elektrarno, plinarno in druge izšla in se je razvila iz narodno rj»fjiagnj^rtra . tovarne in fabrike, so naletele osvobodilne fronte slovenskega OVfOrlOffinO na oborožen odpor delavcev. In naroda. "Od današnjega dne q f)£ btBZ teiQV tako je, po zaslugi hitrega pro- naprej," je rekel Zupančič, diranja naše vojske in borbe- "prevzemajo našo narodno la-nih organiziranih ljubljanskih djo v svoje roke ljudje, ki so v delavcev, ostalo glavno mesto čdsih težke borbe za svobodo Seja gANSa, katero sta pose- Slovenije nepoškodovano. dokazali svojo udanost narodu tija i/vciujc 1 H |/t )uu\ ti 1 ) v/ju uuui ulji natuuu . .. , —» — Osmega maja je Ljubljani Slovenije in narodom Jugosla- °"U J »stopniKa iz sta-lJt S9 D, Py. ,H _ Tajnik John zasijala zlata sioboda. V m«to. | vije." Ponos Ljubljančanov na IT^Stu S i ^ i" ^ B°" iz katerega so bili izgnani Nem- doprinos vsega mesta za osvo- ^IZ "/ J° ifu^' ~ !'inik ei in "švabobranei" i kakor so bodilno fronto je izrazil v svo- L°U'S Adam,Č ,n "aVZOC,h ,e Box .17. Ljubljančani nazivali domobrance — so prodrle edinice 29. hercegovske divizije in sedme-j osvobodilnega sveta; predsed ga slovenskega korpusa v Ljub- nik nove vlade Boris Kidrič je ljano Prihod prvih borcev jugoslo- > svojem govoru v imenu venskega naroda zahvalil vse vanske armade v Ljubljano so one. ki so omogočili osvoboje-spremljale ogromne in nepre- nje Slovenije in Ljubljane; iz- Blaa Brejtovšek, • Bov 74. St. 176, Pin«y Fork, O. - John Mandich, liox 421. St. 192, Milwa»ka«, Wla. — Tajnica Mary Vasil. 814 W. Wulker St $t. 192, Willard, Wi«. — Tajnik Martin Kern, K. 1. St. 206, Groa«, Kan*. — Tajnik John Shular, ItK 1. Box 1G2, Arradia, St. 237, Conneaut, O. — Tajnik Jo-acph Sedipak, Harbor St. St. 244, Kajrlcr, Pa.—Tajnik Anton Zairar, RK1) 2, Box 37. K. Braa. -- Tajnik Anton Tratnik, Box 161, l)iamond-ville, Wyo. St. 268, Ely, Minn. — Tajnik Jacob Kun*telj, Box 523. St. 2S2. Lit »ie Faltt, N. Y.—Tajnik John Sterzinar, 9 Lewis St. St. 287. Burg«tt*town. Pa. — Tajnik Fi«ink Laurich, 10 Linn Ave. St. 295, Bridfaaille. Pa. — Tajnica Frances Oblak, 921 McLaughlin Ud. ftt 299, VValspnburg. Colo. — Tajnica Loulse Zupančič, 328 Penn Ave. St. 300, Braddock. Pa. Tajnik Anton Roranec, 1400 Wolf Ave., N. St. 312, Cieveland, O. — Tajnik JoSn Strancar Sr.. 716 E 159 St. (10) i St. 318. Baggalejr, Pa. — Tajnica Theresa Matko, 404 De|x>t St., Latrobe, Pa. St. 321, Warren, O. — Tajnik Josejih J c i, 148 4th St. S. W. St. 325, Cowaada, N. Y.— Tajniea I Mary Stibil, 39 Palmcr St. Si. 333, Blaina. O. — Tajnik Wikc Smerdel, Box 92. St. 344, Sltebojrfan, Wia. — Tajnik 1/t'O MilojHnik, 121« Alfama Ave. St. 358, Povver Point. O. — Tajnik Thomas Mrclna. Box 16 St. 388. Pur»floee, W. Va. — Tajnica Jioiiv S«*lak, Box 214, Star City. W Va. St. 407, Wmd«or Haights, W. Va. — Tajnik Frank Kolenc, Bo* 3. Si. 425. Elm Grtv«, W. Va.—Tajnica Mary Kosim, Box 2206. M. 432, Miner* MilU. Pa. — Tajnik Charles Kraintz, 52 Wilson St., No. End Sta , VVilkesbarre. St. 434, Arma, Kant. — Tajnik Martin K rušit, Box 144. St. 449, Cicero, III.—Tajnik Frank Margolle, 2139 S 58th Ave. (50) St. 450, Euclid, O. — Tajnica Mary DodiC. 977 E 239th St. (17) v M si «7. Herminie, Pa. TaJn|k | ^ 47«. »al—, O. - Tajnik Frank Zadnjo nedeljo pa se je za Anton Zornik Box 202, I Hrvatin» 510 Aetnci St- Sijajen napredek zadružništva na švedskem Iz statistike o stanju zadružništva na Švedskem je razvidno, da je bilo lani otvorjenih pet sto novih zadružnih trgovin. Vseh skupaj je na Švedskem 6,500 zadružnih proda-jalen, ki imajo 2.400,000 zadružnikov ali 35 odstotkov pre- Federacija SNPJ, CM O. b^va Njihen promet leta Tajnica Josephine Tratnik, 1116 l**4 Je znašal v ameriški ve-E 7lat St. (3) ljavi $225,000,000, ali 15 od- F ederaci ja SNPJ, Minna.ola.-TaJ- »totkov VSCgU prometa V trgO-nik Max Martz, Box 166, Buhl, vanju na drobno.4 Minn -------, - J. P. Z. S. (Nadaljevanje s 1. strani.) SANSova seja Frank Mele, Box 87, Parkhill Pa Si. 47, Sprintfield, in. — Tajnik John Gnršek, 319 W. Elliott Av St. 49, Girard, O. — Tajnik John Tancek, 401 E. Kline St. Si. 53, Cieveland. Ohio. — Tajnik Joseph F. Dum, 15605 Waterloo Hoad (10) St. 56, New Vork Clt.r, N. Y. — Tajnik Anthony Cvctkovich, 983 Seneca Ave., Brooklyn 27, jem govoru Josip Vidmar, pred-1 l>ilo."ekaj l»slušalcev iz Cleve- i, «.. E».l.il> Miaa.—Tajnik Ix,»i. sodnik Slovenskega narodnega landa in raZ"'h drU«'h kraJeV'! UMar> 407 <"rf'Hd Su Naravno, da je bila ta seja si. Red Lodt*. Mont. — Tajnica vsled tega še posebno zanimiva *Ma,r* k, box 753. : ,je in po svojem dnevnem redu pa St- g2, J°k»»town, Pa. — Tajnik sl°- tudi jako važna ob enem. Frank rhuchek' 442 0ho St* ves slovenski Cieveland vršil kot že omenjeno, v Euclidu St. 88. Moon Run. Pa. — Tajnica Jerica Gorjup, Box 204. stane manifestacije ob pojavu razil je zahvalo narodom Jugo- u i i ~ --- *----- vsake edinice. Ljubljančani so slavije pod vodstvom maršala sh.od' kl Je bl1 zares manifesta-j st. «9, Midw.e. p.. — Tajnik Johi dajali duška svojemu navduše- Tita, Sovjetski zvezi in njeni c,ja' Just, Box 22. nju nad priborjeno svobodo in rdeči armadi ter ostalim zavez-to izražali z dobro poznano in nikom. Franc Leskošek, novi široko organizirano in razvito slovensko narodno zavestjo. Samo en primer: zadnja leta so minister slovenske vlade, ter dr. Metod Mikuž, katoliški duhovnik in verski referent glav- Nemci dajali moškim le po eno nega štaba slovenske vojske — cigareto dnevno, ženskam pa po sta s kratkimi govori pozdravi-eno tedensko. Osmega maja pa la osvoboditev. Delegat trža- so Ljubljančani obsipavali svoje osvobodilce s cvetjem in cigaretami. ških Italijanov se je zahvalil jugoslovanski vojski za osvoboditev Trsta izpod nemško-fašistič- Osvobojenje se je spremenilo nega jarma, v množično, narodno praznova- Tako je svobodna Ljubljana nje, ki je trajalo ves dan deve- dočakala prvo narodno vlado tega maja. Svečano razpolože- Slovenije, k ustvarjenju kate- nje tega dne je podvignila tudi re je ona zelo veliko doprinesla. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. j T«|. MOHAWK 4707 ; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS DR2ITE CENE ŽIVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceilirvg) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION Seja SANSovega odbora je &t. 98. La Salle, III. — Tajnik Leo trajala v soboto 7. julija ves Zevnik. RFD 2. dan, zvečer pa sta Zore in Kra-ševec predavala ožji družbi prav po domače nekaj čez polnoč. Nihče ni odšel, ko sta pravila o raznih njihnih borbenih akcijah in ljudem se je zelo do-padlo, ker sta izvajanja odeva-la z veliko mero humorja. Ni prijetno poslušati le o grozotah. Glede uredbe nove Jugoslavije sta tudi govorila, zagotavljala, da bo demokratična, ampak kakšna zares bo, to bodo odločevali ljudje tam na podlagi razmer. Namreč na podlagi razmer ne le v Jugoslaviji, ampak povsod po svetu. A reče se lahko, da sta na teh shodih in sestankih Kraševec in Zore podala sliko tako, kot bi jo kdo mogel povedati najbolj prisrčno na kakem družabnem ameriškem pikniku. Besede so padle tudi za relif in gotovo je, da se bo v tem ozi-ru delalo kot doslej. Kar se tiče vprašanja Primorja, tudi to ne bo zanemarjeno. Bolgari izgubili v vojni 32,000 mož Iz Moskve je bilo poročano, da ko je bila vržena bolgarska pronemška vlada in nemške čete pognane iz Bolgarije, je bila bolgarska armada reorganizirana za vojno proti Nemcem. Ste- Sl. 102. Chicago, lil. — Tajnica Minka Alesh, 2124 S. Pulaaki Rd. (23) St. 104. Wa.t Allia, Wi». — Tajnik Jos. Turk, 954 So. 58th St. (14) Si. 106. Imperial, Pa. — Tajnica Marv PolAak, Box 324. ' Si. 110, Chitholm, Minn. — Tajnik Frank Jenko, 411 4th St. S. W. Si. 118, Pittsburfh, Pa. —Tajnik Jo« Hrvat in. 6419 Butier 8t, St. 119, Waukegan, III. — Tajnica Antonia Beiek, 1124 Jackaon St., No. Chicajco, 111. St. 120, Gallup. N. Me«.—Tajnik Anton (»antar, 208 W. Princeton Ave. Si. 121, Detroit, Mich. — Tajnica Kathy Junko, 1215 E. Nevada (3) Si. 122, We»t Aliquipp«, P«. — Tajnica Therena (ierael, 334 Erie Ave. St. 124, Parati Citjr, Pa. — Tajnik Lotite SaMo, Box 877. St. 126, Clevaland, Ohio. — Tajnik John .f. Gabre nja, 22010 Ivan A v«. (17) M. 137, Cieveland, O. — Tajnica Josie Zakrajftek, 7803 Cornelia Ave. (3) • 9 Si. 138, Strabane, Pa. — Tajnik; John 2iffmnnt Box 221. Si. 142, Cieveland, Ohla. — Tajnik Frank Suitaršič, 15728 Holme* A v. (10) Si. 143. Eaat llelen«, Mont. — Tajnik Frank Percich. Box 827. Si. 147, Clav.land, O. — Tajnik Leonard Poljftak, 1114 E 169th St. (10) M. 153, Vounjstoun. O.—Tajnica Helen Fabian, 89 RichView Ave L^m.T rV" LbiUt'j »V ««'"• - T« J nik John nemškimi in kvizlingškimi če- Ivančič, 20800 Miller Ave (19) tami Je izgubilo življenje 32,000 At. 182, PalUade Colo bolgarskih vojakov. | Frank Mautz RFD 1 Tajnik St. 477, Cieveland, O. — Tajnik Ga-apor Sejrulin, 10709 Prince Ave. (5) St. 818, Detroit, Mich.—Tajnik Frank Tehovnik, 5657 Celeron St. (9) St. 520, Cudahv, Wis. — Tajnik Frank Borstnar, 3648 E. Bar-nard Ave. St. 559, Chicago, III. — Tajnik Do-nald Lotrich, 2610 So. La<*ndale Ave. (23) t St. 562, Barton, O. — Tajnik Jo»eph Skoff. RFD 4, Box 119-A, St. Claintville, O. St. 584, Detroit, Mich. — Tajnik Chas Kaitner. 442 Puritan. (3) St. 569, Fonlana, Calif. — Tajnik John Pechnik, RFD 3, Box 869 St. 643, Girard. O. — Tajnica Mary Maček, R.F.D. No. 1. St. 748, Cieveland. O. Tajnica Josephine Terbizan, 14707 Hale Ave. (10) Kantaika Federacija SNPJ, Pltti- bur*. Kan« — Tajnik Joe Bratko-vich, R. R. 1. Federacija SNPJ, N E Ohio. — Tajnik Anton Jakich, R. F. D. 1, Box 19, Barberton, O. Federacija SNPJ Fayatta in Graen Count jr. Pa. — Tajnik Anton SkVarch, Bnx 391, VesUburg, Pa. Federacija SNPJ «ap. Penna. — Tajnik Jacob Ambroiich, R. 1, Me-Kcea Rockfi, Pa. Federacija SNPJ E. Ohio In Pa. — Tajnik Frank Rezek, 167 Trum-bull Ave., Girard, O. Federacija SNPJ. Milwauk#», Wi«. — Tajnik Frank Primozich, 1424 W Mineral St. (4) Federacija SNPJ. Vi—t marala nd. Pa. Tajnik Anton Zornik, Box 202, Htrminie, Pa. Federacija SNPJ, E. Ohio in sap. W. Va. — Tajnik Louia Pavlinich, RFD 1, Box 52, Bellaire. O. Tajnik Frank Alesh, 2124 S. Pu-Federacija BNPJ, Chicag®, III. — laski Rd. (23) St. 1, Milvvuukce, Wia. — Tajnik Frank Natlačen, 901 W Bruce Street (4) St. 3, VVest Allia, Wia. — Tajnik Anton KastiRar, 1J63 S 72nd St. (14) St. 1», Milvvaukee, Wia. — Tajnica Josephine Slapnik, 814 S. 14th Street. (4) S. D. Z. St. 1, Cieveland, O. — Tajnik An-1 thony J, Tomse, 1162 Hayder» Ave. (10) St. 2, cieveland, O. — Tajnica Jose-Phine Petric, 6617 Bonna Ave (3) Si. 3, Cieveland, O. — Tajnik Steven Lutukr ml . 1411 E 51st St. (3) St. 6, Cieveland, O. — Tajnica Albina Vesel, 877 E. 185th St. (19) St. 23, Cieveland, O.—Tajnica Ma-Durn, 15605 Waterloo Rd. (10) St. 34, Cieveland, Ohi*. — Tajnik John Taucher, 9818 Elizabeth Ave (5) PROGRESIVNE SLOVENKE Kroiek it. 1, Cieveland. O.—Tajnica Frances Wolff, 14703 Silvia Ave. (10) Kroiek it. 2, Cieveland, O — Tajni ca Mai y Zakrajšek, 1038 Addison Ruad (3) . Krotek it. 5, Concmaugh, Pa. — Tajnica Angela Mele, RD 3, Box 41, Johnstown, Pa. SAMOSTOJNA DRUŠTVA Slovensko podp. druitvo, Moon Run, Pa. — Tajnica Mary Deyak, R D 1, McKees Rocks, Pa S*m. podp. drui. "EdinoUL.a Salle. III.— Tajnik John Furar, 1101 Firat St. ••Sokol*', W Aliq**:ppa, Pa. — Tajn k Louis (ierael, 334 Erie Ave. KLUBI J. S. Z. St. 1, Chicago. III. — Tajnik Chas. Pojforelfc, 2301 S. I^awr»-*ale Ave. (23) St. 11, Bridgaport, O. — Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, Box 7. St. 47, springfield, lil. — Tajnik Jos. Ovca. 1841 So. 15th St. St. 49. Coflinwood, O. — Tajnik An-dy Bozich, 1268 E 169 St. (10) St. 114, Detroit, Mich.—Tajnik Math Urbas, 12023 VVithcomb. (27) St.—118, Strabane, Pa.—Tajnik Vinko Peternel, Box 104 St. 175, Moon Run, Pa. — Tajnica Jennie Jerala, RFD 5, Box 443, Crafton, Pa. St. 222, Girard. O.—Tajnik Andrcw Krvina, 832 Lawrence Ave. KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI Soc. pevski a bor "Zarja**, Cieveland, O.—Tajnica Alic« Vidmar, 1115 E. 68th St. (3) Soc. pevski abor "Svoboda", Detroit, Mich. — T&jnica Mary Studak, 17226 Brush St. (3) Pevski odsek A. S. Z., Shebovgan. H'is. — Tajnica Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave. Pevski zbor • Jadran", Cieveland, O. — Tajnik Frank Bitenc, 2004 Neland Ave. ((10) Dramsko druitvo "Ivan Cankar", Cieveland, O.—Tajnica Antonette Simčič, 1091 Addison Rd ,3) Dramski klub "Slovaaija*', Barbar- ton, O.—Tajnica Pauline Knaus, 1311 VVooster Rd. W. Dramsko druitvo "Soča'*, Strabane, Pa. — Tajnik Ignac Bradač, Box 22. Gospodinjski odsek S. N. D., Wauke-gan, III. — Tajnica Antonia Bezek, 1124 Jackson St., No. Chioaffo, III. 2enski sadruini odsek, Wa«kegan, III. — Tajnica Mary Pierce, 843 McAllister Ave. Ženski odsek SND, Dalroil, Mich. — Tajnica Mary Glad, 1833 Puritin. (3) Slovanski delavski dom, Sharon, Pa. — Tajnik Frank Kramar, Box 241, Farrell, Pa. Itob, in zabaval dom, Library, Pa. — Tajnik Nick Triller, Box 121. Čitalnica S. N. D., Waukegan, III. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helm-holz Ave. čitalnica S. D. D., Collinwood, O.-— Tajnik Anton Jankovich, 14214 Westrot>p Ave. (10) OPOMBA, — Tajnike rč/«n/>n^ organizacij jtronimo, ako tapaxij< kako /pomoto v nanlovih, naj to *p rot* tajniitvu Prošvitna matice, t/a m i o v bodoU p+frravt. Kako je i vašim znancem, aoae-dom, prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda (a pridobit«! cfaur Gl returned? Z>o*'t IGN0M HIS HANDKAPS but doni dramatiim thom, e/ther/ BY deliberately ifnoring your returned fi«hter'a phyaicaJ Unpairmonta, you aro ud con-acioualy magnifyinf them. Faoa tha reality of diaabUity. If ho raturna with a weak heart, tm-pnired hearing, the loaa of a hand or aomo other disability, don't try to ignof« it Focua on what la left, not on what b loat Trtsat him ma m norma] peroon. Doo't offer help until it k aaked for. ILLINOIS IOCIKTV POR MKMTAL HV6IINI 543 South Dearborn Street. Chicago TeUpbem*: Vabasb 9560 a ro*iviuNiT> BfNtriCMR f Naroriie knjigo "My Native Land" lu jo je apiaal LOUIS ADAMIČ is Proletarčeve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. PRISTOPAJTE K ;; SLOVENSKI NARODNI ;; PODPORNI JEDNOT1 < > NAROČITE SI DNEVNIK I "PllOS% KTA" I , « Stana aa celo lato $6.00, pol lata $3.00 \ Ustanavljajte nova druitva. 1 • Deset članov(ic) je treba za ! novo društvo. Naslov za list in * | za tajniitvo je: | 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo Vodi jo George Marchon WGES, 1360 kilocycles. i BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MIMOMMIHI * Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet Tal. Crawford 2212 OFFICE HOURS: I <30 to 4 P. M. f£xcopt Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Ezcept Wrd., Sat. and Sun.) Ras, 22It So. Rid*ewar Ava. Tal. Crawford 8440 If anserer «— Csl Austin 5700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1974. Publithcd Wo«klf «t 2301 S*. L*wnd.l. Av«. CHICAGO 23, ILL., July 11, 1945. VOL. XL. Workers Fighting Workers In Detroit, where cutbacks alrrady have resulted in the loss of tlicusands of jobs and where the end of the war is likely to being large-rcale unempioyment, the leadership of CIO and AFL unions already ; re engaged in a keen and not-at-all-friendly rivalry,for those jobs that v$ill be available during the postvvar reconversion period. We don't like to see sueh a fight at this time. First, it shovvs that no real plan has been evolved for avoiding unemplo.vnient when the war ends. And. second, a fight between vvorkers vvill give the owners of industry a clear road to their goal of an ovvner-dominated economy. VVhenever vvorkers fight' vvorkers vve are convinced that both groups have picked the vvrong adversarv. It is the business of vvorkers to unite against their real class-enemy: the system that enables ovvncrs to exploit them and, of necessity, the exploiters vvho aim to oerpetuate that system. During the war period America'« vvorkers have been a fairly peaceful lot. By their ovvn decision they sacrificed the right to strike. They failed to protest against the high corporation profits vvhich vvere for g ing a collar of debt around thc throats of future generations. They accepted the bosscs' standards of common interest So far as the war vvas concerned, it wasn't necessary for labor to play along vvith the profit-takers; about the most useless thing in the vvar vvas the profits vvhich novv svvell the coffers of big business. Neither vvas it patriotic to permit private business to plače a mortgage upon the future of the nation. The necessary thing vvas for labor to unite against exploitation. The intelligently-patriotic thing vvould have been for united labor to make the nation's resources the property o) ali the people, produce abundance for use. savc the nation from thc burden of profits and inaugurate an economy under vvhich peace vvould not mean unemployment and social chaos. We Socialists told vvhoever vvould listen that the time to end the old depression- and vvar-breeding economy is NOW—vvhile* the vvar vvas stili making vvorkers important. We vvarned that the position of workers vvould be vveaker after the vvar. vvhen government orders ceased and unemployment arrived. Well, we're being justified already—and ive re not happy about it. Hovvever, it must be admitted that an inter-labor conflict alreadv. even before Japan has been finished off, does not auger a bright future for the vvorkers of this nation. Nevertheless. vvhile it may be more difficult to do the job from here out, the task ahead remains the same. The capitalist economy conceivably can offer security under social controls that are incon-sistent vvith libcrty. Or it can offer liberty vvithout economic security. But only by scrapping the private-profit system and maugurating a democratic Socialist economy can vvorkers have both security AND liberty. And that is the task for a united labor movement. — Reading Labor Advocate. « THE MARCH OF LABOR I IN THE WIND t Ht FlRST, (UCOGDtO lABOA dtKiHi iw AMgZlCA i* Nf v, «*77. T*e ucertstv cartmč* COM*in£V TO FcuL COMfUAfiCS CHiD&A&D 1TO TMJP 5TftCffS FO« -PgNCf A iOO 6VT v\Mf v AflrtgP wrfM piSCNABfif soe m»mp and pa\o a . IA ?CX. &ACK5 1Ui rASCiSM — _- ^ ♦flfcf HAPPINESS Of MEN OVJSlSTS iN LIFE . 4ND uFt 15 iN LA60R.# (otfi parme rs HJWt iNCRlASf D KOV PHOOUCTIOM. eveftvHMI ^jvevr A CNVN U6U PftCO- -ocr YOUST«IKIA SU?W iN TW£ CAUH Of 08£*r*liV UtO*. this if TMS HAT JHiOH LAM. r* ins«ton»t/ From THE NATION More than a thousand vvhite Georgians prominent in business and the profešsions have signed a petition to Congress to establish a permanent Fair Employment Prac-tice Commission and signatures are stili coming in. Thc John C.' VVinston Company, publisher« of dictlonaries, vvill omit the vvord 'nigger" from ali future editions. beginning vvith those copyrighted this year; other terms of racial opprobrium, sueh a.v "coon," "dago," "«heeney," and "vvop," vvill be deleted as soon as is technically possible. Moss A. Plunkett of Roanoke, Virginia, president of the Southern Flcctoral Reform Lcague and a leader in the fight against the poli tax, vvill seek the Democratic nom-ination for Governor of Virginia at the primary on August 7. If he js elected it vvill be a blovv to Senator llarry Flood Byrd, a leader of the anti-Nevv Deal Democrats, vvho comes up for erelcction next year. The present Governor, Colgate W. Darden, Jr., is an important part of the Byrd machine, Publishers' Weekly for June 9 reports that the Treasury Department has ordered a copy of Stuart Chases book 'Where's the Money Coming From?" STREAMLINING CONGRESS VVhile various proposals for "streamlining Congress" are under consideration by a Congressional committee, special attention should be given to ending the seniority rule at present goveming committee appointments. Under this rule, the most influential committees are packed vvith members vvhose only qualification is that they have been longer in Congress than their fellovv-members. This leads to the exclusion of Congressmen vvho may have out-standing qualifications for the work of a particular committee. It also means that the composition of the committees does not reflect the changes of public opinion registered by the turnover at each eleetion. But vvorst of ali, the seniority rule virtually insures committee control by those Congressmen vvho are elected by the smallest number of voters—namely the representatives from polltax states. Because ali but a vvell-to-do minortiy are disfranehised by the polltax, it is comparatively easy for reactionary Congressmen from these states to be re-elected again and again. And, in fact, most of the members of Congress vvith greatest seniority are polltax Congressmen of this stripe. To do a real job of "streamlining Congress" therefore, one of the first essentials is to do away vvith the polltax, so that the citizens of the polltax states may have an opportunity to elect representatives vvho really reflect their sentiments—and thus remove the dead-hand of the senior polltaxers vvho novv exercise sueh undue influence in Congress. The anti-polltax bili has been passed by the House and is novv before the Senate. Urge your Senators to pass it vvithout delay and to squelch any attcmptcd filibuster. Tvvo Important Decisions * Tvvo court decisions of major importance to aH vvho vvork vvere,' Iianded dovvn One, from the U. S. Supreme Court, denied the right of states to cripple Labor Unions by forcing business representatives to become licensed. The other, from the Florida state supreme court, up-held Uie recent measure outlavving the Union shop in that state. The licensing scheme of the big manufacturers, vvould plače ali Union business representatives under the control of state politicians vvho could put Unions out of business by refusing to issue licenses to representatives. Texas has sueh a lavv novv, and Texas has more Labor trouble than other states today. The anti-Union shop legislation is a more direct blovv at Labor. Those in Labor vvho have fought through the long struggle for the rifht to organize and to bargain collectively, knovv that no Unioircan protect the rights, the vvages and vvelfare of its members unless it can contract for the Union shop. If that right is denied, Unions vvill be hampered. The passage of lavvs to put Unions out of business is not going to bring industrial peace. The American vvorking people are not dumb slaves. Represslve measures vvhich deny vvorkers the right to unlte for iheir ovvn proteetion and for the advancement of their ovvn economic interests will never stop progress. If hovvever. vve are to have industrial sanity, vvith true American cooperation betvveen Labor and Management, and mutual confidence, Labor Unions must be encouraged, not hampered by crippling lavvs. The southern states that have so eagerly led the way tovvard anti-labor legislation have not found the ansvver to their problems. They have merely made them more complicated.—The Progressive Miner TAX REDUCTIONS AND TAX REFUNDS The vigorous propaganda for early tax reduetion« aim« »t abolish-ing the exces« profits tax as soon a« po««ible and at a substantial lovver-ing of this tax in the meantime. It seems to be a foregone conclusion that these changes vvill soon be made. In an important study published by the National Planning Association, "Business Reserves for Postvvar Survival," Mark 9. Massel shovvs the other side of the pieture. He demonstrates that, quite apart from abolishing or reducing the excess profiU tax in the future, those measures vvhich are already ln effect regarding excess profits taxes are apt to create. in conjunction »vith other tax measures, great inequities in favor of big monopolistic enterprises. If several provisions of the present lavvs are contlnued, consider-ablc amounts of vvartime taxes may be returned to companies vvhich vvere very prosperous during the vvar, Mr. Massel holds. Sueh provisions concern the direct refund of 10 per cent of the excess profits tax, is vvell as the right to carry back operating losses and back excess .jrofit čred its and to reopen th« returns of taxpayers on accqunt of inventory valuation. Since most of sueh postvvar refunds vvould be made to companies vvhich vvere especially prosperous during the vvar, they might have an appreciable effect on competitive relations, Massel points out. Com-.janies vvhich have suffered during the vvar and are not in the excess profits brackets may be in a precarious competitive position after the war because of a loss of produetive organization and of access to narkets, inability to keep up with technical developments, shortages of funds, and inerease« in debt. "The addition of Governmental refunds to the treasuries of their prosperous competitors vvould militate against their survival," Massel contcnd«. Massel thinks "that excess profits taxes should only be reduced for efficient producers of essential supplies." Profit incentives vvhich are afforded by tax reduetion should be linked vvith contract renego-tiation and priče control in order to maintain only sueh profit incen-tiVes as are at the same time of use to the vvhole economy. The possible postvvar refunds do not seem to provide the right nducements: "they may neither help vvar produetion and iaflation ?ontrols nor effectively limit the vvar profiteering," Massel concludes. —The Brewery Worker. "UNBRIDLED GRAFT AND CORRUPTION" CHARGED Whot We Are Going To Do With Ourselves By RAVMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate Dorothy Thompson seems to be i chief argument of the Roosevelt depressed by the lack of a British- »houtcrs vvas that the President American program for victory. In Germany she finds the native3 quite subdued and stolidly obe-dient to vvhatever orders may be given them. But she also finds the democratic conqueror3 dcplorably inept in the job of shaplng thc German people to a pattern that vvill make 70,000,000 vanquished men, vvomen and children a credit to the human race and an asset to the future. Moreover, she ques-tions vvhether we'll be any more efficient in handling victory over Japan vvhen, as she puts it. that nation "falls into our arms like tons and tons of lead." There are several reasons why povverful America is finding it difficult to deal vvith conquered n PATRIOTIC" BUSINESS MEN GYP TREASURY For the last five or six years. the "insiders" vvho control big corporations, altough they have very little invested. have been peoples But the chief reason is Puttin« »side hu«e •"»«• to pro- that, being a capitalist union, It is, v!?f\principally for those the purpose of our policymakers to offlcials wh<> ^ecn dravving deal vvith the economic rulers of en^mous salaries Germany and not at ali vvith the , ™es co"tributions to pension ____.i-____.________I fund are charged up to "cost of vvas strong on "fm-cign policy." Wo||, vvhat novv? VVhere is that foreign policy? Where vvas it last November? Was it hidden inside the skull of»one man? Had vve Americans been so completely committed to the leader principle that foreign policy dicd vvith thc leader? Remembering her campaign aetivites, it seems to us that Miss Thompson should do more than report facts. She should novv be asked to explain. people themselves. Unfortunately we are lookin« i "ptra"on. . Th»> mca"s Uncle too much »t .ho f.llen foe and not Sam,c»""" cno,.«h at our«lvM. Inatcad o( Z' • ' **Z ^JT™"0 askin«. What are we goin« to do T™'Ury "'°'inK aboUt «00.000, ,with Gormany and Japan?" we 0 yca,r ta"" , , should b- a,klng. "What are wo . ? v' going to do vvith ourselves; what You see lt's ean we do to use our strength for " , , iT" ,a,,C"ln« ^ i.. 4i a i " Al pension fund for men vvho should peace and Justicc? And vve re not . „uu * .. , .. . * be able to pay for their own p< i asking that. It vvill be remembered that Dorothy Thompson, who novv de- plores our vveakness in vlctory,_________ vvas one of those persons vvho i addition, thcy are taking the old urgcd the re-eleetion of Franklin gcntlcman "to the clcaners" on D. Roosevelt last year, vvhen the war contract«. —Labor sions and paying the money to Uncle Sam at a time vvhen he is fighting a VVorld War So these "patriotic" bu«ines« men decide to gyp Uncle Sam. In ON ARMY PROJECTS Reckless vvaste of money and large-scaie corruption on War Department and Maritime Commission projeets vvere charged in the Senate by Senator Edvvard V. Robertson (Rep, Wyo.) and Senator George D. Aiken (Rep., Vt.). The accusations are not nevv. Senator Aiken said that the Comp-trollcr General had made five reports to Congress of corruption in dcals vvith shipping companies. As an example of vvhat had been re vcalcd, Aiken said that thc Mari time Commission sr>ld to one ship ping concern ice ships for $356,-000, vvhich subsequcntly deterio-rated to a value of $202,000. When the vvar came on t.ie Commission paid the company $3,294.000 for the same five ships. Thc Commission has paid shipping firms for ships lost at sea a hundred times their book value. Aiken asserted. Senator Robertson charged "fan-tastic vvaste and graft" in the con-struetion of the Alaskan highway, the Canol oil project and a high-way in Honduras, ali sponsored by the War Department. The highway, he said, vvas divided into tvvo sections, of about 80 miles each, The southern half vvas constructed by the Honduran Government, at a cost of less than $2.000,000. The govemment-built road is a first-class construction comparing favorably vvith our fin-est highways. The northern half vvas turned over by the War Department to a private construction firm. The vvork vvas abandoned after more than $8,000,000 had been spent, and after it had become clcar that the construction vvas abominable. Robert« told the Senate the con-traetor had "milked" Uncle Sam to the tune of million« by renting to the army road-building equip-ment vvhich Army maintenance men deserihed as "thc vvomt bineh of Junk they had ever seen." Much the same situation cxi„t- ed cn the Canadian highway and oil projeets, Robertson asserted, but the graft vvas larger, because greater sums were involved. Senator Aiken declared tliat President Truman, whilc a mem-ber of the Senate, becamc familiar vvith "much of the corruption and graft that occur in the government, and he voiced thc hope that wc vvill get some aetion from him just as soon as hc has time to take it."—Thc Nevv Leader. VVAR DIET AIDS BRITISH CHILDREN Sir John Boyd Orr ty"ls an in-teresting story of thc effect of vvartimes diets on children in the "Tight Little Isle." He cltes a study made in Glasgovv. Boys of 13 are three-quarters of an ineh taler and three pounds heavier on an average than vvere lads of si-milar age in the 1935-39 period. Three times as many tots as before are coming to their fifth birth-day vvith sound teeth, and the in-fsnt mortality rate is vvell belovv the peacetime level. According to Sir John, the prlncipal reason for the lmproved child health is that poorer class mother« and their youngsters are getting much more milk than ever before, because of British priority rule«. Sir John makes another inter-esting observation: "A steady round of oatmeal, potatoes and vegetable« may be monotonou«, but it'« nutritiou«, too." have a lol to learn about dlet«. Perhaps many of the items of food vve deem so essential are really not important. —Labor U. P. PROFITS The Union Pacific, after paying aH taxe« and charges, had a net profit of $15,662,000 for the firat five month« of this year. This i« an lncrca«c of more than $2,000,000, com pa red vvith the same period of last year. This is from a letter to the San Francisco "Chronicle" of June 13: "The mere fact that vve, as Americans, have suffered more and de-prived ourselves of more of the necessities of life than any other people, save for the Chine«e, perhaps, denotes that vvorld leadership i« our destinv Furthermore, I suggest that the United Nations Conference should set aside a day during vvhich the delegates might pay homage and respect to us, vvho have saved them from Nazism." Legislative memo R. H. 2328, vvhich vvould close the mails to material , inciting to racial pre-judice, is novv in the House Committee on Post Offices, headed by Thomas G. Burch of Virginia; H. J. Res. 173, vvhich vvould author-ize a Congressional investigation of Jim Crovv base bali, is in the House Committe on Interstate and Foreign Commerce, headed by Clarence F Lea of California. TAX REDUCTION -FOR COPPORATIONS ONLY The vvar is stili raging and the nation is being called upon to continue its heavy vvartime sacrifices, but relief is already in sight. Hovvever, relief for big corporations only. The House Ways and Means Committee has reported legislation that vvill mean a tax saving ef $5,700,00.000 to corporations. The measure is deseribed as "re-adjustment" to provide business ' vvith quick relief from vvartime levies." Thc "quick relief" consists in a number of measures a i med a t the reduetion of the tax burden of conccrn3 some of vvhich are in the best financial condition in their history. It includes an inerease in the excmpiion of corporations under the e>^ccss profits levy from $51,000 to a fevv thousands, and vvill also mean a $160,000 inerease in their cash reserves. The Committee concedes that thc effect of the bili vvill be a reduetion of about $1,600,000.000 In taxcs on 1944 and 1945 incomcs. It ma.v bc pertinent to ask— .vho is to fill this gap? It may be also pertinent to keep n mind that the same legislators vho endorse "relief" to big con-•erns are unflinehing in their op-position to vvage inereases pro->osed by the AFL and CIO. AUSTRIA The We«tern Allied MiliUry Government ln Au«tria has ap-polnted a Dr. Ludvvig Drexler as a special advlsor on financial ques-tions. Dr. Drexler is a former Minister of Finance ln Schusch-nlgg s cablnet and vvas a leading member of the "Heimwehr" i.e. of the semi-fascist organization that suppresaed the Au«trian labor movement in 1934. Colonial Peoples W>ll Remain Under The Old Standards and Old Rules Except for one seetion, vvhich seems to safeguard Jevvish rights m Falestine, vve see nothing to commend and much to deplore in tbe so-called United Nation« charter for colonial peoples. The trusteeship j Idea emerge« as a glamorous fraud, a maximum cover for standard imperialism but hardly even a meager concession to the just aspira-tion« for self-rule and self-development of 750,000,000 colonial and colo red peoples. The povvers may annex vvhatever colonial territories of the Axi« they feel nece««ary to their «ecurity; this takes care of our Pacific islands. Whether any conquered territory or existing mandate is placed under the nevv trusteeship council vvill depend entirely on the possessing or mandatory povver. There is no provision for native representation on the council, or for a right to appeal to it. or for the right of dependent peoples to request an investigation of their griev-ances. The principal change, so far as dependent peoples are concerned, is that the great povvers are permitted to fortify colonial areas and to levy on their population and resources for the defense of the empire vvhich holds them in fief. The povvers could not do this under the League mandate system: that is, they could not do it legally; they did do it covertly. Hardly a historic reform. VVORTH A FAIR TRI AL It has been estimated that the direct cost of World War n to ali nation« involved has already gone considerably past the trillion-dollar mark, vvith billion« more to be added as the vvar in the Pacific continue«. The cost of human lives is stili to be reekoned. not in monetary value but in terms of heartbreak and sorrovv, suffering and pain. It too, will reach a high figure. • Any plan—sueh as the United Nations proposed peace organization—vvhich promises to keep the vvorld at peace and prevent a future repetition of this criminal vvaste of life and goods is vvorth a fair trail, and those of u« vvho vvant no more vvars after this one end« should do our utmopt to see thait it is given a fair trial —The Brewery Worker. 14,500,000 UNION MEMBERS Organizod labor has reaehed iti* greatest strength in American hys-tory, thc U. S. Dt^partmcnt of Labor announced. "Some 14,500,000 vvorkers vvere cmployed under collcctive bar-gaining contracts in January, 1945, i according to a study made by the Bureau of Labor Statistics. At the beginning of 1943, BLS reported that there vvere 13,000,000 vvorkers under union contracts. In 1539 I there vvere 8,000,000 U. S. vvorkers eovered by union contracts, BLS said in an official report in October of that year. During the ycar 1944 there vvas an inerease of more than 500,000 vvorkers eovered by union contracts Thi3 "vvas cquivalcnt to a 4.5 per cent rise in the proportion of uncmployed eovered by agree-ments," according to the "Monthly Labor Revievv." 54 BILLION IN "RED" Uncle Sam has closcd hi« books for the fijcal yeac 1945. He finds he spent nearly 100 billion dollars and collected about 46 billion. Both figure« are vvorld record«. It is not necessary to ba garrul ous ln order to b« antertaining — A. L. Jack. LIOUOR FIRM'S PROFITS % BOOSTED 100 PERCENT That liquor interests are "sit-ting pretty" under regulation« of the Office of Priče Administration is abundantly demonstrated by a report by Distillers's Corporation-Seagrams, Ltd., shovving a seven-fold inerease in profits for the quarter ending April 30 over the same. period last year. Distiller« are permitted by O. P. A. to adulterate their product at vvill and to charge prices tvvo or three times higher than tW>se prevailing before the vvar. RAIL REVENUES GAIN Freight and pas«enger revenue« of the rallroad« hit $655,282,389 In May, a gain of more than $4,000,000 compared vvith the same month last ycar, the A. A, R. reported t h i« vveek HOUSE BILL AIMED AT ALIEN TAX DODGERS Refugee aliens vvho "are get-ting rich on stock market specula-tions and real estate deals" vvill pay the same taxes as American citizens if Congress approves a bili offered by Congressman James Greelan (Dem , Conn.) G reci a n said refugee« 'living a life of luxury" in this country, oc-cupying the best sultes in the most exclusive hotels, are dodging taxes by claiming they are not operating busir.csse«. Many of them, the solon added, have made huge profits on their speculations.—-Labor. 1,000 YEARS You may stop worrying about the possibility of our oil resources petering out. America has coal and lignite enough to meet our gasoline needs for 1,000 ycars, besides supplytng demand« for hard fuel, according to tcstimony before the Senate Petroleum Resources Compiittee. Government experiments have demonstrated, it vvas said, that the gasoline can be extracted at a cost not much greater than motorists are novv paying. TVVO MILLION JOBLESS IN AUGUST Tvvo million vvorkers vvill be vvithout jobs early in August. That is the unpleasant predlction of Paul V. McNutt, manpovver com-misaioner. He told a Washington audience thi« vveek that layoffs vvill be relativen heavy during July, but he voiced hope that by November the number of unemployed vvill d rop to 1,300,000 Beyond that he de-clined to hazard a guess.