----    274    —
Celjska gimnazija v drž, zboru.
V torek in v sredo je državni zbor se posvetoval o proračunu za srednje šole. Vsa debata se je sukala pa le okrog dvojezične gimnazije v Celji, kakor bi v Avstriji
ne bilo druzega vprašanja, ki se tiče srednje šole. Celjsk mestni očetje bili so se peljali na Dunaj, da so v polnem številu z galerije   poslušali,   kako  se   bode   stvar   rešila. Menda   so   se  domišljali,   da   bodo s svojo   navzočnostjo vplivali na odločbo državnega zbora.
Poročevalec manjšine Haase ni vedel navesti nobenega argumenta proti osnovi dvojezični gimnaziji in je le priporočal, da naj se osnuje kje zunaj Celja.
Dr. Halhvich je tudi govoril proti celjski dvojezični gimnaziji in posebno tožil, da se ne ozira na dotični sklep deželnega zbora štajarskega. Nemci morajo varovati celjsko kulturno mesto, katero so si še ohranili. V desetih letih se bode še le pokazalo, kaka škoda se je naredila Nemcem, če se ta gimnazija dovoli.
Polzhofer je rekel, da noben pravi Nemec ne more dovoliti naskoka na nemško posest.
Dr. Kraus se je posebno zaletaval v slovensko duhovščino, ki agituje zoper Nemce. Poživljal je nemške konservativce, da naj se drugim Nemcem pridružijo.
Poslanec Miha Vošnjak je zagovarjal dvojezično gimnazijo. Vprašanje je pedagogično, ne pa politično. Menger je v odseku govoril o poslovenjenji okrajnega zastopa, a to se je naravno zgodilo. V Celji sta oba notarja slovenska, ker bi notar, ki bi slovenski ne znal, moral ob kruhu in vodi živeti. Južnoštajarska posojilnica se je ustanovila, ker je celjska odklanjala vse prošnje, pri katerih je bila le kaka slovenska priloga. V štajarskem deželnem šolskem svetu razen zastopnika cerkve ni nobenega Slovenca. Na Češkem Nemci zahtevajo osnovo ku-rije, Slovencem jih pa ne dajo. V Pragi se je razdelil deželni šolski svet, zakaj se pa na Štajarskem ne ? Celje je bilo slovensko za celjskih grofov. Kompenzicije, ki so se ponujale za celjsko gimnazijo še poniževalne. Ponujale so se rokodelske šole, kot bi Slovenci morali vedno biti hlapci. Nemci so dobili že kompenzacijo, ko se je za deželnega šolskega nadzornika imenoval liberalec in za poročevalca o srednjih šolah v učnem ministerstvu imenoval liberalec Štajarec. Na Spod. Štajarskem je 47 000 Namcev in ti imajo dve popolni gimnaziji, jedno malo gimnazijo, jedno popolno realko in dve meščanski šoli. 385.700 Slovencev pa ima le to, da se na jedni nižji gimnaziji trije predmeti uče v slovenščini.
Kokoschinegg je popisoval po svoje razmere v mariborski gimnaziji, kjer se poslovenjuje. Z osnovo slovenske gimnazije v Celji bi prišla v nevarnost tamošnja nemška posest.
Češki poslanec Kurz pravi, da je zahteva Slovencev popolnoma opravičena, ter se s tem odpravi krivica, katerih morajo Slovenci toliko prenašati. Čehi sočuvstvujejo z zatiranimi slovenskimi brati in bodo z veseljem glasovali za Celje.
Največje zanimanje je nastalo, ko je začel govoriti konservativni poslanec Kaltenegger. Nemški liberalci in na-cijonalci so po okraji tega poslanca agitovali, da bi vo-lilce pridobili, da zahtevajo od njega, da glasuje proti celjski dvojezični gimnaziji.    Dobili so nekaj   tacih izjav,
------    275    ------
pa le od ljudij, ki niso Kalteneggerja niti volili. Levica je ves čas, ko je govoril ta poslanec, ugovarjala in kričala, da je izdajalee. Mladočehi so pa levičarjem odgovarjali, da so Prusaki. Hrup je bil tak, da skoro nikdo ni govornika razumel. Kaltenegger je dokazoval, da sklep štajarskega deželnega zbora ne more ovirati konservativcev, da glasujejo za celjsko postavko Slovenske zahteve so skromne in ne bodo Nemcem nič škodovale. Nepopisno senzacijo je vzbudilo to, da je Kaltenegger povedal, da bi se bil takoj razpustil štajarski dež. zbor, ko bi bil protestoval .proti celjski gimnaziji, kakor so nemški nacijonalci predlagali. Morre je vpil Kalteneggerju, da bode ž njim nemški govoril, a ta mu je mirno odgovoril, da on dobro ve, da je vso agitacijo proti njemu le Morre vprizoril. Ko je Kaltenegger končal govor, se je od jedne strani slišalo burno odobravanje, od druge pa sikanje. Posebno so kričali celjski mestni odborniki na galeriji. Podpredsednik Kathrein jih je pa naglo ukrotil Zapretil je, da bode dal galerijo izprazniti in celjski mestni očetje so kmalu spoznali, da niso doma in lepo umolknili.
Hoffmann Wellenhof je govoril zoper celjsko postavko. Opravičeval je postopanje nemških liberalcev in nacijonalcev, pa ne posebno srečno. Kalteneggerja je imenoval nesramnega izdajalca nemškega naroda.
Vodja učnega ministerstva dr. Rittner je izjavil, da sedanja začasna vlada, ki hoče biti popolnoma nepristranska v tem vprašanji, ne zavljemlje nobenega stališča. Stvar popolnoma prepušča zbornici.
Grof Wurmbrand je izjavil, da ni res, kar so raztrosili nemški liberalci, da bi bila on in pa Plener glasovala v ministerskem svetu za celjsko postavko. Glasovala sta oba proti njej. Kolikor se tiče Wurmbranda, to pač radi verjamemo, vsaj je še v Gradec bil šel mej zborovanjem deželnega zbora hujskat proti slovenski gimnaziji. O Plenerju pa ni prav verojetno, da bi bil dosti nasprotoval. Zanj sploh to vprašanje ni imelo posebne važnosti.
Poslanec Dipauli je izjavil, da Avstrija ni nemška, temveč mnogojezična država in zaradi tega je postopanje konservativcev avstrijsko. Če je grof Wurmbrand govoril resnico, je bila njiju dolžnost, izstopiti iz ministerstva, ko se je večina izrekla za osnovo dvojezične gimnazije v Celji.
Kot generalna govornika sta govorila dr. Menger proti dvojezični gimnaziji v Celji in slovenski poslanec Robič pa za njo.
Generalni govornik manjšine dr. Menger je izjavil, da so Slovenci zavrnili vse posredovalne predloge levice, in poživljal Nemce, naj iz tega posnamejo nauk, da morajo biti jedini.
Generalni govornik večine Robič je konstatoval, da levica prvotno ni bila proti celjski gimnaziji, temveč so jo le nemški nacijonalci prisilili. Podpiranje Slovencev je v avstrijskem državnem interesu. Pravica je pa najboljši pot do sprave.
Konec dolge razprave je pa bil ta, da se je celjska postavka vsprejela s 173 proti 143 glasom.
Tako je ta težavna zadeva rešena v drugem branji. Omeniti je pa posebno, da se je vsprejela ta postavka le s pomočjo Mladočehov — in še le potem, ko se je razdrla koalicija, ki torej v tej zadevi nima nobenih zaslug. Nemški konservativci so glasovali za celjsko postavko in tako prišli malo v navzkrižje s svojim glasovanjem v štajerskem deželnem zboru. Nikakor pa ne moremo trditi, da so konservativci   glasovali  iz ljubezni  za Slovence za
celjsko postavko, temveč največ zaradi sedanjega političnega položaja. Prepričali so se, da jih nemški liberalci in nacijonalci hočejo izpodriniti in da vernih zaveznikov ne najdejo drugje kakor pri Slovanih. Ko se je o stvari govorilo v štajarskem deželnem zboru, so konservativci na zvezo z liberalci stavili še razne nade, sedaj pa vidijo, da so se tedaj varali in od tod prihaja, da je njih glasovanje v državnem zboru drugačno, kakor v deželnem.