.etošnje naloge naše zbornice
iprava razvojnih programov, ob sočasnem zmanjšanju delovno intenzivnih programov, usklajevanje porabe vseh vrst z gospodarskimi gibanji bo središčna naloga Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice na začetku njenega delovanja
Združeno delo občin Velenje Mozirje je letos ustanovilo ivinjsko Šaleško gospodarsko »ornico, v okviru katere bo jslej potekalo usklajevanje sta-ič in interesov delovnih kolek-rov ter dogovarjanje in spora-'umevanje o vprašanjih, pomembnih za območje obeh oblin.
Ena od nalog, ki jo je pod-Ttala ustanovna seja skupščine avinjsko Šaleške gospodarske )ornice je tudi spodbujanje oljše oraniziranosti, učinkovini, strukture in razvoja go->odarstva na območju, za ka-irega je zbornica ustanovljena.
talna naloga Savinjsko Šaleške ospodarske zbornice pa so za-otovo razvojni programi. Priza-evanja gredo v smeri, da bi si eherna temeljna celica naše cupnosti čimprej zagotovila talnost kratkoročnega in dol-Dročnega razvoja. Savinjsko eška gospodarska zbornica kot je v pogovoru povedal jen predsednik Slavko Geratič, lajevaleč razvojnih hotenj in iiogramov znotraj občin Vele-in Mozirje. O tem bodo raz-ivljali delegati na bližnji 2. se-
ji skupščine zbornice. Seveda pa bodo za tako razpravo potrebne dokaj celovite ocene stanja in razvojnih hotenj.
Ugotoviti bo zlasti še treba dejanske možnosti za povečanje bruto produkta, tako v Šaleški kot v Gornji Savinjski dolini, kar je nedvomno poglavitna naloga prihodnjega razvoja. Hotenja in načrte v tej zvezi bo treba uskladiti do takšne mere, da se umiri stopnja zaposlovanja.
Tako gospodarstvo kot negospodarstvo mora čimprej doseči potrebne spremembe v strukturi dejavnosti. Le na ta način bo namreč mogoče opustiti nekatere programe, ki so delovno preveč intenzivni in ki pogojujejo prenekatero težavo v tekočih gospodarskih gibanjih. Preusmerjanje proizvodnje oziroma oženje delovno intenzivnih programov pa terja tudi pomanjkanje delovne sile, saj v Šaleški in Gornji Savinjski dolini novih delavcev tako rekoč ni oziroma zelo malo. Željene in potrebne premike pa bo mogoče doseči s poglabljanjem znanja, novimi programi in najsodobnejšo tehnologijo.
Predsednik Savinjsko Šaleško gospodarske zbornice Slavko
(nadaljevanje na 2. strani)
PIONIRJI PO POTEH ŠTIRINAJSTE
V ponedeljek.il. junija ob 10. uri, so velenjski pionirji na Paškem Kozjaku prejeli pohodne embleme Pohoda po poteh Štirinajste divizije. Pohod se je pričel 26. aprila v Suhorju v Beli krajini, posvečen pa je 35-let-nici legendarnega pohoda Štirinajste divizije na Štajersko.
Pohoda se je udeležilo okoli sedemsto pionirjev naše občine. Med pohodom so pionirji pripravili pet partizanskih mitingov, srečevali so se z borci narodno osvobodilne borbe, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter domačini iz krajevnih skupnosti, po katerih so hodili. Pohod je bil razdeljen na sedem etap, zaključili pa so ga v sredo, ko so ob 10. uri predali pohodne embleme mozirskim pionirjem. Večja sprejema pionirjev pohodnikov sta bila v torek dopoldne v Ravnah in popoldne v Zavodnjah.
-
itajski strokovnjaki v Velenju
liskali so REK Velenje, med pogovori s predstavniki jugoslovanske strojne in elektrodne opreme pa so ugotavljali naše možnosti za izgradnjo rudnika premoga za koksira-na Kitajskem in za nakup premoga za koksiranje za naše potrebe — Veliko zanimanje za izdelke delovne organizacije Elektro strojna oprema Velenje
■-m	«
Graška gora — gora jurišev je v teh dneh dobila novo podobo. Na vrhu so, h koncu gredo dela pri urejanju spominskega parka na njej, v katerem so v ponedeljek že postavili veličastno skulpturo »Nošenje ranjencev" delo pred neaavnim umrlega kiparja Antuna Augustinčiča. Spominski park bodo svečano odprli 3. julija. Tako bomo v Šaleški dolini obudili spomin na 35-letnico pohoda borcev Štirinajste divizije na Štajersko. Proslava bo združena s 13. srečanjem borcev in mladine Jugoslavije ter s praznovanjem rudarskega praznika
11. in 12. junija se je mudila v denju 10-članska delegacija ičnih strokovnjakov mini-tva premogovništva in anjetrgovinskega ministrstva Kitajske. Prvi dan bivanja v leški dolini je sprejel goste rko Bizjak, v.d. predsednika "egijskega poslovodnega orga-REK Velenje in jim predsta-največji slovenski elektro-lergetski kombinat, zatem pa so si gostje iz Kitajske ogledali velenjski premogovnik. Popoldne so obiskali delovno organi-ijo Elektro strojna oprema elenje, kjer so se podrobno anili s programom proiz-nje opreme za potrebe pre-;ovništva.
Drugi dan obiska v Šaleški »lini je delegacijo tehničnih »kovnjakov iz LR Kitajske »qel predsednik velenjske ob-' iske skupščine, Franjo Ko-zatem pa so se sešli na ru-:o elektroenergetskem ibinatu Velenje na pogovore predstavniki jugoslovanskih iroizvajalcev strojne in elektro-
strojne opreme za rudnike. Med pogovori, ki jih je vodil predsednik delovne skupine jugoslovanskih OZD, zainteresiranih za izgradnjo rudnika premoga za koksiranje na Kitajskem in za nakup premoga za koksiranje, dipl. inž. Darko Škoberne, so se gostje seznanili s proizvodnim programom in zmogljivostmi jugoslovanskih proizvajalcev strojne in elektrostrojne opreme ter rudarske gradbene ope-rative. Pozneje so si ogledali še nekatere kulturne in zgodovinske zanimivosti središča Šaleške doline.
Delegacija tehničnih strokovnjakov iz LR Kitajske ugotavlja med bivanjem v Jugoslaviji naše možnosti za izgradnjo rudnika premoga za koksiranje na Kitajskem in za nakup premoga za koksiranje za potrebe naše države. Znano je, da moramo za zdaj ves premog za koksiranje uvažati, z izgradnjo rudnika na Kitajskem in dobavo opreme zanj pa bi si zagotovili za prihodnjih 20 do 25 let potreben antracit za koksiranje.
Med bivanjem v Šaleški dolini so gostje iz LR Kitajske pokazali veliko zanimaje za izdelke delovne organizacije Elektro strojne opreme Velenje.
(Ma)
Vročina bo v drugi polovici tedna nekoliko popustila, vendar izdatnejšega dežja še ne bo.
Odlikovanje tovariša Tita za naše alpiniste
V petek se je vrnila v domovino sedma jugoslovanska alpinistična odprava
Gostje iz Kitajske med sprejemom na REK Velenje
Prejšnji teden v petek so se vrnili v domovino člani jugoslovanske alpinistične Himalajske odprave Everest 79, ki so 13. maja stopili na najvišji vrh sveta Mount Everest. Na brniškem letališču so našim alpinistom pripravili nadvse lep sprejem, enako prisrčno pa je bilo istega večera v Kranju, kjer jih je pozdravilo nekaj tisoč ljudi. Ob prihodu so člani jugoslovanske himalajske odprave poslali predsedniku Titu brzojavko, v kateri so mu sporočili, da so začrtali novo smer na najvišji vrh sveta.
Uspeh je vreden samoupravne neuvrščene in socialistične Jugoslavije in ga posvečamo krepitvi ter utrjevanju časti in ugleda naše države pod vašim vodstvom, so zapisali v brzojavki.
V ponedeljek je naše alpiniste sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič ter ob tej priložnosti izročil sedmi jugoslovanski alpinistični himalajski ekspediciji na Mount Everest red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim je predsednik Tito odlikoval naše alpiniste za izreden alpinističen uspeh. Na svečani seji planinske zveze Jugo-
slavije pa so vsem članom alpinistične odprave izročili zlate značke planinske zveze Jugoslavije.
SPECIALIZIRANE RAZPRAVE
Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Velenje je pripravil več specializiranih razprav o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu
Do 21. junija se bo zvrstilo v občini Velenje 6 specializiranih razprav, ki jih je sklical koordinacijski odbor za vodenje javne razprave o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu pri občinski konferenci SZDL Velenje. Predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti bodo seznanili s planiranjem in financiranjem stanovanjske izgradnje, stanarinami, socialno varnostjo in subvencioniranjem ter s samoupravno organiziranostjo samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Velenje in z družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo.
Jutri 5000 pionirjev v Mozirju
Pionirji iz vse Jugoslavije in zamejstva se bodo jutri, 16. junija, zbrali v Mozirju —
V	Gornji Savinjski dolini so v tem tednu zaključili priprave na letošnji zbor pioniijev Jugoslavije, ki bo jutri, v soboto, 16. junija, v Mozirju. Letošnji zbor pripravljajo Zveza prijateljev mladine Slovenije in občinske skupščine Celje, Žalec in Mozirje, ki so tudi pokroviteljice. Zbor so letos posvetih 60—letnici ZK Jugoslavije in SKOJ—a, mednarodnemu letu otroka, akciji „Nič nas ne sme presenetiti", zaključku pohoda pionirjev Po poteh slavne 14. divizije in jugoslovanskim pionirskim igram „Narava — zdra\je -lepota".
Jutrišnjega zbora se bodo udeležili pionirji iz vseh slovenskih občin, delegacije pionirjev iz bratskih republik in pokrajin, otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini in otroci iz zamejstva. V petek, 15. junija, se bodo pionirji zbrali v vseh treh občinah. Vsaka zase bo za svoje goste pripravila pester spored. Povsod bodo pripravili številne kulturno-zabavne prireditve, sprejeme in mitinge, pokazali pa jim bodo tudi najpomembnejše zanimivosti posameznih krajev.
V	soboto dopoldne se bodo vsi udeleženci zbrali na prireditvenem prostoru ob Savinji v Mozirju. Najprej si bodo ogledali Savinjski gaj, ob 11. uri pa bo na sporedu osrednja slovesnost. Popoldne se bodo vsi udeleženci, pričakujejo jih precej preko 5.000, zbrali še enkrat in si na skupnem srečanju izmenjali izkušnje ter predstavili kulturne in druge značilnosti krajev, ki jih bodo zastopali.
NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA
22.številko domačega tednika so prejeli naročnjki Našega časa s precejšnjo zamudo, ki jo je zakrivil expedit Ljubljanskega dnevnika. Naročnikom se zato neljubo zamudo, za katero naše uredništvo ni krivo, opravičujemo. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo Našega časa
Velenjski alpinist Ivč Kotnik skupaj Vladimiijem Mesaričem - desno ter drugimi takoj po pnnouu v ,	domovino (Foto: Predan - GLAS Kranj)
.eto XV	Številka 23 (485)	Velenje, 15. junija 1979	Cena 4 din	YU ISSN 0350-5561
Za čimlepši izgled
V začetku julija bo prišlo v Velenje blizu 900 borcev in mladih iz vse Jugoslavije — Storimo vse, da bodo naši kraji do takrat kar najlepše urejeni
Še sedemnajst dni nas loči od 2. julija, ko bo Velenje gostoljubno sprejelo borce in mlade iz vse Jugoslavije na srečanju, ki bo že trinajstič zapored. Nanj se v Velenju nadvse skrbno pripravljajo, saj pričakujejo, da bo v Velenje prišlo blizu devetsto borcev in mladine iz vseh republik in pokrajin.
Kot smo v našem tedniku že pisali, bodo borci in mladi prišli v Velenje že 2. julija. Naslednji dan si bodo ogledali že tradicionalni sprevod rudarjev po ulicah Velenja, ki bo tudi letos združen s skokom mladih ru-daijev v rudarski stan. Po končani rudarski proslavi bodo gostje skupaj z rudaiji in drugimi občani odšli na Graško goro, kjer bo proslava ob 35-letnici pohoda XIV. divizije. Med proslavo bodo slovesno odkrili spominski park na Gori jurišev, kjer je ta legendarna divizija bila enega najhujših bojev med svojim pohodom.
Spominski park na Graški gori je skorajda že v celoti narejen. V ponedeljek so v njem postavili tudi že skulpturo „Noše-nje ranjencev", delo enega naših največjih umetnikov Antuna Augustinčiča. Skulptura, ki je skupaj s podstavkom visoka nekaj več kot tri metre, se čudovito ujema v okolje Graške gore in bo resnično dostojen spomenik borcem XIV. divizije ter trajno spominjala mlade rodove na težke, vendar slavne dni naše zgodovine. V spominskem parku so postavili tudi brunarico, v kateri bodo uredili spominski muzej z gradivom o poti in bojih „štirinajste", v kateri je padlo tudi 166 borcev iz Šaleške doline. Na vrhu Graške gore pa so pred časom položili tudi asfalt, do srečanja pa bodo asfaltirali še cesto Škale-Pleši-vec, in sicer do šole. Da bi se na to srečanje resnično kar najbolje pripravili in gostoljubno sprejeli goste iz bratskih republik in pokrajin je predsedstvo velenjske borčevske organizacije že pied časom imenovalo glavni odbor s številnimi pododbori oziroma komisijami, tako da je v organizacijo srečanja vključenih okrog 150 najodgovornejših ljudi. Seveda pa v naši
gostoljubnosti ne bomo uspeli, če se v pripravo na srečanje ne bomo vključili vsi. Storiti moramo vse, da bomo kar najtopleje sprejeli goste. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, kakšen bo v teh dneh tudi izgled našega mesta pa tudi okoliških krajevnih skupnosti. Vsi - tako delovni kolektivi, krajevne in druge skupnosti, hišni sveti, organizacije in društva si moramo prizadevati, da bo dolina kar najlepše urejena, da bo naš kraj znova potrdil sloves, ki ga ima kot naše najmlajše mesto.
L) tem so govorili tudi na ponedeljkovem razširjenem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki turističnega društva, izvršnega sveta, oziroma komisije za varstvo okolja. V posebnem dopisu so med drugim pozvali vse delovne organizacije naj se vključijo v urejanje mesta. Kolektivi lahko k lepšemu izgledu prispevajo tudi s tem, da obnovijo svoje reklamne table ob vpadnicah, čim lepše uredijo svoja izložbena okna, svetlobne napise in seveda okolice tovarn oziroma poslovnih prostorov. Na tem sestanku so podprli tudi akcijski program turističnega društva Velenje, katerega bodo dokončno sprejeli na 3. turističnem zboru, ki bo 26. junija. V tem programu je še posebej poudarjeno, da so za uresničitev nalog glede varstva okolja in narave odgovorne vse krajevne skupnosti. Inšpekcijske službe morajo poskrbeti oziroma storiti vse, da bodo čimprej odpravljena vsa divja smetišča, prostor ki pa je določen za -odlaganje smeti pa je treba čimbolje urediti. Zelene straže na šolah naj bi že v naslednjih dneh organizirale očiščevalne akcije v mestu in okoliških gozdovih. V to akcijo se naj bi vključili tudi učenci gimnazije in rudarskega šolskega centra. Skratka, vsi se moramo vključiti v bitko za urejenost okolja, za čim lepši izgled naše narave, saj tudi 192. člen naše ustave, ki med drugim poudarja da ima človek pravico do zdravega življenjskega okolja, obvezuje vsakega posameznika, kakor tudi družbo kot celoto, da prispeva k temu svoj delež.
0 stanovanjskih in komunalnih problemih
Te dni tudi v Šaleški dolini ocenjujemo stanje pri pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načel delitve po delu. Delavci znova opozarjajo na slabosti, s katerimi se srečujejo ter skušajo prispevati svoj delež k oblikovanju akcijskih programov za uresničevanje stališč zveze sindikatov.
Ugodni poslovni rezultati v Elradu
Kljub neugodnim vremen j skim razmeram v prvih dvek | mesecih letošnjega leta, je po slovalo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje v ob-dobju januar — april dokif ugodno. V tem obdobju so ustvarili 341.667.103 din b ruti proizvodnje. Obseg proizvodnji se je v primerjavi z lanskim le tom povečal za 14,5 odstotka zaradi povišanja cen pa je dose i žena bruto proizvodnja it [ lanskoletnem nivoju. Izredni [ ugodni so tudi rezultati v ino [ zemstvu, kjer so ustvarili proii vodnjo v vrednosti 1.678.941 mark, kar je približno za tretji no več kot lani. S proizvodnji [ so v tem obdobju plan presegl za nekaj več kot 15 odstotkoi od lanskega leta pa je ta porast la za več kot 23 odstotkov.
Doseženi finančni nači t Vegrada je za letošnje prve štii I mesece ugoden. Skladi so v pri r meijavi z istim obdobjem lan | višji za 17,4 odstotka, pa so tu I di mnogo boljši od planiranih
Letošnje naloge naše...
(Nadaljevanje z 1. str.)
Geratič je med pogovorom tudi poudaril, da so razvojni načrti še zmerom bolj seznami želja kot pa stvarnost. Takšno prakso oziroma prepričanje bo treba čimprej preseči. Odpravi teh slabosti bo namenila Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica vso potrebno pozornost. Ugotavljati je namreč mogoče, da največkrat temelji poraba prav na takšnih razvojnih načrtih oziroma predvidevanjih, ki so bolj ali manj seznami želja, zaradi česar je na vseh področjih načrtovana visoka poraba. Ne-doseganje željenih razvojnih ciljev pa povzroča številne težave. Priprava razvojnih programov, ob sočasnem zmanjšanju delovno intenzivnih programov, ter usklajevanje porabe vseh vrst z gospodarskimi gibanji, bo torej središčna naloga Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice na začetku njenega delovanja.
Ob že omenjenih nalogah pa seveda ne gre tudi mimo prizadevanj Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice za hitrejši razvoj gostinstva in turizma ter malega gospodarstva. Razvojna
hotenja in načrti na tem področju še niso usklajeni, sicer pa tudi še nismo priče enotnega nastopa gostinskih in turističnih dejavnikov iz obeh občin. Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica je te dni že pripravila sestanek, na katerem so se dogovorili za pripravo skupnega načrta celovitega razvoja gostinstva in turizma v Gornji Savinjski in Šaleški dolini ter opozorili na poglavitne silnice prihodnjega razvoja. Prav tako so naglasih potrebo, da se v prizadevanja za izoblikovanje načrta razvoja in njegovo uresničevanja vključijo prav vsi dejavniki, ki delujejo v obeh občinah na področju gostinstva in turizma. Nalog je veliko, problemov pa tudi, zato je čimprejšnja konkretna akcija še kako potrebna. Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica pa bo tudi pobudnik za izdelavo ocene stanja malega gospodarstva ter priprave načrta njegovih razvojnih možnosti. Gotovo ne gre prezreti dejstva, da lahko postane v prihodnje prav malo gospodarstvo dokaj pomembna gospodarska dejavnost, tako v velenjski kot mozirski občini.
(Ma)
V okviru razprav o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu občine Velenje so s sestali na skupni seji predsedstvo krajevne konference SZDL, svet krajevne skupnosti, delegacija za samoupravni stanovanjsko skupnost, delegacija za zbor krajevnih skupnosti in predstavniki drugih SIS v krajevni skupnosti Šalek
Gorica.
V razpravi so poudarili, daje v gradivu, ki je v javni razpravi, premalo poudarjena vloga hišnih svetov in zborov stanovalcev, kjer je mesto za dogovarjanje, razreševanje problemov in nenazadnje tudi delegatska baza za delovanje delegatov v delegatskih skupščinah. Zavzeli so se tudi, da bi morali pohiteti z ustanavljanjem enot samoupravne stanovanjske skupnosti, ki naj bi predstavljale mesto dogovarjanja za samoupravno interesno stanovanjsko skupnost.
Veliko je bilo rečenega glede planiranja na področju stanovanjske in komunalne izgradnje kar v tej krajevni skupnosti še posebno občutijo. Čeprav sta
TREBELIŠKO PONOVNO VABI
Avto moto društvo Šaleška dolina Velenje bo jutri že drugič v tej sezoni organizator tekmovanja v moto crosu. Tokrat se bodo na motocros stezi na Trebeliškem pomerili tekmovalci kategorij 50 ccm za naslov republiškega prvaka. To bo že tretja dirka za republiško prvenstvo v tej
Organizator dirke pa bo pripravil ob 18. uri tudi zabavno prireditev, na kateri bo nastopila priznana godba na pihala iz Češkoslovaške ter ansambel Franca Miheliča. Za vse prireditve bo veljala samo ena vstopnica, poskrbeli pa bodo tudi za avtobusni prevoz iz Velenja in Šoštanja. Avtobusi bodo vozili vsako uro iz avtobusnih postaj.
prvi dve fazi soseske Gorica zgrajeni in vseljeni, še vedno niso zaključena nekatera komunalna dela, vse ceste še niso tehnično prevzete, ni dokončno urejen promet, ni urejena telefonija, stanovalci nimajo zagotovljene najnujnejše dnevne preskrbe itd. Glede dnevne preskrbe so se zavzeli, da je nujno preskrbo vsaj začasno nekako urediti, dokler ne bo zgrajena ustrezna trgovina. Vse te in še druge pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri izgradnji te soseske in še nekatere izmed njih niso odpravljene, predstavljajo dober primer, kako se naj ne dela. Doslej krajevni faktorji niso imeli dovolj vpliva na izgradnjo sosesk in si ga bodo morali še pridobiti. Krajevna skupnost mora sodelovati pri planiranju izgradnje novih stanovanjskih sosesk in pri oblikovanju planov gospodatjenja s stanovanjskimi hišami. Ta vloga krajevnih skupnosti izhaja tudi iz gradiva
Skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvijanju samoupravnih družbeno ekonomskih od-
nosov v stanovanjskem gospo darstvu.
Vrhnji rob več kot trideset metrskega ledenega škafa
Zares biser naravi
od petka
do petka
Minulo nedeljo so zopet prišli na račun ljubitelji planin in naravnih znamenitosti. Komisija za planinstvo pri ZTKO Moziije in planinsko društvo Solčava sta namreč pripravila vsakoletni izlet v Matkov kot in dalje do Matkovega škafa. Preko 150 udeležencev iz vseh okoliških krajev in njihovih planinskih društev je v čudovitem vremenu lahko občudovalo škaf kakršnega že dolgo ni bilo. Nje-
gov ledeni obod meri leti krepko preko 30 metrov, pa ti di dostop po snežišču do njej vega vrha je letos za sprememb dokaj položen. Zima je bila zel radodarna in desetine metu debele snežene odeje, ki so nasule okoliške stene, nobei vročina ne bo stopila. Naravi znamenitost je vsekakor vred« ogleda, le pohiteti bo treba, ki je kljub vsemu iz dnevi v da nižji.	j
k«
V Velenju so pred dnevi s priložnostno slovesnostjo zaključili trimesečna predavanja politične šole „Teorija in praksa maiksizma." Politično šolo z oddelkom v Celju in Velenju je obiskovalo nad 40 slušateljev iz vseh občin celjske regije. Na zaključni slovesnosti so bili prisotni tudi predavatelji in predstavniki občinskega komiteja ZKS Velenje, slušateljem (na sliki) pa so podelili potrdila o uspešno opravljenem šolanju.
Učenci osnovne šole Luče ob Savinji vsako leto nabirajo storže tako v veliki meri pomagajo pridobivati potrebna semena. Letosi se še posebej potrudili. Nabrali so jih za dober vagon, le da jim jo zagode! prevzemnik. Ob letošnji akciji so jih morali namreč zd podrobno prebirati in izločiti vsak, tudi malenkostno, poškodoi storž. Ostanek je bil kljub temu še vedno prava gora.
Preskrba z rezervno hrano
V Slovenj Gradcu so odprli nov obrat Kolinske za proizvodnjo paketov rezervne hrane
„Danes in jutri 84"
Preteklo soboto je kolektiv Modnega salona Velenje izkoristil za obrambni dan, na katerega so se nadvse skrbno pripravili. Že dober mesec pred tem so imenovali poseben odbor oziroma štab, ki je do podrobnosti pripravil celoten potek akcije, s
Preizkus znanja iz prve pomoči
To je največja želja delavcev tozda rudarski teoretični pouk Rudarskega šolskega centra — Pogovarjali smo se s
pomočnikom direktorja tozda Ivom Knezom
Na cilju pa še predavanje o pomenu SLO in akcije Nič nas ne sme presenetiti
Izredno uspešen obrambni dan
Kolektiv modnega salona je preteklo soboto organiziral ob pomoči občinskega štab teritorialne obrambe obrambni dan -Zaposleni so pokazali veliko zavest, saj je bila tudi
udeležba skoraj stoodstotna
Usposobiti dobre delavce in strokovnjake
Izobraževanje za rudarski poklic za potrebe rudnika lignita Velenje je bilo v naši dolini prisotno že od ustanovitve rudnika. Takšna izobraževanja pa so bila v obdobju Avstro -Ogrske monarhije le v Celovcu in kasneje v Trbovljah. Prvi poskus, ustanoviti samostojno šolo, ki bi usposabljala bodoče rudarje je bil v naši občini izpeljan med leti 1945 -1951. O tem smo pisali že v 21. številki Našega časa, ko smo daljši članek namenili tozdu elektro ko vinarske šole Rudarskega šolskega centra.
Leta 1958 so delavci rudnika lignita Velenje sprejeli sklep, da se prične redno izobraževanje in strokovno usposabljanje rudarjev in drugih delavcev, ki so potrebni za produktivnejše pridobivanje premoga. Nova šola naj bi zagotovila bodoče rudarje kopače, kovinostrugarje, strojne ključavničarje, kovače, vodovodne instalaterje, avtogenovarilce, elek-trovarilce in obratne elektrikarje.
Tako se je s sklepom delavskega sveta RLV 11. 8. 1958 rodila industrijska rudarska šola. Izobraževanje je bilo tedaj namenjeno le potrebam s našega rudnika, prioritetna pa je bila rudarska usmeritev. V prvi letnik se je tedaj vpisalo 70 učencev rudarske poklicne šole, ter 32 učencev ostalih šoL To število je z leti naraščalo in je bilo tako v šolskem letu 1967/68 na rudarski in rudarski poklicni šoli vpisano 276 učencev, na rudarski tehnični (ustanovljena 1962) pa 79 učencev. V tem času je delovala tudi že rudarska strojna šola v kateri se je šolalo 62 učencev.
V	šolskem letu 1974/75 je šolo obiskovalo že 396 učencev rudarske in rudarske poklicne šole, 65 učencev rudarske tehnične šole in 64 slušateljev rudarske nadzorniške šole.
V	letošnjem šolskem letu pa se je na rudarski in rudarski poklicni šoli šolalo 290 učencev, na tehnični rudarski šoli 101 učenec, na rudarski nadzomiški pa 43 učencev. Za šolsko leto, ki je pred nami pa je bilo
„Da, do prvega januarja letos smo bili v sestavu tozda pedagoška dejavnost, še prej pa enovita delovna organizacija. Seveda je v tem kratkem obdobju težko oceniti uspešnost poslovanja. Vsekakor pa smo bolj seznanjeni s samoupravnim dogajanjem v naši delovni organizaciji. V tozdu je namreč le 24 delavcev in pri sprejemanju pomembnejših odločitev sodelujemo vsi. Problematično pa je kadrovsko vprašanje. Trenutno nam primanjkujeta dva rudarska inženirja. Ker pa sami ne uspemo zbrati dovolj sredstev za nakup potrebnih stanovanj, bo to vprašanje očitno potrebno rešiti s pomočjo delavcev celotne delovne organizaci-je."
Od kod pa prihajajo učenci?
„Na nadzomiški šoli so še večinoma Slovenci, na poklicnih šolah pa je precej drugače. Tu se šolajo iz vseh jugoslovanskih republik in iz trenutno 76 občin. Nove učence skušamo pridobiti s predavanji, ki jih organiziramo po šolah - temu nameravamo že v prihodnjem šolskem letu nameniti večjo pozornost - ter s sodelovanjem s skupnostmi za zaposlovanje širom naše domovine.
V prihodnjih letih bo potrebno nuditi učencem večjo specializacijo, saj rudarski poklic ni več tisto kar je bil nekoč. Rudar bo moral osvojiti večje znanje iz strojništva, da bo lahko uspešno in produktivno deloval na mehaniziranih čelih.
Letos smo ob predvpisu prejeli 29 prijav za rudarsko šolo, 156 prijav za rudarsko poklicno šolo in 30 prijav za rudarsko tehnično šolo. To število se bo sicer še bistveno povečalo, vendar računamo, da bodo po opravljenih zdravniških pregledih mnogi odpadli. Menimo, da bomo zlahka napolnili rudarsko tehnično šolo, nekoliko težje rudarsko šolo, večji problem pa bo z rudarsko poklicno šolo. Tu računamo le na 100 do 120 učencev."
katero so se uspešno vključili v letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti.
Dogovorili so se, da bodo obrambni dan začeli v ranih jutranjih urah. Tako so se že v ob petih zbrali v Šaleku. Pohvaliti je treba vse zaposlene, saj je bila udeležba skorajda stoodstotna. Nihče ni neopravičeno izostal. Obrambni dan so vsi vzeli zelo resno, saj so se ga udeležile tudi tiste delavke, ki so bile sicer v bolniški, le od njih niso zahtevali naj>orov kot od drugih.
Iz Saleka so vsi skupaj odšli na Trebeliško, kjer so vsi udeleženci opravili streljanje z malo-kalibersko puško. Zanimivo je, da je v Modnem salonu kar 95 odstotkov vseh zaposlenih žena in mnoge izmed njih so imele prvič v rokah puško. Kljub temu pa so bili rezultati njihovega streljanja zelo dobri.
S Trebeliškega so pot nadaljevali proti Loki. Hoja jim ni delala težav, pa čeprav so večji del poti hodili po gozdu, pa tudi vročine še ni bilo, ker je bil to še rani jutranji čas. Pri lovski koči v Lokah so pohodniki za hip postali, saj so morah opraviti drugo pomembno nalogo določeno v načrtu obrambnega dne; to je preizkus znanja iz prve pomoči. Spraševal jih je predstavnik občinske organizacije Rdečega križa dr. Rajko Fenc. Tudi tukaj pohvalne besede, saj je šest skupin odgovorilo (na vprašanje so lahko odgovarjali vsi) za odlično in le ena za prav dobro.
Nato so dokazali, da so tudi telesno dobro pripravljeni. Odbor, ki je vodil obrambni dan, je načrtoval, da bodo prve skupine prišle na vrh Paškega Koz-jaka, ki so ga izbrali za svoj cilj, okrog desete ure. No, prve skupine so se pojavile na vrhu že okrog osme ure. Seveda peš.
S tem pa obrambni dan še ni bil končan. Ko je prišla na vrh še zadnja skupina, je sledilo še predavanje predstavnika občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje o pomenu letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, s katero so se tudi zaposleni v Modnem salonu s
tem obrambnim dnem uspešn vključili ter o pomembnosti te ritorialne obrambe ozirom splošnega ljudskega odpora.
Čisto na koncu pa so na poc lagi opravljenih nalog določeni v načrtu obrambnega dne oct nili še uspešnost posamezni skupin.
In kaj je pokazal njiho obrambni dan? Glede na to, d je to ženski kolektiv, je treb reči, da ženske v ničemer ne zi ostajajo, da ni razlik med priz; devanji in napori, ki so jih pr pravljeni vložiti v akcijo kot j na primer obrambni dan, tak' moški kot ženske. Zato je pra\ da v pripravah na splošni ljudsl odpor in pri krepitvi družben samozaščite nadaljujemo s tak šnimi akcijami in s tem še bo krepimo zavest in pripadnos ki je za vse enaka. Treba je tuc poudariti, da je to prvi kolekti v naši občini, če izvzamemo šc le, ki se je lotil ter uspešno izve del obrambni dan v okviru akc je Nič nas ne sme presenetit Poleg dobre fizične pripravlje nosti, zadovoljivega streljanji so zaposleni, pokazali tudi dc bro znanje iz prve pomoči, s i je bila poprečna ocena skupi. 4,8.
Pa še nekaj je pomembno Že na začetku tega sestavk smo navedli, daje bila udeležb skorajda stoodstotna. To pa ki že na izredno pripravljenost i zavzetost kolektiva, saj so dok; zali, da se zavedajo, da sta splc šna ljudska obramba in družbe na samozaščita sestavni de družbenopolitičnih prizadevat in družbenoekonomskih odnc sov in s tem sestavni del vsake dnevnega dela.
Z zadovoljstvom lahko uge tovimo, je dejal med drugir predstavnik občinskega štab teritorialne obrambe občin Velenje in član sekretarial koordinacijskega odbora, da j zamisel akcije Nič nas ne sm presenetiti resnično prešla v b; zo. Ta obrambni dan zaposleni v Modnem salonu pa mora bi poziv tudi drugim kolektivom da se bodo enako zavzeto vklji čili v letošnjo akcijo Nič nas r sme presenetiti.
drugimi tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir.
Nov obrat, ki se v temeljni organizaciji Kolinska Slovenj Gradec priključuje proizvodnji citrus baz za brezalkoholne pijače, je veljal 8.700.000 dinarjev, v njem pa bo v dveh izmenah delalo skupaj 28 delavcev. Do konca letošnjega leta bodo v Slovenj Gradcu izdelali 50.000 paketov rezervne hrane, v prvem letu obratovanja 100.000 paketov, v naslednjih letih pa približno 350.000 paketov. Paket rezervne hrane, ki so ga imenovali „Danes in jutri 84", vsebuje 45 različnih prehrambenih izdelkov. Z njimi se štiričlanska družina lahko prehranjuje sedem dni s tremi obroki na dan. Vsebino je pregledala posebna komisija, ki je ugotovila, da je v paketu dovolj kalorij za dnevne potrebe človeškega organizma. Priloženi izdelki omogočajo hitro in enostavno pripravo raznolikih obrokov ob vsaki priložnosti. Cena paketa, katerega bruto teža je 25 kilogramov, znaša 1005 dinarjev, rok uporabe pa je najmanj leto dni.
Obrat za proizvodnjo paketov rezervne hrane ima poleg pakirnice tudi skladišče za 2000 paketov, kar predstavlja približno enotedensko proizvodnjo in kontrolni laboratorij za pregled hrane. Paket hrane „Danes in jutri 84" bo mogoče kupiti tudi na kredit, prodajali pa ga bodo sprva preko organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pozneje pa tudi v trgovski mreži.
J. KRAJNC
razpisano 30 mest za rudarsko šolo, 150 mest za poklicno rudarsko šolo in 30 mest za tehnično rudarsko šolo. Z delom pa bo prvič pričela tudi
Ivo Knez
rudarska nadzorniška šola za površinske kope v katero lahko sprejmejo 30 slušateljev. Prihodnje leto v februarju pa bo vpis tudi na rudarsko nadzorniško šolo za jamske kope. Te nadzorniške šole so pravzaprav edine v Jugoslaviji in so zato dobro obiskane.
V tozdu Rudarski teoretični pouk organizirajo tudi številne tečaje, ki jih dogovorijo z združenim delom. Tako imajo tečaje za strelce, organizirajo pripravljalni tečaj za sprejem in izučitev na mehanizaciji in izkopih v Žirovskem vrhu, oblikujejo samoupravni sporazum z Ru-disom za ustrezne tečaje delavcev te organizacije združenega dela in seveda izvajajo še druge izobraževalne storitve.
Šele letos ste postali samostojen tozd. Kaj je prinesla ta osamosvojitev?
Tudi v tozdu rudarski teoretični pouk se intenzivno pripravljajo na naloge, ki jih prednje postavlja zakon o usmerjenem izobraževanju. Trenutno posodabljajo kemijski laboratorij, ki naj bi služil tudi zahtevam tozda elektrokovinarske šole. V tem laboratoriju se odvija tudi proizvodni proces in sicer ugotavljanje kaloričnosti premoga in analize jamskega zraka, v prihodnje pa bodo lahko tu raziskovali tudi kvaliteto pitne vode ter analizirali odpadne in bazenske vode. Za takšno posodobitev kemijskega laboratorija pa so potrebna precejšnja sredstva, zato tozd išče sofinancerja, ki bo imel koristi od takšnih raziskav.
Dobro razvito imajo tudi sodelovanje z združenim delom, vendar nameravajo temu posvetiti še večjo pozornost. Največja želja je prav gotovo uspešno sodelovanje z Rudnikom lignita Velenje, samoupravno dogovarjanje in usklajevanje skupnih želja in ciljev.
Izobraževanje za delo, z delom in z dela je pravzaprav na Rudarskem šolskem centru že dolgo prisotno, vendar delavci tega centra želijo z nadaljnjim prilagajanjem učnih programov in proizvodne prakse zadostiti zahtevam sodobnih delovnih procesov in vzgojiti kadre, ki bodo uspešno, produktivno ter samoupravno osveščeno sodelovali v proizvodnem procesu.
poti proti lovski koči v Lokah
Med pomembne delovne zmage, s katerimi so občani Slovenj Gradca proslavili letošnji občinski praznik, sodi tudi nov obrat HP Kolinske tozd Slovenj Gradec za proizvodnjo paketov rezervne hrane „Danes in jutri 84". Proizvodnja v novem obratu predstavlja prvi poskus organiziranega pristopa k preskrbi prebivalstva s hrano v
izjemnih okoliščinah, z njo pa se prehrambena industrija Kolinska vključuje tudi v akcijo „Nič nas ne sme presenetiti". O pomenu paketa rezervne hrane je na otvoritveni slovesnosti, ki so seje pred dnevi udeležili tudi predstavniki večine slovenskih občin, Zveze sindikatov Slovenije, gospodarske zbornice Slovenije in drugi, spregovoril med
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali pakirnico rezervne hrane
Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje
Obrtno zdroženje občine Velenje in sindikat delavcev, zaposlenih pri samostojni) obrtnikih občine Velenje,
dajeta v javno razpravo
osnutek pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcemzaposlenihpri samostojnih obrtnikih občine Velenje.
JAVNA RAZPRAVA BO TRAJALA DO 15. JULIJA 1979.
Pozivamo vse delavce pri samostojnih obrtnikih kot tudi nosilce obrti, da objavljeni osnutek podrobno preučijo in da dajo svojč pripombe, dopolnilne predloge ali morebitne spremembe na ta osnutek, kijih lahko pošljejo na občinski svet zveze sindikatov Velenje ali pa na obrtno združenje Velenje, Foitova 6.
-	posebni pogoji.
15. člen
a) Stanovanjske razmere 1. Velikost sedanjega stanovanja
-	prostor, ki še ne šteje za stanovanje
-	do 4 m2 na osebo
-	od 5 do 8 m2 na osebo
-	od 9 do 11 n? 2 na osebo
-	od 12 in več m2 na osebo
točke 10 8 5 3 1
OSNUTEK «
Na podlagi člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. 1 $RS št ) ter določil družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Velenje sta skupščina obrtnega združenja občine Velenje na svoji seji dne	in izvršilni odbor sindikata delavcev
zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje na seji dne sprejela
PRAVILNIK
o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih občine Velenje, zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe iz sredstev, ki jih iz svojega dohodka izločajo in plačujejo na posebni račun pri stanovanjski skupnosti občine Velenje vsi obrtniki, ki zaposlujejo delavce. Tako zbrana sredstva so namenjena za izgradnjo stanovanj ali dodeljevanje stanovanjskih posojil. Delavci nadalje zadovoljujejo svoje stanovanjske potrebe še iz sredstev amortizacije in naslova stanarin, s posojili bančnih organizacij, na podlagi vezave lastnih sredstev, ter s soudeležbo kandidatov za stanovanja.
^ člen
Delavci uresničujejo svoje pravice za reševanje svojih stanovanjskih razmer:
- s pridobitvijo stanovanjske pravice, - s pridobitvijo posojila za nakup ali gradnjo stanovanj v zasebni lasti ter rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanjske hiše in stanovanja
3. člen
S tem pravilnikom se zagotovi čim objektivnejša delitev stanovanj in stanovanjskih posojil, pri čemer imajo prednost delavci, ki nimajo stanovanja ali stanujejo v težkih stanovanjskih razmerah.
4. člen
Pri dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil se mora upoštevati pravica delavca iz minulega dela tako, da se ustrezno reši stanovanjsko vprašanje tistih delavcev, ki so pred upokojitvijo.
5.	člen
Borci in udeleženci NOB ter interniranci, ki še nimajo ustrezno rešenega svojega stanovanjskega vprašanja, imajo pri enakih socialnih in ekonomskih razmerah prednost pred drugimi delavci.
6.	člen
Imetniki stanovanjske pravice, ki stanujejo v stanovanjih, ki so bila kupljena iz sredstev, namenjenih v ta namen, morajo dobiti soglasje stanodajalca, če nameravajo oddati del stanovanja v podnajem.
Prosti del stanovanja mora imetnik stanovanjske pravice najprej ponuditi v uporabo stanodajalcu. Imetnik stanovanjske pravice ne more oddati del stanovala za turistične sobe.
Nosilcu stanovanjske pravice se lahko odpove stanovanjska pogodba, če mu preneha lastnost delavca v zasebnem sektoiju po lastni želji, nadalje zaradi obsodbe, ki ima po samem zakonu za posledico izgubo lastnosti delavca in zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, če mu je bil izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca.
D. DODELJEVANJE STANOVANJ
7.	člen
Stanovanja ali stanovanjska posojila se dodeljujejo skladno z določbami tega pravilnika.
8.	člen
Skladno z načrtovano stanovanjsko politiko in določbami tega pravilnika se sprejme prednostna lista za dodelitev ali zamenjavo stanovanj. Prednostno listo sprejme odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki ga sestavljalo delegati delavcev in obrtnikov po predhodno zbranih podatkih, kijih ugotovi in pridobi posebna komisija za točkovanje stanovanj prosilcev ali pregledu dokumentacije prosilcev za stanovanjska posojila.
9.	člen
Odbor za stanovanjska vprašanja je pooblaščen, da izvaja določbe tega pravilnika in da imenuje posebne komisije za točkovanje stanovanj ali pregled dokumentacije za stanovanjska posojila. O svojem delu mora odbor vsaj enkrat letno poročatiobemapodpisnikoma tega sporazuma.
10.	člen
Odbor za stanovanjska vprašanja ima 9 članov, in sicer 5 delavcev in 4 obrtnike. Delavce, člane odbora, imenuje izvršilni odbor sindikata združenja. Mandatna doba članov odbora traja 4 leta.
11.	člen
Vsa strokovna opravila za odbor za stanovanjska vprašanja opravlja strokovna služba obrtnega združenja, ki hrani tudi vso dokumentacijo za delo odbora ter vse prispele prošnje prosilcev za dodelitev stanovanja ali stanovanjskega posojila.
Strokovna služba izvršuje vse sklepe po določbah tega pravilnika, ki jih sprejme odbor za stanovanjska vprašanja.
11 člen
Kandidat za pridobitev stanovanjske pravice ali stanovanjskega posojila mora dajati točne podatke v svoje prošnje, ki jih mora lastnoročno podpisati in je tako za svoje navedbe njih tudi odgovoren.
13.	člen
Solidarnostna stanovanja pri stanovanjski skupnosti občine Velenje dobijo delavci po merilih in kriterijih organa upravljanja s temi sredstvi t. j. odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri tej skupnosti.
HI. OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
14.	člen
Pri dodeljevanju stanovanj se upoštevajo naslednje osnove ter menla:
-	stanovanjske razmere,
-	socialne razmere,
-	delovne kvalitete,
Razlaga: V primeru, da delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja skupne pomožne prostore in sanitarije, se le-ti ne štejejo v stanovanjsko površino. Če delavec stanuje v stanovanjski hiši, ki je last njegovih staršev, se doseženo število točk po tem kriteriju pomnoži še s faktorjem 0,7 %.
2.	Kvaliteta stanovanja	točke
-	stanovanjske razmere so zdravju škodljive	10
-	stanovanjske razmere zdravju niso škodljive	.	0 Razlaga: Kvaliteto stanovanja oceni posebna komisija delavcev in
obrtnikov s pomočjo strokovnjakov.
3.	Dolžina izpostavljenosti opisanim stanovanjskim razmeram:
-	do 2 leti	1
-	od 2 do 4 leta	3
-	od 4 do 6 let	8
-	od 6 let dalje	10 Razlaga: Po tem kriteriju dobi točke tisti delavec, ki je dobil nad
50 % možnih točk v kriterijih a/l ali a/2 tega člena pravilnika, in sicer od dneva vložitve prošnje za stanovanje.
4.	Oddaljenost od dela	točke
-	do 10 km	2
-	od 10 km do 20 km	4
-	od 20 km dalje	6 Razlaga: Ocenjuje se razdalje od stanovanja	delavca do delavnice
obrtnika, v kateri delavec dela. Po tem kriteriju se praviloma ocenjujejo (upoštevajo) delavci, ki niso imetniki stanovanjske pravu
b)	Socialne razmere
1.	Velikost družine
-	zakonca in 3 ali več otrok	10 - zakonca in 2 otroka	8
-	zakonca in 1 otrok	6
-	zakonca brez otrok	3
-	samski delavec	1 Razlaga: Po tem	kriteriju se enakopravno, enakovredno,
obravnavajo vdove, vdovci,	razvezani in matere samohranilke, tudi moški samohranilci
2.	Zdravstveno stanje kandidata
-	invalid II in III kategorije	S
-	priznana poklicna bolezen	6 Razlaga: Upravičenost do točk iz tega kriterija se ugotovi na
podlagi dokumentacije zdravstvene službe ali invalidske komisije.
c)	Delovne kvalitete
1.	Delovna doba kandidata Celotna delovna doba:
-	do 5 let	1
-	od 5 let do 10 let	3
-	oa 10 let do 20 let	6
-	od 20 let do 30 let	8
-	nad 30 let	10 Delovna doba pri samostojnih obrtnikih	točke
-	do 2 leti	1
-	od 2 do 4 leta	3
-	od 4 do 6 let	5
-	od 6 do 8 let	7 -od 8 do 10 let	8
-	nad 10 let	10 Razlaga: V kriteriju je opredeljena skupna delovna doba,	ker je
delavec vseskozi prispeval svoj delež za stanovanjsko izgradnja
2.	Odnos do dela
-	je mnogo bolj uspešen od delavcev, ki opravljajo ista dela ali naloge 10
-	je bolj uspešen od delavcev, ki opravljajo ista dela ali naloge	8
-	je enako uspešen od delavcev, ki opravljajo ista dela in naloge	6
-	je manj uspešen od delavcev, ki opravljajo ista dela in naloge	4
-	je mnogo manj uspešen od delavcev, ki opravljajo ista dela in naloge 1 Razlaga: Točkovanje po tem kriteriju se opravi na osnovi ocene, ki
jo poda nosilec obrti in kandidatovi sodelavci.
3.	Delovni pogoji
- delo v več izmenah	3
-	delo zdravju škodljivo	5
d)	Posebni pogoji
1.	Sodelovanje v NOV in internacija
-	priznana udeležba v NOV pred 9. 9. 1943	10
-	priznana udeležba v NOV po 9. 9. 1943	7
-	internacija	5
-	zakonec kandidata ima status borca NOV	4 Razlaga: Točkuje se na podlagi podatkov občinskega odbora ZB
NOB.
2.	Družbeno-politična aktivnost	točke
-	kandidat je zelo družbeno-politično aktiven	10
-	je aktiven	5
-	je neaktiven	0 Razlaga: Aktivnost ocenijo skupno sindikat delavcev, obrtnik in
organi ali organizacije, v katerih kandidat aktivno deluje.
3. Deficitarnost kadrov za poklice
-	teh poklicev je zelo malo
-	je malo
-	je zadosti
-	je preveč
10 6
3 0
V. SOUDELEŽBA KANDIDATA ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE
18.	člen
Z namenom, da bi hitreje reševali stanovanjska vprašal? delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, je v tem pravilnik opredeljena soudeležba kot posojilo kandidatov za stanovanjslo pravico. Soudeležba je diferencirana glede na povprečni osebi dohodek družinskega člana kandidata v preteklem letu pie dodelitvijo stanovanj.
19.	člen
Delavec, ki je kandidat za pridobitev stanovanjske pravice, i dolžan prispevati k razrešitvi svojega stanovanjskega vprašanja sve lastni delež sredstev, in sicer do 20 % vrednosti stanovanja p sledeči soudeležbi:
Mesečni OD na člana družine na povprečni ODvSRS v preteklem letu:
-	do 30 %
-	od 30 do 50 % -od 50do 100 9? -nad 100%
Višina udeleži - posojil na vredno stanovanji
Razlaga: Točkovanje temelji na osnovi sprejetih srednjeročnih in letnih planov potreb po kadrih v občini.
16.	člen
V primeru, da sta oba zakonca zaposlena v zasebni obrti, se skupnemu seštevku doseženega števila točk kandidata prišteje za drugega zakonca še 20 % dodatnih točk.
Ce pa je zakonec od kandidata zaposlen v OZD in če je kandidat dobil pri skupnem seštevku točk od 60 do 80 % možnih točk in tako prišel na prioritetno listo, se lahko sklene s to OZD posebna pogodba o nakupu takega stanovanja z udeležbo 50 : 50 %. V takem primeru se sklene s to OZD posebna pogodba o pravicah in dolžnostih obeh stanodajalcev do tega stanovanja.
IV. NORMATIVI ZA VELIKOST STANOVANJA
17.	člen
Velikost stanovanja se glede na število članov gospodinjstva opredeljuje skladno z odlokom o standardih stanovanj, in sicer:
-	1 oseba	15 m2
-2 osebi	25 m2
-	3 osebe	40 m2
-4 osebe	55 m2
-	5 oseb	65 m2
-	nad 5 oseb	75 m2
5-10 15-20
Med kandidatom in odborom za stananovanjska vprašanja se skleg pogodba, v kateri se določijo pravice in dolžnosti takega posojilne razmerja.
Soudeležbo, posojilo, plača delavec pred vselitvijo v dodeljeno stan vanje, pri čemer se upošteva tudi sredstva bančnih kreditov.
20.	člen
Kandidat posodi svoja sredstva za dobo 10 let od dneva podp posojilne pogodbe, obrestna mera pa znaša 2 %.
21.	člen
Posojilo je možno vračati v mesečnih, polletnih ali letnih obrokih ali v enkratnem znesku, kar se določi v posojilni pogodbi Prvi obrok se delav vrne po preteku 5 let od dneva sklenitve posojilne pogodbe. Če imeti stanovanjske pravice izprazni stanovanje pred potekom posojila, se fl izplača v roku, ki je določen v pogodbi, še neodplačani del posojili pripadaj očimi obrestmi, če ni bilo dogovoijeno, da imetnik stanovanji pravice to stanovanje odkupi.
22.	člen
Delavci, ki jim je dodeljeno že koriščeno stanovanje, prav tako plaž soudeležbo po enakih kriterijih, vendar se upošteva ocenjenaknjižna vredn stanovanj.
Če je delavcu dodeljeno stanovanje za določen čas, ne plača soudeležb vendar je v takem primeru rok za izpraznitev stanovanja največ 2 leti.
VI. STANOVANJSKA POSOJILA
23. člen
Na osnovi vsakoletnega finančnega načrta in javnega razpisa posojila, ga sprejme odbor za stanovanjska vprašanja, se dajejo posojila delavcem nakup stanovanj v etažni lastnini, gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptac stanovanj ali stanovanjskih hiš v osebni lasti z namenom, da se hiti rešujejo stanovanjska vprašanja in funkcionalno izboljšuje in poveči stanovanjske površine, s katerimi se pridobijo novi stanovanjski prostori
24 člen .
Delavec lahko dobi posojilo v višini 30 % vrednosti stanovanja, doio nega po predpisu o standardih stanovanj v občini Velenje in pod pogoji da ima za razliko v vrednosti stanovanja zagotovljena lastna sredstva bančne kredite. Vsi krediti skupaj ne morejo presegati 80 % vredno stanovanja.
25.	člen
Pri dodeljevanju stanovanjskih posojil se upoštevajo sledeči kriteriji:
-	stanovanjske razmere,
-	namensko varčevanje,
-	osebni dohodek na člane družine,
-	zdravstveno stanje,
-	skupna delovna doba,
-	uspešnost pri delu,
-	nadaljnji interes za delo v zasebni obrti
26.	člen
Najdaljši rok za odplačilo stanovanjskega posojila je 25 let Obrei mera znaša za dobo do 10 let 2 % in nad 10 let 4 %.
Posojilna pogodba mora vsebovati pogoje odplačevanja posojila, delavec preneha delati v zasebni obrti
27.	člen
Za dodeljevanje stanovanjskih posojil se sestavi prednostna lista V posojilni pogodbi se natančno določi rok za izprazni družbenega stanovanja.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Za pravilno, pravočasno in podrobno izvajanje določil tega pravilnika odgovorna odbor za stanovanjska vprašanja in strokovna služba obrti združenja občine Velenje.
29.	člen
Prednostne liste za dodelitev stanovanj ali stanovanjskih posoji objavijo v tedniku ,,Naš čas" in reviji . Obrtnik'
30.	člen
Potrebne dopolnitve ali spremembe tega pravilnika predlagata izvrfi odbor obrtnega združenja in izvršilni odbor sindikata delavcev pri sam« nih obrtnikih.
31.	člen
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Vdei odbor za pomoč stanovanjskemu gospodarstvu, pri katerem zbirajo namenska sredstva za reševanje stanovanjskih vpral delavcev pri samostojnih obrtnikih, skrbi za pravočasno usklajeno realizacijo finančnega načrta na podlagi sklepov odlx za stanovanjska vprašanja po določilih tega pravilnika.
32.	člen
Ta pravilnik sprejmeta skupščina obrtnega združenja in izvršilni od sindikata delavcev pn samostojnih obrtnikih občine Velenje."
Ta pravilnik velja 8 dan po objavi v „Uradnem vestniku občine Veleoj Izvršilni odbor sindikata	"Skupščina obrtn
delavcev pri samostojnih	združenja obi
obrtnik lh občine Velenje	Vd«
Predsednik odbora:	Piei. ednik kupiti
Dober dan, Makedonija
Ui kako smo bliskovito zavzeli dobršen zahodni del naše najjužnejše republike — Brez ovinkarjenja: bilo je lepo in veliko smo videli — Brez zlih namenov: včasih je vse skipaj mejilo na avtobusni rally z obveznimi točkami (brez okrepčila)
Ljudje radi potujemo, radi »oznavamo bližnje in daljne traje in ljudi, lepote, posebno-tti in običaje. Na pot nas vodijo azlične želje in nagibi in sklad-li z njimi so cilji naših poto-ranj. Najdemo jih ob bližnji re-i ali na hribu, najdemo jih da-sč na tujem, ti so seveda bolj itraktivni in kar preponosni se račamo domov, veliko in še Bdno odločno premalo pa jih lajdemo doma, v ožji in širši omovini. Iz dneva v dan jih ledamo, vedno znova slišimo o jih, a jih ne poznamo. Pa bi flo prav, če bi jih. Potujemo sami, v večjih ali lianjših skupinah in tudi po sin-ikalni plati. Prav slednja mi je losredno omogočila, da sem se lodal v kraje, ki jih doslej ni-em poznal, da sem se vsaj bež-
0	seznanil še z edino republi-o, ki je doslej še nisem obiskal, 'okrat sem jo, ne v celoti, pa endarle. Za osnovno predstavo e bilo dovolj prilik in časa, za aj več bo morda prilika kdaj rugič.
Bil sem torej „tujek" v potu-)čem organizmu, pretežno enske sestave. Šibkejše so bile )krat močnejše; vsaj številčno, idveč pa je pripomba, da so bi-tudi sicer premočne. Tujka se
1	organizem ni kaj posebej tru-3 zavračati, se je pa ta zato, saj na začetku, sam po sebi in lez potrebe, bolj nebogljeno >našal. Sicer pa to ni po-
mbno, pomembno je, da o viddi veliko, da je bilo vre-le lepo in prevroče (pa res ni-o nikoli zadovoljni), da smo imdi lepo in tudi drugače, da bila železnica točna (brez he-i), da. . . . Kar lepo po vrsti.
Avtobusni začetek štiridnev-e poti nas je privedel do mari-oiskega letališča. Še med pot-o nas je radijski napovedovalec »otolažil, daje letalskega goriva a vseh letališčih dovolj. £ tem odatkom je morda ugasnilo eherno morebitno upanje, iz trahu pred letalom porojeno, a poleta ne bo. Morebitno za-), ker dokazov ni, dogajajo pa t tudi takšne reči. Prav tako aorebitne tesnobe si na letali-Su nismo mogli preganjati s ka-o, ker je bilapokvarjenaustrez-naprava. Tako je tudi prene-itero obvezno vsakodnevno ovno opravilo, da o nujno
potrebni razvadi ne govorimo, splavalo po oranžadi ali kakšni
drugi tekočini, po vodi pa zagotovo ne. Formalnosti smo opravili na hitro in že smo bili v Sarajevu. Kar na sedežih smo malo počakali in zatem skočili še do Skopja. Oba skoka sta minila brez posebnih razburjenj, vijaki so zdržali vsi, le kakšen makadamski odsek v oblakih je morda komu utišal dihanje. Tudi ta trditev zaradi pomanjkanja dokazov ni povsem zanesljiva, naval na posebne prostore skopskega letališča, pa bi lahko bil v prid tej domnevi.
Tukaj se je začelo in do konca ni prenehalo. Priganjanje namreč. Na hitro opravljena potreba, pol piva in pol cigarete in zamuda je bila tu. Strašansko se je mudilo, od tu pa do konca, od četrtka do nedelje. Pot do Skopja, osnovni podatki o Makedoniji in njenem glavnem mestu in zajtrk v eni njegovih restavracij. Po njem skok v trgovino po film, le pogled za možnostjo pitja kave in že spet sem zamudil. Tudi tokrat je bil spremljevalec isti kot pri prvi zakasnitvi in že pri prvih dveh odhodih sva po nepisanem pravilu ,prislužila" vsak po dva litra vina kazni. Takšnih kazni seje dokonča in sskupnimimočmi nabralo ža čeden sod, pa kaj ko je izvrševanje povsem zatajilo.
Podkrepljeni s poznim zajtrkom smo nato bliskovito zavzeli Skopje, tudi posnetki so bili možni le iz avtobusa. Postali smo le toliko, da smo si ogledali cerkev sv. Spasa in grobnico Goce Delčeva na njenem dvorišču. Še pogled v notranjost in na enkratno rezbaisko mojstrovino vnjej. Res je, daje oltar izdelovalo šest rok treh mojstrov celih deset let, pa vendar si kar težko predstavljaš, da je to storila človeška roka.
Drvimo proti Tetovu. Cesta je lepa in voznik Naum se je zelo hitro navzel dirjajoče miselnosti obeh vodičev; domačega Vlada in našega Bogoja, štajerske gore (lepega) lista. Pokrajina tod ni preveč slikovita in pot do Tetova je Bogo izkoristil v reklamne namene. Njemu je uspelo, Vladu pa ne. Sicer gostoljubno gesto je preprečila
niča v cerkvi sv. Spasa v Skopju. V njej počiva Goce Delcev.
pripeka. Bonbončki so se stopili in pokušnja mastike je bila bolj pitje čaja; je pa res, da smo zamujeno v lepi meri nadoknadili pozneje.
Tetovo. Za tiste, ki smo bili tam prvič, mesto na drugem koncu sveta. Živopisana gneča.
Mešanica narodnosti in veroizpovedi. Muslimanske žene z le rahlo odkritimi obrazi, v dimi-jah in kar je bilo v dokajšnji pripeki še zlasti nerazumljivo — povrhu oblečene v prave zimske plašče.. .
Poleg drugih so tu potem še Romi, pa pripadniki albanske manjšine z obveznimi bdimi čepicami na glavi. Ob tem mi pripomba domačega vodiča o vaterpolistih ni izzvenela najbolj blagohotno, vendar je tudi to Makedonija. Izjalovil se je obisk po zunanjosti izredno lepe in barvite džamije, ki je prav po tem še posebej znamenita, v njej so namreč prav takrat opravljali obred. Obisk je bil obljubljen za pozneje, v običajni odhodni ihti pa sta vodiča na obljubo pozabila. Bilo nam je resnično hudo, hudo zato, ker si je treba pred vstopom umiti noge in je to ostala le naša (dobesedno) vroča želja, pa še posnetki so šli po zlu.
Kosilo so nam pripravili ob spodnji postaji nekajkilometr-ske žičnice na Popovo Šapko in njena prostrana smučišča ter v čudovitem zgodovinskem okolju gostinsko—turističnega objekta Arabat baba teče, ki je temeljna organizacija združenega dela kombinata Todor Cipovski-Merdžan, ali bolj po domače Teteks-Tetovo. Tod okoli se radi pohvalijo, s Popovo Šapko, z vsem kar je na njej in z vsem kar bi moralo biti, pa s kombinatom še posebej. Tako nas je z obiskom počastila predstavnica Teteksa in nam razdelila reklamne prospekte, mi pa nehvaležniki prve vrste, ji pripravimo grdo presenečenje. Nobeden od moških predstavnikov ji ni privoščil ljubčka v zalivalo.
Pa kaj zato, huje je bilo, ker ni dobila nobene značke. Katastrofa. Nekaj takega ni bilo kosilo. V nekam nelagodnem pričakovanju ovčetine smo bili deležni sočnega mešanega mesa na žaru, le s solato so nas neugodno presenetili in presenečenj v zvezi z njo je bilo konec šele v nedeljo zvečer (doma).
Morda še nekaj besed o nastanku Arabat baba teče v Tetovu. Neki Ali baba je bil sultanov minister. Po določenem času si je zaželel miru in je hotel zapustiti službo. Sultan gaje prepričeval in prepričeval, ko pa mu to ni uspelo je dejal: pojdi torej, ker si seisem (tepec).
Odslej je bil Sersem ali baba. Naselil se je v Nedžefu in kmalu umrl. Njegov služabnik Arabat baba je zatem s še štirimi tovariši krenil po svetu. Vsak od njih se je ustavil v nekem kraju in vsak je v njem postavil bektaško tekijo.
Arabat beba je to storil v Tetovu. Kmalu zatem je na določenem mestu opazil goreče kadilo. Prepričan je bil, daje to duh Seisem babe in mu je na istem mestu zgradil grob. Skupaj s še drugimi objekti je tako nastalo Arabat baba teče. Zanimivi so napisi na vratih. Med drugim piše: Če težiš za spoznanji posvečenih, ne umiraj kot nevednež, ampak se približaj tistemu, ki je blizu resnice; Odpri uho duše in poslušaj popolne ljudi; Obiskovalec tega kraja,
Posnetek iz avtobusa — ob potresu porušena ždezniška postaja je danes mestni muzej
poglej njegov kronogram: nečistost in žalost duše operi na mestu posvečenih; Če težiš za višjimi spoznanji, se zavedaj, da čas neusmiljeno hiti, zato ne prenašaj danes na jutri.
Kaže, da se je domači vodič temeljito naučil le tega zadnjega izreka, kajti že naslednji trenutek smo se potih proti Mavrovu. Le iz avtobusa smo videli studenec, katerega vode tečejo v dve mogi, v Egejsko in v Jadransko. In Mavrovo. Obljubljena dežela. Počutili smo se kot prvopristopniki. Lepa cesta je pravzaprav edina pričala o civilizaciji. Čudovito jezero, še lepša narava in nobenega čolna, nobenega vikenda, kaj šele hotela, !e tu in tam majhno na-
selje, stisnjeno v strme bregove obale. 400.000.000 kubičnih metrov vode, posnetki možni seveda le iz avtobusa, in za jezom presenečenje. O hrumeči vodi pod njim niti sledu, stalo pa je tam nogometno igrišče in fantje so za vso to količino vode mimo brcali okroglo usnje.
Šele pet kilometrov niže se v čudoviti soteski pojavi reka Radika.
V daljavi smo ugledali visoke in zasnežene gore ter med njimi Korab. Za nas, ki razmere poznamo je bil to drugi najvišji jugoslovanski vih, za vse druge pa brez ovinkarjenja najvišji.
Takšne razlike v svojih razlagah je vodič mime duše priznal in
skoraj ne verjamem, da se je le šalil. Kakorkoli že, veijeti mu skoraj nisem mogel. Za počitek obljubljenih deset minut se je raztegnilo v dobro uro in bih smo že kar nejevoljni, celo pesem je povsem zamrla. Končno le postanek, pivo, kava, hladen vetrič in kislo mleko, ki je vse, ki so si ga privoščili, zopet ogrelo. Ne n3eko, ampak cena.
Okroglih 30 dinaijev za malo manjšo količino, ki jo spraviš v jogurtov kozarec. Ob postajališču je stal lep spomenik v spomin žrtvam boja proti albanski opoziciji, le mimogrede smo vrgli pogled nanj in že smo drveli naprej po ozki dolini Radike, bizeli smo proti cilju prvega dne potovanja. Nasvide-nje v Ohridu.
Z obiska pri kovačih in livarjih Mute
Novinarji in sodelavci Našega časa in Radia Velenje smo pretekli teden obiskali tova-no Gorenje — Muta — Z zanimanjem smo prisluhnili delu in življenju livarjev, ob koncu pa z
njimi odigrali še nogometno tekmo
Četrtek, 7. junija 1979. Opoldne. Nevihta v Dravogradu je bila le kratkotrajna, na Muti pa sonce nepretrgoma neusmiljeno pripeka. Že ves mesec dni je suho, brez kaplje dežja. Ustavimo se v tovarni Gorenje Muta, na novem industrijskem področju na Spodnji Gortini. Pred petimi leti je tod zrasel objekt. Nova tovarna jeklenega granulata in male kmetijske mehanizacije.
Sprejmejo nas v jedilnici še enega novih objektov, ki je zrasel ob koncu minulega leta. Po izdatni malici nas popeljejo po obratu male kmetijske mehanizacije. Stroji za obdelavo jekel nas prepričajo, da smo stopili v izredno sodoben obrat. Tudi na liniji za montažo enoosnega traktorja Rex-combi univerza! smo lahko občudovali izredne dosežke marljivih kovačev in livarjev, ki se ponašajo z več stoletno tradicijo. Vendar se ta tradicija ne končuje samo v proizvodnji male kmetijske mehanizacije. Že kmalu nato smo v drugi prostrani delovni dvorani. Talilna peč počiva, vendar žareča gmota nas še vedno obseva. Vrh peci in napeljanih naprav se pomika žerjav. Sivina, ropot, vendar še zdaleč ne takšen, kot so ga bih livarji vajeni v svoji stari livarni ob Bistrici, ki v teh dneh jemlje po nekaj stoletjih končno slovo. Tu smo zdaj v novem objektu, z novim načinom pro-
izvodnje jeklenega granulata. Izdelka, po katerem je veliko povpraševanje v Jugoslaviji.
Odpeljemo se v Vuzenico, kjer je v letih gradnje dravskih elektrarn nastal nadomestni objekt za staro livarno na Muti. Je čas izmere, pa vendar stopimo v talilnico, kalupar-nico, obdelovalnico. Kmalu ob elektro talilni peči kontrolirajo temperaturo taline. Mežikamo proti gmoti s 1420 stopinjami Celzija.
Zadnji preizkus taline. Potem se vse začne premikati. Kakšen napredek! Pred leti seje visoka kupolka odprla proti koncu izmene, nato so livaiji ročno odnašali v ponvah talino in jo zlivali v ročno izdelane kalupe. Danes se vse naprave premikajo same, veliko so delavci sami izboljšali. Pa vendar se še dviga prah livarskega peska, pa vendar je vročina še vedno tista, ki grize v obraz, ki zasleplja oči. Ustavimo se še v posameznih oddelkih, kjer pripravljajo vse potrebno za proizvodnjo izdelkov za motorno in kovinsko-predelovalno industrijo.
Že nas pot vodi nazaj na Spodnjo Muto. Ob stari livarni, ki ostaja spomenik stoletnim livarskim izkušnjam, zavijemo proti toku Bistrice, ob kateri je pred leti stalo več kova-
1420 stopinj
čij, žag, mlinov. Danes je ob Kladi-varni zraslo nekaj novih visokih dvoran. Ostala pa so težka kovaška kladiva, stiskalnice, novi so valjčni stroji. .. V kovačiji se najprej ustavimo v vilami Vsak rogelj vil je treba posebej skovati. Ob žareči peči kovač in dodajač. Vročina je neusmiljena. Iz peci. Zrak soparen. Železo pa žari. Zarečega je treba kovati. In tako težka kovaška pest vrti klešče in kos železa. Vse do prave oblike. Ni vzorca. Kovač čuti in da končno podobo po instinktu. Pa vendar je rogelj roglju enak. Tudi stroga kontrola ga le redkokdaj izloči. Eden izmed kolegov, ki je že občutil delo v jami velenjskega rudnika, meni, da se to delo že da primerjati z jamskim, vendar bi sam le raje delal v jami!
Strmimo v valjčni stroj, v peč, v kose železa. V nenavadne oblike, ki se pod spretno kovaško roko spreminjajo od udarca do udarca težkega kladiva. Nastajajo vile, takšne in drugačne. Kmetovalci dobro poznajo kvaliteto z oznako srca iz Mute.
V	kovačiji lopat je podoba enaka. Peči, žareče železo. Vročina. Srajca se lepi ob telo. Nekaj vzmetnih kladiv počiva. Ni kovačev.
V	še enem obratu se ustavimo za dalj časa. Visoka valjčna kladiva, visoke stikalnice. Tehnologija je sodobnejša, vendar zahteva se vec. Tudi tod peči. Kosi žarečega železa. In kovači, dodajači. Lopate in razni odkovki morajo nositi znak kvalitete. Tega se zavedajo. V znaku kakovosti morajo slediti stoletni tradiciji.
Šest tisočakov je za kovača že lep zaslužek. Toda sredi tega četrtkovega popoldneva, ko je sonce še vedno zgalo na sive strehe ob deroči Bistrici pod obmejnim Kobanskim, smo se prepričali, da si kovač zasluži še več. Se mnogo več!
HJ
P.S. Nogometno srečanje smo izgubili z rezultatom 7:2. Čeprav smo ze v prvem napadu povedli z 1:0 in po prvem polčasu vodili z rezultatom 2:1. To je ..razjezilo" naše gostitelje, da so v drugem polčasu ekipo okrepili z že skoraj profesionalnimi igralci.
NAŠI OSMOŠOLCI V ŠOLSKEM LETU 1978-7*
8.b OSNOVNE ŠOLE GORNJI GRAD
Prva vrsta: Mojca Pustoslemšek, Branko Zagradišnik, Magda Volovšek, Brigita Deleja, Breda Semprimožnik, Štefka Frmenc, Rosvita Horvat, Marija Ugovšek, razredničarka Marjeta Kokošinc; druga vrsta: Renata Bastl, Bernarda Brezovnik, Irena Žlebnik, Andrej Zagožen, Igor Čeplak, Igor Firšt, Mitja Venišnik, Marjan Bevc, Mladen Pavič; tretja vreta: Rajko Ugovšek, Darko Presečnik, Samo Štiftar, Bogdan Remic, Igor Zlebnik, Marjan Vršnak, Miran Ugovšek.
8. a OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE
Od leve proti desni in od zgoraj navzdol: Irena Brinovšek, Majda Komar, Erika Ve Tilka Klinar, Ida Potočnik, Jožica Rozenštajn, Mira Punčuh, Romana Bider, Simo Mi novic, Bojana Bitenc, Sonja Moličnik, Jolanda Remic, Alojz Korenjak, Danilo Jak Branko Enci, Pavel Bitenc, Marjan Pečnik, Ludvik Predovnik, Franci Šemenc, Ma Lenar, Sašo Radotič, Andrej Lekše in razrednik Zdravko Novak.
8. b OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE
Od leve proti desni in od zgoraj navzdol: razredničarka Marija Venek, Damjana Božič-nik, Marjanca Rakun, Sonja Matko, Majda Firšt, Darja Letonja, Barbara Melavc, Darko Hriberšek, Miha Port, Darja Kopušar, Rozika Brezovnik, Albina Skomšek, Andrej Jerič, Tatjana Rebič, Bojan Klopčič, Vera Kumprej, Zvonka Zaje, Melita Marovt, Romana Benda, Marko Zagradišnik, Ludvik Zidarn, Stanko Mavrič, Dejan Draganovič.
8.c OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE
Od leve proti desni in od zgoraj navzdol: Janko Žunter, Vida Culk, Ivan Prislan, Soldo, Kornelija Velan, Danica Benda, Joža Kos, Meta Vrbanc, Andrej Korenjak, M Janko, Franc Punčuh, Alenka Vester, Marija Poljanšek, Darja Vovk, Nataša Hla Katica Kordič, Nada Žager, Ivo Glušič, Jože Jurkovnik, razredničarka Majda Ga Jože Repenšek, Nataša Pisanec, Damjana Sedovnik, Nataša Martinčič, Danica Plesec.
8. b OSNOVNE ŠOLE LJUBIMO
Marko Kranjc, Martin Drobež, Franc Hudej, Simon Podmeninšek, Mira Kramer, Bol Kumprej, Tomaž Mikek, Nada Kumprej, Miha Kralj, Stanka Hrešan, Matjaž Zagorični Mojca Nerat, Leonida Mori, Brigita Zagožen, Erika Pomeninšek, Alja Toš.
8. a OSNOVNE ŠOLE LJUBNO
Od leve proti desni: Jani Fašun, Jože Plesec, Martin Brunet, Franci Furland, Stanko Irner, Marija Podkrižnik, Fanika Pustoslemšek, Branko Retko, Zdenka Rigelnik, Marjan Praznik, Bernardka Zupančič, Nada Krumpačnik, Janko Podkrižnik, Silvo Kukovic, Milan Obojnik, Branko Nerat, Franc Poa«rižnik, Miran Vratanar.

Številka 23 (485) - 15. junija 1979
i\57
NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 1978-79
8. a OSNOVNE ŠOLE LUCE OB SAVINJI
Zgoraj od leve proti desni: Peter Žagar, Marjan Praznik, Milan Štorgelj, Boštjan Pečov-nik, Viktor Černovšek, Avgust Robnik, Ivan Voler, Zdravko Zamernik; spodaj: Marija Zamernik (K), Helena Remsko, Marjana Resnik, Marija Voler, Ivanka Verdel, Stanislava Zamemik, Marija Zamernik (M), Anica Lojen, Marija Škrubej, Anica Prepadnik, Marija Zamernik (R), manjka Jakob Kladnik, razrednik Janez Veninšek.
8. b OSNOVNE ŠOLE LUCE OB SAVINJI
Zgoraj od leve proti desni: Arnič Milan, Tomaž Prodnik, Franci Ošep, Herman Prelesnik, Slavko Polanšek, Ciril Glojek, Lovro Kukovič, Mirko Zamermk, Tone Ivankovič; spodaj: Jožica Krivec, Jožica Voler, Nuška Kladnik, Tatjana Cigala, Barbara Roban, Helena Vršnik, Olga Povšnar, Jožica Ročnik, Minka Kaker, Marija Kaker, Jožica Erjavc, manjka Stanko Moličnik, razredničarka Marta Vider.
Zanimiva knjižna novost
8. a OSNOVNA ŠOLA ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
Od leve proti desni čepijo: Berto Tič, Selinka Mladenovič; stojijo: Ivica Lednik, Tinka Petkovnik, razredničarka Dragica Kresnik, Silva Kotnik, Darja Pustinek; druga vrsta: Marjan Medved, Milanko Zgonjanin, Silvo Kumer, Boris Ojsteršek.
Pri založbi Borec je izšla pripoved „Anči" Nežke Mlakar, učiteljice iz Šoštanja.
Skoraj neslišno se je na policah naših knjigarn v prvih majskih dneh pojavila novost založbe Borec z naslovom Anči avtorice Nežke Mlakar. Izid te knjige predstavlja nedvomno pomemben kulturni dogodek zlasti za Šaleško dolino, saj je delo nastajalo takorekoč med nami, v Šoštanju, izpod peresaNežke Mlakar in zaradi tega prav gotovo zasluži večjo pozornost, kot jo zmore izkazati pričujoči zapis. Nežka Mlakar, ki je napisala pripoved Anči, že petnajst let živi in dela v Šoštanju, posebej dobro pa jo poznajo učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh, kjer poučuje slovenščino.
Zgodba o Anči je pisana po resničnih dogodkih in je ležala v avtorici polnih dvajset let, kot pravi sama. Zaradi obilice drugih obveznosti je pisanje moralo nekaj časa počakati, vse dokler ni zgodbe v enem letu pripravila za izdajo. Posvetila jo je Anči Kokalj — Nataši, borki 2. odreda Koroškega bataljona, ki je junaško omahnila v smrt 14. septembra 1942. leta, stara komaj šestnajst let. Anči je bilo dekle - herojka, ki je zraslo iz težkih socialnih razmer, zaradi česar je neprestano hrepenela po toplem domu, ljubezni in nazadnje svobodi. Posebna vrednost zgodbe je med drugim v tem, da skozi risanje njene življenjske poti spoznamo tudi družbene razmere nekega obdobja, v katerem je junakinja zgodbe živela. Tako nas Nežka Mlakar v prvem delu seznani z značilnostmi socialne razsloje-nosti predvojnega Tržiča, kjer je živela Anči. Opisuje delavstvo tega kraja, štrajk tekstilnih delavcev v Tržiču in ob tem življenje male Anči,hčerke tekstilne delavke in bohema s trži-škega socialnega dna. Zgodba se nato nadaljuje v mlinu njenega strica pri Kranju, kamor pride
Anči gospodinjiti kot trinajstletno dekletce. Začne se vojna in mlin postane zavetišče partizanov. Po izdaji odidejo v gozd in Anči postane borka Kokrške-ga bataljona. Med tem se v njej prebudi tudi hrepeneča mladostna ljubezen, ko spozna partizana Andreja. Sanje o topli ljubezni v svobodi umrejo skupaj z njo v borbi 2. odreda Kokrške-ga bataljona s sovražnikom leta 1942 v Udinborštu. Pripoved o junaški smrti herojke Anči Kokalj - Nataše je šla od ust do ust in v ljudeh živi še danes. Najlepši spomenik prezgodaj ugaslemu življenju Anči Ko-kaljeve pa je knjiga o njeni trpe-
či življenjski poti, ki jo je napisala Nežka Mlakar.
Delo je namenjeno predvsem mlademu bralcu, zaradi preprostega in komunikativnega jezika pa jo bo z veseljem prebral tudi kdo drug. Nežka Mlakar se že vrsto let ukvarja s pisanjem zgodbic in pesmi, pripoved Anči pa je njeno prvo večje izdano delo. Toda ne zadnje, pravi sama. Upa, da bo še našla dovolj časa in moči, da napiše še kakšno zanimivo zgodbo izmed mnogih, ki jih nosi v sebi. Tudi mi želimo, predvsem pa najmlajši, ki v tem času z zanimanjem prebirajo njen prvenec.
J. KRAJNC
8. b OSNOVNA ŠOLA ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
Od leve proti desni čepijo: Anita Zupane, Marjetka Sušeč, Brigita Kljajič; prva vrsta: ljubo Polovšak, Jože Kuzman, razredničarka Marija Horvat, Terezika Kamšak, Enes Velagič; druga vrsta: Slavko Dren, Dane Bah, Bogdan Pongrac, Andrej Part.
Rokometašice Velenja s trenerjem Ramskuglerjem
Rokometašice Velenja članice ll.lige
Šaleška dolina ima novega drugoligaša; to so rokometašice Velenja, ki so z osvojitvijo republiškega naslova in z uvrstitvijo v drugo ligo-zahod tako najlepše proslavile desetletnico obstoja ženskega rokometnega kluba Velenje. Ta uspeh so igralke dosegle po trdem in resnem nekajletnem delu, ob velikem odrekanju, saj so dekleta v glavnem ves prosti čas preživela na igrišču na treningih in prijateljskih ter prvenstvenih srečanjih. Vsega tega pa seveda ne bi bilo, če poleg velike volje in ljubezni deklet do rokometne žoge ne bi v klubu delali tudi ljudje, ki so prav tako zaljubljeni v ta šport, ki so se ravno tako morali odreči marsikateri prosti uri in si prizadevali, da bi kar najbolj uspešno reševali in izpolnjevali naloge, ki so nastajale vzporedno z delovanjem kluba.
Ta doslej največji uspeh so dekleta dosegla, potem, ko so zasluženo obakrat - v gosteh in na domačem igrišču — premagale v tako imenovanem super-finalu za naslov republiških
VELENJE: PREDVOR
22:12 (12:7-)
Podobno kot v prvi tekmi za naslov republiških prvakinj so rokometašice Velenja slavile tudi v povratnem srečanju na rokometnem igrišču pri jezeru preteklo soboto zvečer. Ob veliki podpori blizu tisoč navijačev so povsem nadigrale sicer dobro ekipo iz Pre dvora v vseh elementih igre. Pričakovati je bilo, da bodo igralke Predvora začele srečanje nadvse borbeno, saj bi jim le zmaga prinesla priložnost, da si v tretji tekmi (gol razlika je bila nepomembna) izborijo zmago in s tem republiški naslov.
Domače igralke so morda prve minute igrale nekoliko nervozno in gostje so prve povedle. Zadetek so dosegle iz sedemmetrovke. To pa je bilo tudi vse.
Velenjčanke so najprej izenačile, prav tako iz sedemmetrovke, v 17. minuti pa vodile že z rezultatom 8:3. in minuto za tem že z 9:3. Domačinke so gostje presenetile z izredno dobro igro v obrambi in s hitrimi protinapadi neusmiljeno polnile nasprotnikov gol. Zaustavila jih nista niti sodnika, ki sta sredi drugega polčasa (upravičeno) poslala na klop kar dve domači igralki. V tem trenutku so Veleiiičanke vodile z rezultatom 15:9. Glede na to, da so imele gostje dve igralki več na igrišču, je bilo pričakovati, da bodo zmanjšale vodstvo domačih igralk. Na njihovo nesrečo se to ni zgodilo. Nasprotno, svojo prednost so Velenjčanke celo povečale na 16:9. V zadnjih minutah igre pa so igralke Velenja svoje vodstvo povečale na deset golov razlike, in sicer dobrim gostjam iz Predvora ni preostalo ii česar drugega kot da so jim česti-ale k zasluženemu uspehu ter jim ■aželele veliko uspeha tudi v višjem •ikmovanju.
Za Velenje so igrale: Mirica Kmetic. Cvetka Kmetič 1. Brigita Trbulj, Jožica Kotnik. Irena Zcmljak, Nataša Podbregar 2, Rina Kropivšek, atjanu Jan 5, Milena Džordževič 3, \libna Bovha 3. Iviea Špoljar 8 in .učka Hlep.
prvakinj ekipo Predvora iz Kranja.
Velenjčanke so tako dokazale, da so resnično daleč najboljše med ekipami zahodne in vzhodne lige.
V soboto zvečer, ko sta sodnika odpiskala konec srečanja, je bilo veselje med igralkami, strokovnim vodstvom, člani uprave seveda nepopisno. Enako veselih pa je bilo tudi blizu tisoč gledalcev, ki so jih prišli bodrit na to odločilno srečanje in s tem prispevali svoj delež k uspehu deklet oziroma celotne-
ga kluba, hkrati s tem pa potrdili, da je tudi ženski rokomet v Šaleški dolini, še zlasti pa v Velenju zelo priljubljen.
K temu zasluženemu uspehu sta dekletom, ki so imele od sreče po končani tekmi solzne oči, v soboto med prvimi čestitala Marjan Gaberšek, predsednik izvršnega odbora občinske telesnokuiturne skupnosti in Vera Zupančič, podpredsednica Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Člani uprave pa so dekleta obdarili z darili.
RUDAR OSTAL V DRUGI LIGI
Nogometaši velenjskega Rudarja, ki so se ob koncu prvenstva morali boriti za obstanek v ligi, so v zadnjem srečanju z Dinamom v Vinkovcih izgubili z rezultatom 4:2/2:1, kljub temu pa bodo v naslednji sezoni spet igrali v društvu drugdi-gašev, saj so se z osvojitvijo 12. mesta rešili izpada. Igralci Rudarja v Vinkovcih niso uspeli presenetiti domačinov, ki so prikazali zelo dobro igro in zanesljivo osvojili obe točki.
Tako so nogometaši Rudarja osvojili v 30 srečanjih 28 točk in le točka prednosti pred Rad-nikom, Segesto ter Rudaijem iz Ljubije jih je rešila izpada. Seveda pa je sedaj pred strokovnim štabom še posebej pa pred člani izvršnega odbora Rudarja pomembna naloga, da temeljito ocenijo prvenstvo in da poskušajo v letnem premoru storiti vse, da bi Rudar vendarle postal solidno drugoligaško moštvo, kateremu se ne bi bilo treba vsako leto krčevito boriti za obstanek med drugoligaši. Seveda pa se ne bi smeli zadovoljiti z ugotovitvijo „konec dober vse dobro."
BREZ ZADETKOV
V	8. prvenstvenem kolu Slovenske nogometne lige-vzhod je nogometna selekcija Šmartnega na domačih tleh zabeležila le polovičen uspeh. Čeprav je proti zadnjeuvršče-nemu Unioiju iz Slovenskih Konjic bilo pričakovati zanesljivo zmago, se je srečanje končalo brez zmagovalca z rezultatom 0:0. Tokrat je nogometašem Šmartnega ponagajala tudi športna sreča, saj so goste nadigrali v vseh prvinah nogometne igre, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo. Gostje iz Slovenskih Konjic so se ves čas srečanja branili in poskušali presenetiti z nasprotnimi napadi, ki pa so bili premalo nevarni, da bi si lahko pripravili priložnosti za zadetek. Na drugi strani pa so domačini nenehno ogrožali njihova VTata in pri tem pripravili celo vrsto nevarnih priložnosti. Kljub temu, da so se do zadnje minute na vso moč trudili zatresti Uniorjeve mrežo, se je srečanje, ki ga je spremljalo kakih tristo gledalcev, končalo brez zadetkov. Selekcija Šmartnega še naprej vodi v vzhodni skupini republiške lige pred Dravo iz Ptuja.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Kralj, Krainc, A. Podgoršek, Nežmah, G. Omladič, Deželak, Bric, Kopušar, Meh (Matko), Golob.
V	naslednjem kolu bo selekcija Šmartnega igrala z Dravo v Ptuju.
J. K.
ŠMARČANKE DEVETE
Rokometašice Šmartnega so v končni uvrstitvi slovenske rokometne lige zasedle 9. mesto, potem ko so v povratnem srečanju premagale na domačem igrišču selekcijo Ljubljane z rezultatom 18:14 (8:7). Prvo srečanje so dobile Ljubljančanke le z zadetkom prednosti, zato je izdatnejša zmaga Šmarčankam prinesla končni uspeh. Že v prvih minutah so povedle s tremi zadetki prednosti, ki pa so jo gostje kmalu uspele znižati Po enakovredni igri v prvem polčasu so igralke Šmartnega v nadaljevanju prikazale boljšo igeo kot selekcija Ljubljane. Z uspešnimi obrambami in učinkovitimi napadi so vodile do konca srečanja in tako zabeležile zanesljivo zmago. Z uvrstitvijo na 9. mesto so si zagotovile pravico nastopa v enotni republiški rokometni ligi za ženske, kjer bo v prihodnji prvenstveni sezoni nastopalo štirinajst selekcij.
ŠMARTNO: Tajnšek, Jeraj, Ko-lenc 2, Meh 3, Ostojič, Krevzel 1 Omladič 3, Šmerc 7, Gril 2, Kuder.
J. K.
TURNIR V SPOMIN SAŠA VASLETA
Na rokometnem igrišču v Velenju je bil preteklo soboto turnir za Vasletov memorial. Člani rokometnega kluba Velenje so se namreč odločili, da i;odo odslej vsako leto organizirali spominski turnir v spomin na nekdanjega njihovega odlič-
nega igralca Saša Vasleta, ki je izgubil življenje 10. junija pred desetimi leti v prometni nesreči, ko so se rokometaši Rudarja - takrat so igrali v Štajerski ligi, peljali na tekmo v Radence. Na prvem turnirju so nastopile tri ekipe. Poleg igralcev Rudarja še člani pionirske rokometne selekcije Šaleške doline in RŠC. Ob otvoritvi turnirja je spregovoril predsednik RK Velenje Roman Rep-nik, nekdanji soigralci Saša Vasleta pa so položili venec na njegov grob. Prvi zmagovalec tega turniija so rokometaši Rudarja, 2. mesto je osvojila pionirska Šaleška selekcija, 3. pa RŠC
REKREACIJSKA NOGOMETNA LIGA
Zveza telesnokulturnih organizacij in občinska nogometna zveza Velenje sta organizirali občinsko nogometno rekreacijsko ligo, v kateri sodeluje deset ekip. Doslej so odigrali tri kola, vodijo pa trenutno 01d'boysi (Šmartno ob Paki) 6 točk, 2. Trebuša 4, 3. Usnjar 4, 4. Šalek 4.
Iz dela ŠŠD: V nogometu naj boljši pionirji OŠ ŠŠD Biba Roeck
Na finalnem turnirju občinskega prvenstva za starejše pionirje so bili doseženi naslednji rezultati: Biba Roeck:Anton Aškerc 1:2, Bratov Letonje: Gustav Šilih 1:2, Gustav Šilih:Anton Aškerc 2:2, Biba Roeck:Bratov Letonje: 3:1, Biba Roeck :Gustav Šilih, 2:1, Bratov LLetonje: Anton Aškerc, 2:1;
Končni vrstni red: 1. Biba Roeck, 2. Anton Aškerc, 3. Gustav Šilih, 4. Bratov Letonje, 5. Miha Pintar Toledo, 6. Karel Destovnik-Kajuh
MAKOVŠEK TRETJI
Konec tedna je bilo v Subotici finalno tekmovanje za atletski pokal Jugoslavije. Atleti Velenja so na tem tekmovanju nastopili z doslej naj-
večjim številom finalistov, kar i osmimi člani in članico. V izredno težavnih razmerah so dosegli več odličnih rezultatov, izboljšali dva klubska rekorda in dokazali svojo pravo vrednost
Najboljšo uvrstitev je dosegel Ma-kovšek v hoji na 20 km, saj je z rezultatom 1,49:07 dosegel odlično tretje mesta V hoji je Lemež dosegel še šesto mesto, medtem ko je Dragojlovič v tej disciplini odstopi
Peter Svet je tekmoval v teku na 5.000 in ia000 m. Dosegel je deveto in deseto mesto. Šamu je tekel na 3.000 m ovire in dosegel osmo mesto, medtem ko je v isti disciplini izboljšal klubski rekord Anič s č» som 9:02,0 dosegel pa je peto mesta
Šesto mesto je v teku na 5000 m dosegel Miklavžina s časom 14.30,a s tem pa je izboljšal klubski rekord V skoku v daljino je Režek dosegel rezultat 702 cm, kar mu je prineslo peto mesto.
Članica Šalamonova je bila v teka na 100 m ovire deseta, v skoku v daljino pa sedma z rezultatom 520 cm.
To so bili torej dosežki atletov Velenja na finalnem delu atletskega pokala SFRJ. Seveda pa bodo že kmalu imeli novo priložnost na državnem posamičnem prvenstvu y Sarajevu, kjer si lahko obetamo še boljše rezultate.
DRŽAVNA PRVENSTVA
Jutri in pojutrišnjem bo v Banja Luki državno prvenstvo mlajših mladink. AK Velenje bodo zastopale Jugova, Pečovnikova, Slatinjekova in Vrhovnikova. Mlajši mladinci se bodo pomerili v Kragujevcu, nastopili pa bodo Fijavž, Makovšek, Jug, Kranjc. V Novi Gorici bo državno prvenstvo za starejše mladince. AK Velenje bodo zastopali Miklavžina, Dragojlovič, Urh.
V Velenju pa se že pripravljajo za državno prvenstvo v maratonu.
USPEH VSEH
Po končani sobotni tekmi in velikemu uspehu velenjskih ro-kometašic smo zapisali tudi nekaj izjav:
FRANC RAMSKUGLER, trener: „Obrestovale so se dolgotrajne priprave in nenehno odpovedovanje prostemu času igralk, ki so si sedaj resnično zaslužile odmor. Za uspeh je zaslužnih vseh petnajst igralk, kolikor jih trenira. Odkar sem v Velenju, smo imeli kar 117 treningov in različnih tekem, kar pomeni, da je bilo vloženega ogromno truda in pretečenega ogromno znoja. Ob današnjem uspehu pa ne smemo pozabiti na trenerje, ki so pred mano delali z dekleti in ki so sedanjo ekipo vzgojili od pionirk, mladink do članskih igralk, jim dali rokometne osnove. Jaz pa sem njihovo delo le še izpopolnil. Enako zaslužni za naš današnji uspeh pa so tudi člani uprave, ki so nam zagotovili vse pogoje za nemoteno delo."
VIKI PISTOTNIK - Predsednik RK Velenje: Še nikoli nisem bil tako srečen kot sem danes, niti takrat ne, ko sem sam igral in tudi ne pozneje ko sem bil nekaj časa trener. Dekletom in trenerju čestitam za naš velik uspeh, s katerim smo na najboljši način proslavili desetletnico ženskega rokometa v Velenju. Upam, da bomo naleteli v občini na razumevanje za naše nadaljnje delo, saj je treba vedeti, da
zahteva tekmovanje v drugi ligi tudi več denarja. Ob koncu si želim, da bi dekleta uspešno nastopala tudi na drugoligaškem tekmovanju.
HINKO DERMOLJ, podpredsednik RK Velenje: ,,Današnji uspeh je rezultat resnično pravega dela celotnega kolektiva, ter sad tudi vseh tistih, ki so začeli pred petimi leti vzgajati današnje igralke. Tako moram v zvezi s tem omeniti sedanjega predsednika kluba Vikija Pistotnika, nadalje Nado in Slavka Hudarina pa tudi treneija Jožeta Smerde-lja in seveda sedanjega treneija Franca Ramskuglerja, ki je znal uspešno združiti delo vseh predhodnikov in vzgojil ekipo, ki se zna športno boriti od začetka>do konca in ki je pod njegovim vodstvom dosegla resnično velik uspeh. Poleg vseh navedenih ter članov uprave, ki smo si prizadevali, da bi bilo delo v klubu kar najboljše, pa imajo gotovo največ zaslug naša dekleta, ki so bile zelo uporne na tej težki poti do cilja. Prepričan sem, da bomo barve našega kluba uspešno zastopali tudi v II. zvezni rokometni ligi in da bomo tudi za naše prihodnje delo našli veliko razumevala v občini. Ob koncu pa se zahvaljujem tudi našim navijačem, ki so na obeh srečanjih finalnega dela spodbujali igralke in tako kot osmi igralec veliko prispevali k njihovemu uspehu."
J
Predsednik RK Velenje Viki Pistotnik (na desni) in podpredsednik kluba Hinko Dermol zadovoljna
Boj s tonami
V Splitu se bodo 17. septembra začele letošnje Sredozemske igre, na katerih bo - vsaj upamo tako — nastopil tudi Franc Melanšek, član velenjskega težko-atletskega kluba. V teh dneh, ko je na pragu tudi že koledarsko poletje in ko se pred neznosno vročino hladimo v bazenih ali kje drugje in pri tem že razmišlja o letnem oddihu,za Franca Me-lanška ni počitka. Pred njim je samo en cilj: kako se čimbolje pripraviti, da bi bil izbran med deset tistih dvigalcev uteži, ki bodo predstavljali našo državo na mediteranskih igrah. Pred dnevi smo ga obiskali na treningu v telovadnici Rudarskega šolskega centra; kjer imajo velenjski dvigalci svoj prostor ter ga za trenutek zmotili med njegovim bojem z utežmi. Takole je tekel pogovor z njim:
—	Kako se pripravljate na igre v Splitu?
,,Že dva meseca treniram po dvakrat na dan po navodilih znanega sovjetskega trenerja Sokolova. Na dan dvignem približno od 26 do 42 ton. Vendar s svojo močjo trenutno nisem zadovoljen. Glede na to, da treniram vsak dan dvakrat, kar mi je omogočil kolektiv s tem da mi je odobril dopust, bi moral dosegati boljše rezultate.
Vendar sem po mnenju trenerja nekoliko pretiraval s treningi, zato mi teza ne raste tako kot sem pričakoval. No, sedaj gre bolj za pridobivanje moči celotnega organizma, resneje pa bo 24. junija, ko bom odšel z ostalimi na skupne priprave."
—	Tone, ki jih vsak dan dvignete, najbolj zgovorno kažejo, da je takšen trening zelo naporen?
„Naj samo navedem, da na enem treningu zgubim do tri kilograme telesne teže. Seveda moram s tekočino in hrano to nato pridobiti nazaj. Hujša kot
tone pa je sedanja neznosna vročina."
—	Koliko cfcigalcev pa bo odšlo na skupne priprave?
,,Za nastop na sredozemskih igrah je izbranih dvanajst dvigalcev, v Splitu pa jih bo nastopilo deset. Seveda si nihče izmed nas ne želi, da bi izpadel. O tem pa ne bo odločala samo naša pripravljenost, ampak se je treba zavedati, da je to šport, kjer se lahko zelo hitro poškoduješ, zato sta dva v rezervi. Kateri igralci bodo izbrani, bo znano do srede avgusta, ko bomo odšli na sklepne priprave v Split
Jaz sem kandidat za nastop v kategoriji do 110 kilogramov. V tej kategoriji je moj najboljši rezultat 310 kg v biatlonu. S tem rezultatom sem v državi na prvem mestu."
—	In koliko bi morali dvigniti v Splitu?
„Po načrtu treneija bi moral N na tekmovanju dvigniti približno J 320 do 325 kg v biatlonu. To bi J bil seveda moj osebni in obenem ^ državni rekord."	^
—	Trenirate povsem sami, J med štirimi stenami. Za takšen ^ trening je gotovo potrebno veli- y ko volje. Kje jo jemljete?
„Volje imam že od nekdaj J veliko. Sedaj pa še toliko več, ^ ker se zavedam, da se borim za $ dres z državnim grbom. Nastopiti za barve svoje države pa je seveda za vsakega športnika izjemen dogodek in velika čast Obenem pa me k trdemu delu obvezuje tudi razumevanje kolektiva RŠC-TOZD Rudarski praktični pouk, kjer so mi omogočili sedanje treninge."
Še preden smo prepustili Franca Melanška njegovemu boju s tonami, smo mu želeli, da bi kmalu minila kriza, ki jo morda doživlja sedaj in da bi se čimbolj pripravil za to veliko prvenstvo ter na njem že 35. oblekel majico z državnim grbom.
RAZVOJ IN DELOVANJE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE V ŠALEŠKI DOLINI
Komunistična organizacija in njene akcije od 1931 do 1941
Že tretjič sončni vlak
Nad 150 invalidov v Atomskih Toplicah
Društvo invalidov Velenje že vrsto let uspešno organizira raznovrstne izlete za svoje člane. Brez dvoma so izleti v zanimive kraje naše domovine edina možnost za marsikaterega invalida, saj nudi društvo pri tem VTsto ugodnosti. Številni delovni invalidi imajo sicer ustrezne prejemke, so pa tudi takšni, ki so invalidi bodisi od rojstva ali od otroških let in zato tudi niso bili nikoli zaposleni. Takšnim posameznikom nudi društvo vso podporo, da si lahko vsaj enkrat na leto privoščijo izlet s sončnim vlakom.
Poleg izredno prizadevnega Edvarda Centriha, ki izlete organizira in vodi, je pri vsej dejavnosti zelo agiina in požrtvovalna tudi predsednica društva Lojzka Zaleznik, ki skrbi, da imajo še posebno prizadeti invalidi ustrezno pomoč, predvsem tisti nepokietni, ki se udeležujejo izletov v vozičkih in s spremljevalci. Tako je bilo tudi letos, saj je bil izlet s sončnim vlakom v Rogaško Slatino in Atomske Toplice za marsikoga nevsakdanje doživetje, ki ga zlepa ne bodo pozabili.
V lepi sončni junijski nedelji so na postajah Velenje, Pesje, Šoštanj, Paška vas in Šmartno ob Paki vsto-
pali invalidi na tretji sončni vlak, ki jih je skozi Savinjsko dolino najprej popeljal v Rogaško Slatino. Že na vlaiku je bilo sproščeno vzdušje, za kar sta poskrbela harmonikarja Lojze Šmerc in Ivan Repnik, tovariš Centrih pa je udeležencem razdelil zlate značke, ki jih je poklonila Rdeča dvoranVlak je skorajda prehitro pripel/al v Rogaško Slatino, Iger je bil naš prvi postanek. Po ogledu zdraviliških zanimivosti smo se vsi skupaj ustavili pri glasbenem paviljonu sredi parka. Tu smo doživeli presenečenje, tako udeleženci izleta kakor ostali gostje zdravilišča. Iz paviljona so se zaslišali ubrani zvoki tamburaškega orkestra krajevne skupnosti Konovo Velenje, katerega vodi prizadevni dirigent Viki Hladin. Ta koncert je bil vsekakor posebno doživetje za vse poslušalce, se posebno pa za invalide, ki so bili resnično veseli, da se je letošnjega izleta udeležil tudi trinajstčlanski temburaški zbor iz Konovega. Vse prehitro je minil čas v prelepi Rogaški Slatini in že smo morah nazaj na vlak, ki nas je odpeljal proti Atomskim toplicam.
Naš sončni vlak pa ne bi bil posebni vlak, če se ne bi mogel ustaviti tudi na našo željo. Tako smo imeli postanek v Sodni vasi, kjer smo se odžejali in okrepčali pri novogradnji
invalidke Marije Mravliak iz Šoštanja. Tu nas je pozdravila s harmoniko in recitacijo mladinka domačinka, nato pa ie ponovno zaigral tamburaški orkester. Stavbo Marije Mravljak omenjam zato, ker imajo tu naši invalidi kar štiri sobe z dvema posteljama, tako da bodo lahko uživali ceneno zdravljenje v bližnjih Atomskih Toplicah.
Od tu je bflo le še nekaj kilometrov do novega hotela v Podčetrtku, kjer smo imeli vsi udeleženci izleta skupno kosilo. Po kosilu pa je zopet nastopil tamburaški zbor, ki nas je s svojim programom, v katerem je še zlasti ugajal venček narodnih, prijetno presenetil in navdušil, za kar smo nastopajoče s spontanim aplavzom za vsako skladbo tudi nagradili. Vodja* izleta tovariš Centrih pa je skupaj s predsednico društva vsem tamburasem podelil posebna priznanja društva invalidov za njihovo udeležbo in brezplačen prispevek za dobro razpoloženje vseh izletnikov.
Veselje se je nadaljevalo tudi v vlaku ob povratku domov, ko sem med pesmijo in zvoki harmonike spraševal posameznike o njihovih vtisih. Letošnjega izleta se je jjrvič udeležila invalidka Slavka Gorsek iz Ravn ter Sonja Jelen iz Topolšice. Najmlajša udeleženka je bila Sonja Verbnik iz Vitanja, ki je že od otroških let v invalidskem vozičku, zato jo je na izletu spremljala njena mama, ki je bila srečna, da se je njena hčerka sprostila in razveselila ter tako vsaj za kratek čas pozabila na vsakodnevne težave. Med izletniki sta bila tudi Franc Ževart z Graške gore in Lojze Ribizel iz Paške vasi -oba invalida brez rok. Najstarejša udeleženka pa je bila 78-letna Marija Vodovnik iz Skomega, kakor tudi arija Koradej iz Lajs. Pomembno je, da je izlet uspel in da so bili vsi zadovoljni. Za to pa ima precej zaslug tudi TTG iz Celja, zlasti pa Štefan in Marjan, ki sta kot predstavnika podjetja spremljala izlet in skrbela za udobno počutje na vlaku in v Atomskih Toplicah. Zal je letošnji izlet v glavnem financiralo samo društvo, saj je svoj prispevek prispevala edino Krajevna &upnost Šoštanj in nekaj obrtnikov, medtem ko se razne delovne organizacije letos niso odzvale društveni prošnji. To pa nikakor ni prav, saj so bili številni udeleženci ravno delovni invalidi, za ketere naj bi delovne organizacije ob takih akcijah pokazale več razumevanja.
V. Kojo
£
Decembra 1939 je zbirala pomoč za stavkajoče rudarje v zasavskih revirjih. Komiteje organiziral svojo tehniko za razmnoževanje propagandnega gradiva. Tehnika je bila najprej pri Vrabičevih v Šoštanju, od tu pa so jo preselili v vas Gaberke kjer je živelo nekaj komunistov.
Mestni komite KPS Šoštanj so 1939. leta sestavljali sekretar Rudi Koren- Renko in člani Fedor Kovačič, Franc Skornšek, Janko Ulrih in Olga Vrabič. Spomladi 1940 so bile v vseh partijskih celicah izvedene volitve sekretarjev. Tem volitvam je sledila mestna (okrajna) konferenca KPS Šoštanj, ki je bila maja 1940 v Gaberkah. Priprave za okrajno konferenco je vodil Slavko Šlander. Na konferenci so bili izvoljeni delegati za okrožno konferenco (celjskega okrožja KPS) in člani mestnega komiteja KPS Šoštanj. Po tej konferenci so bili člani mestnega komiteja Olga Vrabič (sekretar), Fedor Kovačič, Franc Skornšek, Alqjz Stropnik in Janko Vrabič. V okrožnem komiteju KPS Celje sta bila iz Šaleške doline tudi Rudi Koren in Olga Vrabič. Olga Vrabič je bila na okrožni konferenci izvoljena za delegata za konferenco KPS, ki je bila na Vinjem nad Dolskim.
Pred aprilom 1941 je bilo v Šaleški dolini pet partijskih celic z okoli petintridesetimi člani KPS. Na konferenci KPS na Vinjem nad Dolskim, ki je bila konec junija 1940, je Tone Tomšič poročal, daje število članov KPS od aprila 1937 naraslo že na 650 članov. V času V. državne konference oktobra 1940 je KPS štela 805 članov. Primeijava števila članov KPS v Šaleški dolini s številčno močjo celotne KPS pokaže, da je bilo v Šaleški dolini v zadnjih letih stare Jugoslavije kar pomembno žarišče komunističnega gibanja. Zaradi tega je razumljivo, da je bilo v jeseni 1940 na šaleškem območju posvetovanje KPS. Pri pripravi posvetovanja so sodelovali šaleški komunisti. Posvetovanje, na katerega so prispeli delegati partijskih organizacij iz vse Slovenije, je bilo v Podkraju pri Velenju, in sicer na domačiji Franca Klavža v zaselku Tajna. Na posvetovanju sta poleg drugih vodilnih komunistov govorila Boris Kidrič in Franc Leskošek. Vodiče, ki so spremlj?li delegate na domačijo pri Klavžu, je izbrala šaleška partijska organizacija. Središče za preskrbo delegatov s hrano je bilo pri Alojzu Stopniku v Lokovici. Leta 1939 pa je bila na šaleškem območju okrožna konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Opisati moramo še pomembnejše akcije šaleških komunistov in skojevcev, ki označujejo njihovo dejavnost pa tudi okvire njihovega vpliva na dogajanja v Šaleški dolini. Zadnji stavki v času stare Jugoslavije smo že omenili.
Šaleška partijska organizacija je poslala tri prostovoljce v Španijo. V Španijo sta se prebila le dva. Od septembra 1937 sta se v Španiji borila Drago Mlakar in Božo Mravljak. Božo Mravljak se je v Španiji zelo izkazal. Bil ie ranjen, postal je oficir španske republikanske armade. Iz taborišča v Franciji se je vrnil v Šoštanj in seje potem pred napadom na Jugoslavijo udejstvoval v boju proti hitlerjanski peti koloni. Avgusta 1941 se je prebil iz Nemčije v Šaleško dolino tudi Drago Mlakar. Po seznamu Jugoslovanov - španskih borcev, ki ga je pripravila redakcija zbornika Španija 1936-1939, naj bi se v Španiji boril tudi Avgust Černe - Gustl, delavec iz Velenja. Le-ta pa je v Španijo, kjer je padel, prišel iz Belgiie in ni bil povezan s predvojnim revolucionarnim gibanjem v Šaleški dolini.
Komunisti in levičarska mladina so organizirali več kulturnih prireditev z napredno vsebino. V letu 1937 sta bila v Šoštanju dva ..slovenska večera". Na „slovenskem večeru" 25. februarja je nastopilo tudi delavsko pevsko društvo Cankar. Na »Slovenskem večeru" ki je bil oktobra, je bil poleg recitacij na sporedu tudi aktualni govor o Koroški. O tem ..slovenskem večeru" je v prvi številki Slovenske mladine iz oktobra 1938 Karel Destovnik poročal, da je bil v bistvu enak prvemu in gaje označil takole: ,,Hotel je namreč dvigniti slovensko zavest v enem najbolj nemčurskih krajev v Sloveniji ter s tem dati poguma onim Slovencem, ki stojijo trdno na strani slovenstva in se ne klanjajo nemškim mogotcem kot bogovom. „Den 2. januarja 1938 je napredna mladina priredila v velenjskem rudarskem domu ..koroški večer". Dne 29. maja 1938 je bil v Šoštanju literarni večer. Dejansko je bil organizator tega večera mestni komite KPS Šoštanj. Nastopili so Ivo Bmčič, Mile Klopčič, Miško Kranjec, Anton Ingolič in Ivan Potrč. Miška Kranjca je povabil na literarni večer Rudi Koren, ki je pred tem dopisoval v Ljudsko pravico in je tedaj navezal stike s Kranjcem. Po končani prireditvi so člani partije in njeni simpatizeiji, zlasti mladinci, manifestirali svoje antifašistično razpoloženje tudi na ulici.
Dne lo. septembra 1938 je bila v Šoštanju akademija ob 20. obletnici smrti Ivana Cankaija, ki so jo organizirali skojevci. Uradno je bila to prireditev društva jugoslovanskih akademikov iz Celja. Dogodki ob tej
spregovoril o delovanju hitlerjanske pete kolone in pozval udeležence akademije na demonstrativni pohod po šoštanjskih ulicah. Po nekaj dneh so
akademiji so močno odjeknili med Šoštanjčani. Prireditev je bila pravočasno prijavljena pri okrajnem načelstvu v Slovenjem Gradcu, ki vse do 16. spetembra akademije ni prepovedalo. Prav pred začetkom akademije pa je že
v povsem napolnjeno dvorano stopila orožniška patrulja in komandir šoštanjske orozniške postaje je prepovedal izvajanje programa. Ko je Blaž Roeck komandirjev ukaz sporočil zbrani publiki, je ta pričela vzklikati: „Dol z diktaturo!', „Živel Cankar!" „Fuj komandir!" Komandir je kljub protestom publike ostal v dvorani in trikrat prekinil Roeckov uvodni govor, publika pa je zahtevala nadaljevanje programa. Roeck je nato, obrnjen proti komandirju, vzkliknil: „Čujte ljudstvo, njegov glas pa je več kakor glas postave!" Slovenski narod je v poročilu o zelo uspelem Cankarjevem večeru v Šoštanju takole opisal dogodke ob začetku akademije v šoštanjski kino dvorani: ,,Po spontani in dovolj izdatni predigri, pri kateri je sodelovala vsa dvorana, se je pričel program prireditve. Akademija se je nadaljevala, orožniki so odšli Po zaključku programa je Roeck ponovno stopil na oder,
orožniki pri sedmih skojevcih izvedli hišne preiskave, a niso našli ničesar obremenilnega. Drugih posledic ni bilo.
Skojevci so organizirali v Šoštanju še več kulturnih prireditev, povečini pod okriljem Sokola in tudi s temi prireditvami to pridobivali mladino in vplivali na razpoloženje Šoštanjčanov, ki so po dogodkih ob Cankarjevi akademiji vedno v lepem številu obiskovali njihove prireditve. Prirejali so tudi amaterske gledališke predstave. Leta 1939 so sodelovali pri pripravi in izvedbi akademije ob 90. obletnici Prešernove smrti. Ta akademija je bila pod okriljem Sokola v sokolikem domu. Pozdravni govor je imel dr. Jože GoJčar. Po kulturnem programu je bil še kratek govor (verjetno Roeckov), ki je bil naperjen proti hitleijancem. Po tem govoru je publika stoje zapela „Hej, Slovani".
Kajuh, ki je za akademijo napisal pesem o Prešernu, je o Prešernovi akademiji zapisal, da je imela močan narodnoobrambni poudarek in še tole: „To pot smo jo spet enkrat zagodli hitleijancem."
Močno je bila poudaijena narodnoobrambna vsebina tudi na literarnem večeru mladih literatov, najboljših sodelavcev mladinske revije ..Slovenska mladina". Nastopil je tudi Miško Kranjec. Literarni večer, ki je bil v sokolskem domu 30. avgusta 1939, so organizirali skojevci pod okriljem šoštanjske podružnice CMD. V imenu šoštanjske mladine je goste pozdravil Blaž Roeck.
Pred zadnjimi skupščinskimi volitvami v stari Jugoslaviji so komunisti izvedli podpisno akcijo za volilno pravico žena. Zbrali so okoli 120 podpisov. Razvili so živahno agitacijo za kandidata na opozicijski listi Simona Blatnika in njegovega namestnika Leopolda Kališnika. S to agitacijo pa, kot so pokazali rezultati volitev, niso dosegli kakega večjega uspeha. Kajuh je že pred volitvami napovedal, da bo zagotovo zmagala JRZ, in obžaloval, da zaradi škofove prepovedi ni mogel kandidirati na opozicijski listi Jože Lampret. Po volitvah je poročal Konstantinu Nahtigalu, da so volitve klavrno izpadle in da je 300 delavcev (iz Woschnaggove tovarne, op. M. Z.) pod pritiskom od zgoraj glasovalo za JRZ.
Komunisti so agitirali za ljudskofrontovsko gibanje, oziroma od septembra 1939 za Zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Med podpisniki progjasa te Zveze so bili trije Šalečani: Simon Blatnik ter komunista Leopold Kališnik in Franc Skornšek. Poleti 1940 so tudi šaleški komunisti zbirali podpise za Društvo prijateljev Sovjetske zveze.
V	letih pred napadom na Jugoslavijo so komunisti in skojevci ob 1. maju zažigali kresove in bakle ter obešali rdeče zastave. Na večer pred 1. majem
1939 je v najbližji okolici Šoštanja gorelo 13 kresov. Kres pri razvalinah Pustega gradu nad Šoštanjem je bil pripravljen tako, daje gorel v obliki srpa in kladiva. Od 1. maju 1940 je komunist Anton Kovač obesil na visoko drevo blizu stavbe okrajnega sodišča rdečo zastavo. Zaradi te akcije je celjsko okrožno sodišče obsodilo tri šoštanjske komuniste in med njimi Hildo Novak. Kovača pa policija ni odkriia.
V	revolucionarno manifestacijo se je razvil tudi pogreb enega najvidnejših šaleških komunistov janka Ulriha, ki je utonil pri reševanju utopljenca. Na pogreb, ki je bil 4. oictobra 1940 v Skalah, so prišle tudi delavske delegacije iz Šoštanja, Zabukovice, Štor, Hrastnika in iz Trbovelj. Delavci so prišli na pogreb s proletarskimi zastavami in z rdečimi venci Izredno veliko število udeležencev pogreba je pričalo o priljubljenosti Janka Ulriha. V imenu komunistov se je od njega ob odprtem pobu poslovil Rudi Koren. Smrt Janka Ulriha je vsekakor pomenila veliko izgubo za revolucionarno gibanje v Šaleški dolini.
Leta 1940 so šaleški komunisti organizirali protidraginjsko demonstracijo v Šoštanju. Dne 2. januaija 1941 je šoštanjska orožniška postaja ovadila pri okrajnem sodišču v Šoštanju Marijo Stropnik, ker je konec decembra 1940 agitirala za udeležbo na proti-draginjskih demonstracijah.
Za dejavnost komunistov in skojevcev v obravnavanem obdobju je bil značilen njihov boj proti hitlerjanski peti koloni, ki je bil zlasti intenziven letih 1938 in 1939. Ta boj oziroma narodnoobrambna aktivnost komunistov in skojevcev je povečala krog njihovih simpatizerjev, predvsem med izobraženci in v slovenskih malomeščanskih krogih. Narodnoobrambna in protihitleijanska dejavnost je bila najbolj intenzivna v Šoštanju, kjer sta bila oba nasprotnika najmočnejša. V Šoštanju je zaradi protihitleijanskih akcij naprednih sil prišlo do velike razgibanosti in tudi do znatne zaostritve.
Omenili smo kulturne prireditve, ki so bile hkrati protihitleijan-ske oziroma narodnoobrambne akcije. Ob proslavi 1. decembra 1938. leta, ko je prišlo v Šoštanju skoraj do spopada med nacionalisti in klerikalci, so skojevci pročelja hiš šoštanjskih Nemcev in nemčuijev popisali z gesli: „Dol z nemčuiji!" „Dol s fašizmom!" „Živela svoboda!" »Živela demokracija!" Orožniška postaja je iskala storilce, a pri tem ni imela uspeha.
(SE NADALJUJE)
. 20. Tako se je začelo Stankovo novo življenje na tujem, od katerega je toliko pričakoval. Na tovornjake je nalagal težke zaboje z izdelki iz plastike. Delo je bilo res da težko, vendar se Stanko zavoljo tega ni hudoval, saj ni bilo slabo plačano. Delal bi, če bi bilo treba, še več, samo da bi zaslužil kar največ denaija in si tako uresničil davni sen - avtomobil. Nekaj pa gaje vendar motilo. Bil je pravzaprav med samimi tujci.
21. Med delavci je našel le enega rojaka, in še ta je bil poročen z Nemko. Stanko pa je bil mlad in potreben družbe. Dokler ne pride do lastnega avtomobila mu preostaneta, kot je hitro ugotovil, le bližnji disko ali restavracija na vogalu tovarne, kjer so se ponavadi zbirali delavci iz tovarne in kjer je bilo slišati mešanico jezikov iz vseh strani sveta. Stanko se je naposesled odločil za restavracijo in v njej kmalu našel znance, sodelavce iz tovarne.
Novi uspehi mladincev PD Velenje
Člani Planinskega odseka PD Velenje so se 10. junija udeležili republiškega orientacijskega tekmovanja na celjski koči. V močni konkurenci so pionirji med 40 udeleženci dosegli 22. mesto. Tudi udeležba med mladinci je bila precejšnja, saj jih je sodelovalo kar 15. Prva ekipa PD Velenje (Vid Preložnik, Rok Preložnik, Tomaž Kol ar) pa je po večletnem premoru spet osvojila republiški mladinski naslov. Druga ekipa mladincev je
bila deveta.
Kljub uspehom, ki jih dosegajo naši tekmovalci, pa smo še vedno odvisni od nekaterih organizacij, ki nam posojajo kompase. Takšno sposojanje pa v večini primerov onemogoči množično vadbo. Ker pa so uspehi kljub temu vidni, upamo, da bomo prihodnje leto imeli vsaj nekaj kompasov, s katerimi bomo vadili pionirje in mladince.
Matjaž Ojstršek
V Velenju ulica Tavčarjeva
je...
Tako se prične himna naše ulice, Tavčarjeve ulice. To je ulica, ki je poleg urejenosti zna-' na tudi po tem, da so si ljudje zelo blizu, pa še po tem, da se vsako leto 1. nedeljo v juniju srečajo na tradicionalnem uličnem izletu. Letos je bil to že 7. izlet po vrsti.
Letos smo se odpravili na Dolenjsko, v ptelepo Kostanjevico. Vozil pa rias je isti voznik, kot že prejšnjih 6 let. V Kostanjevici ob Krki nas je toplo sprejel ravnatelj osnovne šole tov. Smrekar. S svojo sočno -dolenjsko govorico nam je predstavil Kostanjevico, nam pokazal Formo vivo in nas popeljal skozi galerijo. Le človek s širokim obzorjem, dobrim srcem in veliko ljubeznijo do kraja(kraja-nov in ljudi, ki s svojim umetniškim ustvarjanjem plemenitijo in bogatijo naš narod, lahko tako prepričljivo predstavi Kostanjevico in njeno bogastvo obiskovalcem.
Polni vtisov smo se po ogledu galerije okrepčali z „uličnim golažem" in se odžejali s pristnim dolenjskim cvičkom. Kulturniška skupina naše ulice nas je popeljala v čas kmečkih uporov in zaključila program s harmoniko in ulično himno. Naš stalni spremljevalec harmonikar Salej je seveda pomagal ustvarjati prijetno razpoloženje ves dan.
Težko smo se poslovili od prijazne Kostanjevice, še posebej od tov. Smrekarja in njegove žene. Naš cilj je bil Otočec. Našli smo senčno jaso ob Krki
VELIK USPEH ŠAHISTOV REK
Pretekli petek in soboto je bilo na Pohorju 31. republiško delavsko ekipno šahovsko prvenstva Nastopilo je 46 ekip iz vse Slovenije. Med mirni sta nastopili tudi ekipi REK Velenje in TGO Gorenje. Ekipa Rek je dosegla lep uspeh, saj je zasedla 3. mesto in prejela lep pokal v trajno last Zanjo so igrali: mojstrski kandidat Cvar 6,5 točk,drugo kategornik Brešar 11 točk, drugo kategornik Vedenik 8,5 točk in tretje kategornik Matko 13,5 točk.
Na tekmovanju so nastopili 1 mojster, 24 mojstrskih kandidatov in 40 prvokategornikov. Ekipa Gorenja pa je zasedla 22. mesto. Rezultati: 1. Železniško gospodarstvo Ljubljana 24 točk, 2. mesto Gradiš Maribor 20 točk, 3. mesto REK Velenje 19,5 točk, itd.
DOBRA IGRA -VENDAR PORAZ
V četrtem kolu slovenske košarkaške lige Vzhod je Elektra izgubila v soboto v Murski Soboti z rezulta tom 64:44. Prvi polčas so igralke obeh moštev igrale enakovredno. Igralke Elektre, so se Pomurkam, ki imajo več izkušenj, saj so igrale že zvezni ligi, zelo uspešno upirale. Začetki drugega polčasa pa so jih pokopali. Pomurke so začele igrati zelo grobo, začelo pa je tudi deževati. Poleg tega pa sta se dve ključni igralki Elektre tudi težje telesno poškodovali.
Posebej dobro sta se pri Elektri izkazali Bajčeva, ki je navdušila z nekaj meti od daleč in pa Kugoniče-va, la je povsem onemogočila repre-zentantko Roganovo, ter pokazala, da je kos tudi najboljšim.
Renata Natek
in kuharica Marija je odprla svojo kuhinjo. Ob dobri jedači in pijači ter Šalejevi harmoniki se je pričel najbolj vesel del uličnega izleta. Zaplesala sta novopečena dedek in babica, pa vojakova mama, pa Danica in Lojze, naposled smo se vrteli vsi. Mladi in stari so odigrali še nogometno tekmo med mladimi in starejšimi, med gornjimi in spodnjimi, ohladili smo se v mlačni Krki in jo s pesmijo veselo razpoloženi mahnili domov.
Tradicionalni izlet Tavčarjeve ulice je mimo. Ostalo nam je razmišljanje o Kostanjevici in njenih ljudeh, o zeleni Krki, o tov. Smrekaiju in njegovi veliki ljubezni do ljudi in lepega, o umetnikih Kralju, Gorjupu, o našem velikem Jakcu, nasploh o Dolenjski pa o naših sosedskih odnosih, ki nam lepšajo ulični vsakdan.
Cveta Pušnik
GASILSKO DRUŠTVO SKALE
prireja
v nedeljo 17. 6. 1979 ob 17. uri pri gasilskem domu vrtno veselico. Igra ansambel Vikija Ašiča.
VABLJENI!
GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK
pri reja
V počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti SALEK - GORICA, pod pokroviteljstvom RUDNIKA LIGNITA VELENJE, 17. junija s pričetkom ob 8. uri,
veliko medobčinsko gasilsko tekmovanje članov in članic za pokal ŠALEŠKE DOLINE,
Istega dne popoldan ob 15. uri pa se prične velika
VRTNA VESELICA na kateji igra ansambel GORENJCI s pevcema Sonjo GABERŠČEK in Francem Korenom.
VABLJENI!
DELOVNA ORGANIZACIJA
GOSTINSTVO
VELENJE p.o. Rudarska 1
OBJAVLJAMO, potrebe
po zaposlitvi več NK delavcev z možnostjo pri-učitve gostinskega poklica.
Če ste mladi in voljni delati pridite v nov kolektiv, videli boste, da je tudi v gostinstvu lepo delati. Potrebujemo tudi delavce v strežbi (lahko honorarno ali dopolnilno delo). Istočasno objavljamo potrebe po prostih sobah za stanovanje naših delavcev v Velenju ali okolici.
Cenjene ponudbe sporočite po telefonu št. 851 — 220, ali pismeno na zgornji naslov.
zmaj
Iskra - Industrija baterij Zmaj, Ljubljana
BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE
Človek vedno razmišlja kako bi si s tehničnimi izboljšavami olajšal delo. Tako so na primer kmetovalci že dolgo želeli nadomestiti pastirja z aparatom, ki bi varoval živino na paši. Že zdavnaj so poskušali uporabiti električni tok, ki bi naj pri tem zamenjal človeka. Žal pa so se z improviziranimi napravami dogajale razne nesreče s katastrofalnimi izidi. Konstruktorji pa so rešili to zamisel — pastirja kot impulzni baterijski aparat za napajanje električne ograje.
Pri nas imamo več tipov in tudisistemov baterijskih električnih pastirjev. Živina se brezskrbno pase, še bolj brezskrbni pa so lastniki, ker vedo, da električni pastir živino dobro varuje. Tako se danes pase živina po vsem svetu,kjer se ukvarjajo z napredno živinorejo. Še tako popolen pašni aparat ne more delovati brez dobre baterije. Vse električne pastirje napajajo baterije, ki jih izdelujejo samo renomirane tovarne baterij po svetu.
To pomeni da je zahtevnost izdelave takih baterij tako velika, da jih brez izkušenj in dobrih strokovnjakov ni mogoče izdelati. Industriji baterij Zmaj — Ljubljana je uspelo zaradi dolgoletnih izkušenj (v letu 1978 je praznovala 55-letnico ustanovitve) izdelati baterijo za električnega pastirja, ki ustreza svetovnim normativom.
Kaj zahtevamo od baterije, ki napaja električnega pastirja?
Da prenese vse vremenske razmere med pašno sezono;
Da daje stalno enako energijo električnemu pastirju;
Da deluje najmanj eno pašno sezono;
Da je primerno zaščitena in da ne uniči aparata — električnega pastirja.
Baterija za električnega pastirja industrije baterij Zmaj, Ljubljana ima tele karakteristike:
JUS Oznaka
Nazivna napetost
Dimenzije
Teža
Garancijski rok Izvedba
N.J. 2.030 6 S 4 9V
165x111x110 mm 3000 g
12 mesecev plastično ohišje zaščita pred zunanjimi vplivi ne poškoduje električne naprave
Uporabo in lego baterije v pastirju vidimo na oznaki na etiketi. Zaradi pravilnega delovanja mora biti baterija montirana v označeni legi.
Kapaciteta — trajanje baterije
Testirano na:
Obremenitev 300 i2	* Razni električni pastirji
1500 ur do končne napetosti 4,5 V	2000 do 3000 ur do končne napetosti 4,5 V
glede na vrsto električnega pastirja
Delovna organizacija TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ ŠOŠTANJ
Objavlja dela in naloge v
TOZD INŽENIRING:
1.	2 gradbenih obdelovalcev
2.	vodilnega gradbenega projektanta
3.	projektanta za gradbene objekte
4.	pravnika za pogodbena razmerja
5.	vodje splošnega sektorja
6.	vodja komerciale
7.	komercialist
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.:
—	visoka ali višja šolska izobrazba gradbene smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	perspektivna lokacija dela: Ljubljana
Pod 2.:
—	visoka šolska izobrazba gradbene smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	perspektivna lokacija dela: Šoštanj
Pod 3.:
—	višja ali yisoka šolska izobrazba gradbene smeri
—	dve leti delovnih izkušenj
—	perspektivna lokacija dela: Šoštanj
Pod 4.:
—	visoka šolska izobrazba pravne smeri
—	dve leti delovnih izkušenj
—	perspektivna lokacija dela; Ljubljana
pod 5.:
—	visoka šolska izobrazba pravne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	perspektivna lokacija dela: Ljubljana
pod 6.:
— visoka šolska izobrazba ekonomske smeri
—	znanje tujega jezika (nemščina, angleščina)
—	3 leta delovnih izkušenj
—	perspektivna lokacija dela: Ljubljana
pod 7.:
-	višja šolska izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	perspektivna lokacija: Šoštanj, Ljubljana
TOZD VZDRŽEVANJE
1.-	5 KV elektrikarjev
-	5 K V ključavničarjev
-	1 KV vodoinstalater
-	1 KV klepar
2.	1 gradbeni delovodja
Pod 1:
končana poklicna šola ustrezne smeri Pod 2.:
-	2-letna delovodska šola gradbene smeri z zaključnim izpitom
—	2 leti delovnih izkušenj v gradbeni operativi kot delovodja
DSSS:
1. vodja plana in analiz
2.	kad rovi k
3.	knjigovodja OD
4.	knjigovodja OS
5.	referent za varstvo pri delu
Pod 1.:
—	visoka šolska izobrazba ekonomske finančne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
Pod 2.:
- višješolska izobrazba
—	2 leti delovnih izkušenj, zaželjeno na kadrovskem področju
Pod 3. in 4.:
—	ekonomska srednja šola Pod 5.:
—	višja šola za varstvo pri delu
—	zaželjene delovne izkušnje
Številka 23 (485) - 15. junija 1979
i\511
koledar
Petek, io. junij -iSobota, 16. junij - oenu Nedelja, 17. junij - Lavra ^Ponedeljek, 18. junij - Marko Torek, 19. junij - Julijana Sreda. 20. junij - Silverij Četrtek. 21. junij - Alojzij
,15. junij - Vid *- 1 * - Beno
dežurstva
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE:
15. 6. 1979 od 7. do 20. ure dr. Aleksandra Žuber
15.	6. 1979 od 20. dr. Peter Kopitar '16. 6. 1979 do 7. ure dr. Peter
Lopitar
16.	6. 1979 od 7. ure dr. Valter Pirtovšek in dr. Franc Kotnik
18. 6. 1979 do 7. ure dr. Valter Pirtovšek in dr. Franc Kotnik 18. 6. 1979 od 7. do 20. ure dr. Maja Natek
18.	6. 1979 od 20. dr. Dušan Logar
19.	6. 1979 do 7. ure dr. Dušan Logar
mali oglasi
PRODAM nedograjeno hišo, zgra eno do III. faze v Slovenj Gradcu, nformacije Štefan Dragičevič, Gub-čeva 5, Slovenj Gradec - popoldan.
PRODAM gumijast motorni čoln (M4 Tomos) 8.000,00 din. Milivoj Hadosavljevič, Cankarjeva 21, Šo-Itanj.
PRODAM barvni TV sprejemnik ikvarel - senzor, Telefunken- Di-enzije 530 x 380 x 410, garancija ie 5 mesecev. Marjan Kozmel, Tom-ičeva 10, Velenje
VRSTNO HIŠO v Kopru (Seme-dela): 4 sobe, kuhinja, sanitarije, klet, garaža, prodamo. Informacije po 15. uri na telefon 066-23229. ' PRODAM gradbeno parcelo (655 m2), komunalno urejeno, z lokacijskim dovoljenjem v mirnem delu "loziija. Kličite na telefon (063) 151—375.. RAZPRODAJAMO 1 letne koko-- nesnice, - bele težke, tjave ter aste plimetske. Hranjene so z lomačo hrano. Valilnica Vinter, Lota 55, Celje.
GS — PALAS prodam- Informaci-telefonično 850-541 ali 0-193. Habjan, Velenje F. Foita
UGODNO PRODAM barvni televizor Gorenje Selektomatik, star 1 leto in pol. Nalov v uredništvu.
S PRODAM avtomobil Zastava 300 v voznem stanju, dobro ohra-jen. Informacije dopoldne na tel. 50-030 interna 769, popoldne na Jaslov^Avgust Reberšek, Rečica ob
j PRODAIM dva raztegljiva fotelja kinom lux (beš barve) - Nova oprema Slov. Gradec za 1000,00 din po komadu. Š;aleška 16/II - vrata 7
UGODNIO PRODAM: vartburg TTP 353, registriran do aprila 1980, z avto radiom; tonsko kamero
„CHINON" super 8 x motor ZOOM, pribor; tonski projektor EUMIG TIP S 807 D; tleš 1000 L 220 V; zložljivo stojalo za kamero projekcijsko platno 120 x 120. Rav-ter, Foitova 8, Velenje - Informacije dopoldan tel. 850 -900, popoldan 850-708.
PRODAM SEAT 850. Informacije vsak popoldan Ribič, Stanetova 49, Velenje.
KINO VELENJE
15.	6. - petek ob 18. in 20. uri IZGANJALEC HUDIČA - ameriška drama. Režija: William Peter Blatty. Igrajo: Ellen Bursyn, Max Von Sidovv
16.	6. - sobota ob 16., 18. in 20. uri IZGANJALEC HUDIČA - ameriška drama
17.	6. - nedelja ob 16., 18. in 20. uri IZGANLJALEC HUDIČA -ameriška drama
18.	6. - ponedeljek ob 18, in 20. uri OPERACIJA OB ZORI - ameriški vojni film. REŽIJA: Leviš Gilbert. Igrajo: Timoti Botoms, Ni-kola Pedjit
19.	6. - torek ob 18.in 20.uri AGENT ŠT. 1 TAJNE SLUŽBE -angleški avanturistični; Režija: Lindzi Šontef. Igrajo: Nik Henson, Richard Tod
20.	6. - sreda ob 18. in 20.uri AGENT ŠT. 1 TAJNE SLUŽBE -angleški avanturistični
21.	6. - četrtek ob 18.in 20.uri
DRAMA, ZADNJI MANDINGO -
ameriški
KINO DOM KULTURE VELENJE
18. 6. - ponedeljek ob 20. uri VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ - francoska drama. Režija: Moshe Mizarhi. Igrajo: Simone Signoret, Claude Duphin
KINO ŠOŠTANJ
16.	6. - sobota ob 19.30 OPERACIJA OB ZORI - ameriški vojni
17.	6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 OLD FEIERHAND -nemškojugoslovanski vestem i
18.	b. - ponedeljek ob 19.30 IZGANJALEC HUDIČA - ameriška drama
20. 6. - sreda ob 19.30 VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ -francoska drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
15. 6. - petek ob 20-uri OLD FEIERHAND - nemškojugoslovanski vestem
19.	6. - torek ob 20.uri IZGANJALEC HUDIČA - ameriška dra-
I.1EPIP5
velenjska plastika n.sub.o. 63230 velenje celjska cesta
- —	telefon (063)
850 138.850410 ~	komerciala 851 017
računovodstvo 881 011 telex
33570 veplas velenie
Razpisna komisija pri DS TOZD INTEGRAL RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
1. VODJE TOZD
Pogoji:
—	da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori
—	da ima visoko, višjo ali srednješolsko izobrazbo tehnične, organizacijske smeri ali smeri družbenih ved s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na odgovornih delovnih mestih
—	da je moralno in politično neoporečen, ter ima ustrezno politično razgledanost, organizacijsko sposobnost in pravilen odnos do samoupravljanja
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji sprejete poslovne politike TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
Razpisna komisija pri DS DSSS RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
2.VODJE	DSSS
Pogoji:
—	da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori
—	da ima visoko ali srednješolsko izobrazbo tehnične, organizacijske smeri ali smeri družbenih ved s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na odgovornih delovnih mestih
—	da je moralno politično neoporečen, ter ima ustrezno politično razgledanost, organizacijsko sposobnost in pravilen odnos do samoupravljanja
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi cilji sprejete poslovne politike DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Kandidata pod točko 1 in 2 bosta imenovana za dobo 4 let. Komisija za delovna razmerja DSSS
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
3.VODJE	NABAVE
Pogoji:
—	visoka ali višješolska izobrazba tehnične smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod točko 3 in 4 se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 12 tednov.
Kandidati naj prijavam obvezno priložijo dokaze o izpolnjevanju pogojev in jih pošljejo v roku 15 dni na naslov VEPLAS Velenje, Celjska c. 35, 63320 VELENJE.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega
MIHAELA RUDNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, ki so prišli od blizu in daleč ter ga spremljali na njegovi zadnji poti, vsem, ki so mu darovali obilo vencev in cvetja, ter vsem, ki so nam izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo soborcem Tomšičeve brigade, častni straži RLV, rudarski godbi RLV, pevskemu zboru društva upokojencev Velenje, govornikom in duhovščini. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
BIROSTROJ
Mladinska ul. 3 MARIBOR
OBJAVLJA
prosto učno mesto dijaka poklicne šole za uk finomehanične stroke.
Pogoj: končana osemletka
Vloge pošljite kadrovski službi delovne organizacije Maribor, Mladinska ulica 3.

BIROSTROJ
Mladinska ul. 3 MARIBOR
OBJAVLJA prosta dela in naloge
finomehanika ali elektromehanika za servis Velenje.
Pogoji: poklicna šola
Vloge pošljite kadrovski službi delovne organizacije, Mladinska ul. 3, Maribor.
r'
gorenjep
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o. VELENJE
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 22. 5. 1979
JAVNO DRAŽBO
za prodajo montažne stanovanjske hiše v Velenju, Ul. XIV. divizije št. 6, ki bo dne 27. 6. 1979 s pričetkom ob 10. uri v prostorih sejne sobe TGO Gorenja
1.	Hiša stoji na pare. št 2152/9 v izmeri 597 m2.
2.	Ocenjena prometna vrednost hiše je 797.410,00 din, ki je obenem začetna izklicna cena.
3.	Davek na promet nepremičnin in stroške za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi nosi kupec.
4.	Osebni polog kupca, ki ga mora plačati v 30 dneh, znaša 30% dosežene prodajne cene.
5.	Za kreditirani del kupnine znaša odplačilna doba 20 let,
obrestna mera pa 4%.
6.	Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo delavci Gocenja,
ki pred dražbo položijo varščino v višini 40.000,00 din na račun št. 52800-726/1-46007 - Gorenje SOZD - združena sredstva, stanovanjski del, pri SDK Velenje. Potrdilo o plačani varščini mora ponudnik prinesti s seboj na javno dražbo.
Ponudniku, ki bo na natečaju uspel, se varščina vračuna v kupnino.
Ponudnikom, katerih ponudba ni bila sprejeta, bo varščina vrnjena v 15 dneh.
Ponudniku, ki odstopi od ponudbe, ko je na javni dražbi že uspel, se varščine ne vrne.
7.	Izročitev in prevzem hiše se opravi po sklenitvi pogodbe in plačilu osebnega pologa.
Vse potrebne informacije lahko dobite v službi za stanovanjsko gospodarstvo.

ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi moža, očeta in brata
HERMANA SAMCA
iz Velenja, Šaleška 16
s«e iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na mjegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence.
P5osebno se zahvaljujemo REK Velenje, sodelavcem iz RLV - Jama Pesje, častni sttraži, godbi, pevcem, govornikom, kolektivu KOC Velenje in RŠC TOZD EKŠ dielavnice.
Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Milojka, sin Herman, starša, brata in sestri z
družinami.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomesdjivi izgubi našega dragega moža, očeta in brata
IVANA ŽGAVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob, mu darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali, nas tolažili in v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se kolektivu REK Velenje, posebej temeljni organizaciji Jama Pesje, velenjski rudarski godbi, častni straži, moškem pevskemu zboru Kajuh in vsem govornikom, ki so se s toplo človeško besedo poslovili od njega. Prisrčna hvala hišnemu svetu, posebno pa sosedom, ki so nam v teh trenutkih nudili nesebično pomoč.
Prav tako se zahvaljujemo tudi zdravniškemu osebju mariborske Bolnišnice, ki mu je med njegovo boleznijo nudilo pomoč in mu v zadnjih trenutkih lajšalo bolečine. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokazali, da ste ga cenili, spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Sonja, sin Janez z ženo Ljubo, bratje in sestre ter ostali njegovi.


.mrmeimc M<
Po vsej domovini so se v ponedeljek pričele mladinske delovne akcije. Velenjski mladinci bodo letošnje Pohoda po poteh Štirinajste divizije, ki je posvečen 3S4etnki pohoda Štirinajste na Štajersko, so % poletje pomagali pri izgradnji Šaleške magistrale. Delovno akcijo so pričeli s priložnostno slovesnostjo udeležili tudi pionirji občine Velenje. V ponedeljek so prejeli pohodne embleme od siovenjgraški
v nedeljo popoldne, v Lokovici pa se bodo izmenjale štiri brigade. Delali bodo vse do 1. septembra.
pionirjev na Paškem Kozjaku, predali pa so jih v sredo pionirjem občine Mozirje. Zaključek pohoda bi jutri v Mozirju, kjer se bo zbralo okoli pet tisoč pionirjev.

Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
veleblagovnica
u
nama velenje
r
Obujajo tradicije NOB
Velenjski pionirji so prejeli pohodne embleme pohoda po poteh Štirinajste divizije od pionirjev slovenjgraške občine v ponedeljek dopoldne na Paškem Kozjaku. P rejci 1^0 ga pionirji osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, nato pa so se v treh dneh, kolikor je pohod trajal po naši občin; vanj vključili tudi ostali pionirji. Pri pohodu so sodelovali tudi pripadniki teritorialne obrambe,.jnja-dinci, borci narodno osvobodilne vojne ter domačini krajevnih skupnosti, po katerih je pohod potekal.
Na Paškem Kozjaku je bilo ob predaji izredno slovesno. Kulturniška skupina je pripravila kulturni program,
rad udeležujem. Pionirji jih vzamejo resno. Aktivno se vključijo v delo. Vse jih zelo zanima. Radi prisluhnejo pripovedim borcev, ki obujajo spomin na težke čase narodno osvobodilne vojne. Starejši jim pri organizaciji pohoda pomagamo, vendar pa jim puščamo, da se o vsem sami odločijo. Tako prevzamejo vodstvo pohoda v glavnem pomočniki komandanta, jaz pa jih samo usmerjam.
V teh treh dneh bomo prehodili pot, po kateri je šla Štirinajsta divizija pred 35 leti. V pohod se bo vključilo izredno veliko pionirjev
hodili, je naporna, vendar jo bomo premagali. Sporni nji i se bomo borcev, ki so tu hodili pozimi v izredno težkih pogojih. Na poti na Paški Kozjak smo se ustavili na domačiji, kjer so nas prisrčno sprejeli. Gospodinja nam je pripovedovala, kako so se pri njih zadrževali par-
piomijem pa je o spominih pohod Štirinajste divizije Sti' '
na pohod na Štajersko spregovoril udeleženec pohoda Ivan Pugelj.
O pohodu smo se pogovarjali s komandantom pohoda Po poteh Štirinajste ter
Maijan Skaza
nekaterimi drugimi udeleženci. MARJAN SKAZA, komandant pohoda: podobnih pohodov se izredno
Daija Resnik
naše občine. Na poti se bomo ustavljali pri spomenikih, pri partizanskih domačijah, kjer nas sprejmejo kot borce v času narodno osvobodilne vojne."
DARJA RESNIK, pomočnik glavnega komandanta: „ V šoli smo se na pohod intenzivno pripravljali. Izredno sem bila ponosna, ker so ravno mene izbrali za namestnika komandanta pohoda. Pot, po kateri bomo
i'
Andreja Kolar
tizani. Podobno kot borcem pred mnogimi leti, pa je tudi nam zaigrala na harmoniko nekaj partizanskih pesmi."
ANDREJA KOLAR, vod ja kulturniške skupine: „Na pohod smo se intenzivno pripravljali že dalj časa. Naša skupina je pripravila kulturni program. Poleg tega pa smo izdelali tudi 150 zvezd,s katerimi smo označili traso pohoda. Takšni pohodi so izredno zanimivi, saj se seznanimo pionirji z dogodki narodno osvobodilne vojne na najbolj neposreden način. Hodimo po poteh, po katerih so hodili partizani. Obiščemo domačije, pri katerih so se zadrževali partizani. Med nas pa pridejo še borci, ki nam spregovore o časih narodno osvobodilne vojne.
Po vsej domovini so se pričele mladinske delovne akcije. Na Šaleški magistrali se poti
preko 100 brigadirjev
V občini Velenje smo pričeli lansko leto z izgradnjo Šaleške magistrale. Ta okoli šest kilometrov dolga cesta, bo našo občino bistveno zbližala z občino Mozirje ter magistralno cesto proti Ljubljani. Izgradnjo te vrste so omogočili naši občani, ki so ob vpisu posojila za ceste izkazali izredno veliko zavest. Vendar pa je za dokončno izgradnjo te ceste, denarja še vedno premalo in bo potrebno najti še dodatne vire financiranja. Kljub težavam so določeni odseki ceste že skoraj končani. Zato so se v občini odločili, da se v gradnjo ceste vključi tudi mladinska brigada.
Tako se je pričela v nedeljo ob 17. uri s slovesno otvoritvijo v Lokovici lokalna delovna akcija. V lepo urejenem brigadirskem naselju ob Zadružnem domu v Lokovici se je zbralo nekaj nad sto brigadirjev, slovesne otvoritve pa so se udeležili tudi številni gostje ter domačini. Brigadirje je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Lokovica, predsednik občinske konference ZSMS Velenje, predstavnica republiške konference ZSMS ter predsednik občinske konference SZDL Velenje, Tone Šeliga, ki je v svojem govoru med drugim dejd: „Že izpred vojne se ohranja načelo komunistične partije oziroma Zveze komunistov, da je mladina, če je pravilno vzgojena, vedno tam, kjer je najbolj težavno in kjer je potrebno kar najhitreje nekaj storiti, da bi voz napredka krenil v smeri zbliževanja in povezovanja ljudi, v smeri človekove svobode in lepšega življenja. Čeprav je hiter razvoj naše občine zasnovan na milijonih udarniških ur, nas začetek delovne akcije navdaia z radostjo in ponosom, da ste mladi tudi danes pripravljeni prevzeti nase del obveznosti, da bi bila ta cesta čimprej dograjena. Prepričan sem, da boste mladi to obveznost ne le izpolnili, ampak tudi precej presegli.' Brigadirjem je ob koncu zaželel veliko delovnih uspehov, lepega vremena, tovarištva in enotnosti pa tudi veliko lepih doživetij.
Pripravili so krajši kulturni program, v katerem je sodelovala tudi vokalno instrumentalna skupina Ave, nato pa dvignili zastavo in tako začeli letošnjo lokalno mladinsko delovno akcijo.
V Lokovici se bodo zamenjale štiri skupine mladih. Vsaka skupina bo opravljala dela na novi cesti tri tedne. V prvi izmeni so učenci elektrokovinskih šol Rudarskega šolskega centra in tretja letnika Gimnazije Velenje, v drugi izmeni bodo prav tako učenci elektrokovinarskih šol in mladi iz tozda Rudarski praktični pouk, v tretji izmeni pa bodo mladi iz bratskih občin (Vrnjačka Banja, Split, Ormož in Novi Travnik) ter iz organizacij združenega dela občine Velenje. Na občinski konferenci ZSMS Velenje pa pričakujejo tudi udeležbo mladih iz mo-zirske občine. V četrti, zadnji izmeni, pa bodo sodelovali pionirji iz osnovnih šol ter kolektivni člani-ZSMS iz organizacij združenega dela. Brigada bo v Lokovici od 10. junija do 1. septembra. Komandant te lokalne delovne akcije je Marjana
Hojan, ki je bila komandant že 1 nekaterih drugih delovnih akcijah i je obenem vodja centra za mladii ske delovne akcije pri občinski koi ferenci ZSMS Velenje.
Brigadirji bodo sodelovali pra vsem pri zaključnih delih na n« cesti. Tako bodo opravili planiraj in humuziranje brežin ter zelen urejali bankine ter oblikovali obce ne jarke. V popoldanskih udarnišk akcijah pa bodo pomagali domai nom iz krajevne skupnosti Loko« ca. Poleg udarniškega dela bo ] skrbljeno za izobraževanje brigat jev. Tako bo organiziranih več pi davanj v sodelovanju z delam univerzo, v planu pa so tudi števil kulturne prireditve in športna srei nja. Kot so nam povedali,bo nal akciji možno osvojiti tudi vsa bri| dirska priznanja.

„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o.
,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen
1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja , J4AS CAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova
10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CŽP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna ,.Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografi, ne vračamo.
Za ,,NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
V nedeljo 17. junija
ob 14. uri velika
TOMBOLA
ob Celjski cesti v Velenju