PREIZKUS NAŠE SOLIDARNOSTI ENAKE PRAVICE V ZDRAVSTVENEM VARSTVU ODSEVAJO SOLIDARNOST IN HUMANOST NAŠIH HOTENJ Pred nami je akcija in odločitev, da izpeljemo dolgoletno željo in sen kmečkega prebivalstva po enakih pravicah v zdravstvenem varstvu, kot ga imajo delavci. V nedeljo in ponedeljek, 19. in 20. novembra 1972 se bomo s splošnim glasovanjem (referendumom) na samoupraven in zavesten način odločali o izenačitvi teh pravic. Ni slučaj, da je do te odločitve prišlo ravno v tem trenutku. Ob razpravah o socialnih razlikah in o stopnjevanem socialnem razlikovanju se je pri proučevanju, kako odpravljati te razlike, kar samo od sebe ponudila ena od konkretnih možnih rešitev tudi na zdravstvenem področju in sicer, da se odpravijo razlike v pravicah iz zdravstvenega zavarovanja med kmeti in delavci, ki so vedno občutnejše. Takšno nalogo si je zastavila že 3. konferenca slovenskih komunistov, ko je razpravljala o socialnem razlikovanju v naši družbi. Kljub tej usmeritvi pa spodbuda za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja od vsega začetka prihaja od baze, to je neposredno od ljudi. Konkretne oblike je dobila v lanskem letu v novomeški regiji, kjer so se poslužili zakonske možnosti in z uspehom izvedli referendum tako, da od prvega januarja letošnjega leta v tej regiji ni več razlik v koriščenju zdravstvenih storitev med kmeti in delavci. Tej spodbudi se je letos med prvimi pridružila tudi celjska regija, njej pa sedaj sledi cela Slovenija. Na našem območju ni organizacije, ki bi o tem ne razpravljala. V sklepih občinske konference ZKS, občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta je ta naloga postavljena v ospredje, kot naloga, ki jo je treba izvesti. O njej se je enoglasno izrekla in jo podprla tudi občinska skupščina. Sedaj se o akciji na široko razpravlja na sestankih z volilci, tako da je že doslej dobila vsesplošno oporo. K akciji za izenačitev pravic so se v zadnjem času vklopili tudi republiški organi, tako da danes ni več nobenih dilem, ki bi nasprotovale zastavljeni rešitvi. Predvidena izenačitev pravic je prvi korak v smeri nacionalnega za- varovanja vsega prebivalstva, ki se za sedaj omejuje le na izenačitev pravic pri koriščenju zdravstvenih storitev. Izenačitev teh pravic sedaj še ne zajema pravic iz naslova denarnih dajatev, to je pravice do nadomestila osebnega dohodka v času bolezni, potnih stroškov, pogrebnin itd. Kljub temu, da bodo dodatne pravice iz zdravstvenega varstva kme- (Nadaljevanje na 2. strani) iiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiNiimiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiitiniimimiimiii I DELAVCI, KMETJE, UPOKOJENCI, I I SAMOSTOJNI POKLICI [ Pred nami je velika akcija za izenačitev pravic iz zdravstve- jf = nega varstva kmetov z delavci in za združitev skupnosti zdravstve- E E nega zavarovanja delavcev s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja E E kmetov. Izenačitev pravic in združitev skupnosti je glede na zakon- S E ske predpise mogoče doseči le z neposredno odločitvijo zavarovan- E E cev na referendumu. = Referendum bo v nedeljo, dne 19. 11. 1972 za zavarovance — E = kmete, samostojne poklice, upokojence in začasno nezaposlene ter E = v ponedeljek, dne 20. 11. 1972 za zavarovanec — delavce, zaposlene = = v delovnih in drugih organizacijah. = Izenačitev pravic ib zdravstvenega varstva med delavci in kmeti = = je eden izmed prvih ukrepov za odpravo socialnega razlikovanja na = = področju zdravstvenega zavarovanja. Prepričani smo, da se nam = = boste pridružili v naporih za odpravo socialnih razlik na področju = 5 zdravstvenega zavarovanja ter da boste na referendumu glasovali = = za izenačitev pravic do zdravstvenega varstva med delavci in kmeti | E in za združitev obeh skupnosti v eno rizično skupnost. Vabimo vas na referendum in vas prosimo, da s svojo odločit- | I vijo pripomorete k uspehu zastavljene akcije. | 1 SKUPŠČINA SKUPNOSTI I I ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA § I DELAVCEV IN KMETOV I I CELJE 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob Dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem občanom SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DELOVNE ORGANIZACIJE NAŠ »DA« ZA ZDRUŽITEV Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetov v letu 1960 je bil dosežen po-j memben napredek v prizadevanjih, da s,e vsi državljani zajamejo v sistema-] tično in organizirano zdravstveno varstvo. Čeprav to zavarovanje ni zajelo vseh tistih oblik, kot jih poznamo pri delavskem zavarovanju, je bil vendar dosežen prvi korak na tej poti. Nadaljnji korak v smeri izgrajevanja sistema zdravstvenega zavarovanja kmetov je napravil nov zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov in o obveznih oblikah zdravstenega varstva, ki je izenačil obvezne oblike zdravstvenega varstva kmetov in delavcev. To je dalo možnosti nadaljnjega razvoja sistema zdravstvenega varstva kmetov v smeri izenačitve s pravicami delavcev. Zlasti je to pomembno sedaj, ko gredo vsa prizadevanja na tem področju v smeri rešitve in postopnega odpravljanja pretiranih socialnih razlik v naši družbi. ZAKAJ SE ODLOČAMO ZA ZDRUŽITEV? V naši občini imamo še vedno 31,3 % kmečkega prebivalstva. Zadnja leta se je ta procent močno zmanjšal v korist zaposlenih delavcev. Naše gospodarstvo črpa svoje potrebe po delavcih v veliki meri iz kmečkega prebivalstva. Socialna kategorija delavcev je še tako mlada, da samo delno reproducira potrebno novo delovno silo. Predvsem zaradi naših planskih predvidevanj iskanja novih delavcev iz kmečkega, prebivalstva za nova delovna mesta v industriji moramo skrbeti, da bo naša kmečka mladina zdrava in sposobna za delo. Zaradi teh ugotovitev ima naša akcija svojo trdno ekonomsko osnovo. Gospodarstvo mora imeti interes, da bo v prihodnje zaposlovalo zdrave, umsko in fizično sposobne delavce. To je tudi eden izmed poglavitnih vzrokov predloga za izenačitev pravic zdravstvenega varstva. Razlogi, ki nas vodijo v to akcijo, so tudi naslednji: — da se z izenačitvijo pravic poleg rešitve zdravstvenih in socialnih težav izboljša ekonomski položaj kmeta; — da s tem družba vrača našemu kmetu del minulega dela iz medvojnih in povojnih let, saj je bil prav kmet tisti, ki je v prvih povojnih letih nosil največje breme za izgraditev ekonomske baze v naši družbi; — da se s tem sanira dosedanje slabo zdravstveno stanje kmečkega prebivalstva; — da se zavarovanci — kmetje v naši komunalni skupnosti izenačijo v svojih pravicah z zavarovanci sosednje novomeške skupnosti, to se zlasti odraža pri tistih, ki mejijo na sosednjo skupnost, kjer so te pravice že izenačene; — da s to združitvijo izgrajujemo sistem zdravstvenega zavarovanja v smeri nacionalnega zavarovanja vsega prebivalstva; — da se s takšnim sistemom obdržijo mlajši ljudje na kmetijskih gospodarstvih in se dvigne kmetijska proizvodnja tudi na tem področju gospodarstva; — da bo kmet z ustrezno davčno in kmetijsko politiko ob enakih pogojih gospodarjenja v bodoče postal ekonomsko močnejši in sam sposoben plačevati višje prispevke za svoje zdravstveno zavarovanje, s tem pa se bodo lahko tudi ustrezno znižali dosedanji prispevki za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so s.edaj s tem predlogom predvideni za pokrivanje izenačenih pravic; — s tem bo omogočeno načrtno in ekonomičnejše programiranje razvoja zdravstvene službe; — da je mnogo ljudi odšlo iz kmetijstva v industrijo, na domovih pa so ostali ostareli in za delo nezmožni ljudje. Prav ti delavci pa ustvarjajo dohodek izven področja kmetijstva; — da se z združitvijo zagotavljajo kmečkim zavarovancem samo enake pravice iz zavarovanja (nadomestila ob bolezni, posmrtnine, pogrebnine itd.); — da akcija za izenačitev pravic poteka v vseh kofnunalnih skupnostih v SR Sloveniji. IZENAČITEV PRAVIC ZAHTEVA POVEČANO PRISPEVNO STOPNJO Da bi se pokrili povečani izdatki za zdravstveno varstvo zaradi izenačenih pravic zavarovancev — kmetov z zavarovanci — delavci, so za leto 1973 potrebna dodatna sredstva in sicer moramo zbrati v občini 579.000,00 dinarjev. Del teh sredstev naj bi prispevali aktivni zavarovanci v delavskem zavarovanju (402 tisoč), drugi del pa občinska skupščina iz proračuna (177.000,00). Za realizacijo prispevka od zavarovancev — delavcev je potrebna višja stopnja za 0,45 % bruto. Pri tem pa pripominjamo, da povečani prispevek ne bo vplival in povzročil zmanjšanja sedanjih neto osebnih dohodkov delavcev. V dosedanjih razpravah med delavci se kaže velika mera solidarnosti in pripravljenosti za pozitivno rešitev te akcije. Ob tem pa je treba reči, da tudi delavci pričakujejo določeno mero solidarnosti od kmetov pri njihovih ekonomsko-gošpodar-skih odločitvah. Del sredstev, ki se bodo v naslednjih letih prelila iz a-kumulacije našega gospodarstva, naj bo investicija, ki se bo v prihodnosti postopoma vračala. Naj bo to eden od naših skupnih prispevkov za dvig produktivnosti v kmetijstvu, da bo to čimprej sposobno prenesti svoje obremenitve. KAKO SE BOMO ODLOČILI NA REFERENDUMU 19. IN 20. NOVEMBRA O izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci so pozitivno stališče zavzele vse konference družbenopolitičnih organizacij v občini in občinska skupščina. Enako pozitivno stališče do združitve je tudi v ostalih občinah na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje. V to akcijo gre končno tudi vsa Slovenija. Upravičeno upamo, da naši rezultati referenduma ne bodo med slabšimi. Zato predlagamo in apeliramo: OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKA KONFERENCA SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE, da zavarovanci v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in upokojenci podprejo predlog o izenačevanju pravic zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavci in se na referendumu odločijo »ZA« izenačitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavci in združitev obeh skupnosti v eno rizično skupnost. Preizkus naše solidarnosti (Nadaljevanje s 1. strani) tov terjale višja sredstva, ki jih bo dalo gospodarstvo, smo prepričani, da bo po drugi strani dosežen, če ne posredni finančni, pa prav gotovo velik in nesluten moralni in humani učinek. Nedvomno se bodo vezi med delavci in kmeti ter njihovo medsebojno sodelovanje v akcijah pri naporih za izgradnjo socializma še bolj okrepile. Za zaključek! Prepričani smo, da danes, ko se pripravljamo na izvedbo referenduma o izenačitvi pravic v zdravstvenem varstvu kmetov z delavci, ni med nami nikogar, ki bi nasprotoval temu hotenju in cilju. Ne bo ga tudi takrat, ko bo na samoupravni osnovi s svobodno odločitvijo vsak posameznik na volišču »za« in s tem doprinesel k izpolnitvi dolgoletnih teženj naših kmetovalcev po enakosti v zdravstvenih pravicah. V pozitivni rezultat referenduma ne dvomimo. Kot en mož bomo delavci in kmetje s to zgodovinsko odločitvijo za enake pravice v zdravstvenem varstvu prav gotovo izpričali medsebojno razumevanje, vzajemnost in solidarnost in našo socialistično pripadnost. Stanko PRODNIK RAZPRAVA O PISMU PREDSEDNIKA TITA Z vso odgovornostjo so komunisti v naši občini sprejeli pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. O pismu so razpravljali na seji občinskega komiteja, razširjeni s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in v vseh organizacijah Zveze komunistov na terenu in v GLIN Nazarje. Sestala pa sta se tudi aktiv komunistov delavcev občinske uprave in aktiv milice. V razpravi je bila dana popolna podpora stališčem pisma. Ponovno so bila potrjena prizadevanja in politika Zveze komunistov na tistih področjih, kjer je le-ta aktivno delovala pri uresničevanju sprejetih stališč in sklepov. Ob tem pregledu aktivnosti komunistov in organizacij je bila popolnoma prisotna kritičnost v vseh razpravah. V’ posameznih organizacijah so posebej opozorili na naslednja vprašanja, ki jim bo Zveza komunistov v naši občini morala posvetiti več pozornosti in jih odločneje reševati kot doslej. MOZIRJE: V razpravi je sodelovalo večje število komunistov. Opozorili so, da se morajo doslednje izvajati v ZK sprejeta načela kadrovske politike. Poudarjeno je bilo, da vodilni kadri v upravi in gospodarstvu občine ne bi smeli biti izven Zveze komunistov. Občinskemu komiteju so predlagali, da zavzame stališče do primerov neupravičenega bogatenja in nezakonitega pridobivanja dohodka. GLIN NAZARJE: Tu so komunisti zelo zavzeto pristopili k odprtim vprašanjem kadrovske politike v podjetju, kjer v preteklosti niso dovolj upoštevali moralno-politični kriterij pri kadrovanju na pomembna delovna mesta. V organizaciji je mnogo premalo delavcev iz neposredne proizvodnje, kar pa negativno vpliva na delo te organizacije. Sklenili so, da bodo v ZK vključili čimveč mladih delavcev. V GORNJEM GRADU so opozorili na slabosti, ki se kažejo v precejšnji odsotnosti Zveze komunistov na naših srednjih in visokih šolah. Preveč se zanemarja idejnost pouka na naših šolah. Zlasti je pereče vprašanje pomanjkljive marksistične vzgoje prosvetnih delavcev na šolah, ki vzgajajo te kadre. LJUBNO ob Savinji: V tej organizaciji so kritično ocenili dosedanjsi družbenopolitično aktivnost komunistov v drugih organizacijah. Neaktivnost se je odražala tudi v delovanju Socialistične zveze v tem kraju. Na sestanku so izvršili vsebinske in kadrovske priprave za krajevno konferenco SZDL. Govorili pa so tudi o vprašanju stabilizacije našega gospodarstva in pri tem poudarili, da krajevne organizacije nimajo nobenih praktičnih možnosti vplivanja na gospodarska gibanja. Zadnja zemeljska dela Pri modernizaciji ceste proti Logarski dolini, na odseku med Iglo in Rogovilcem, dela izvaja Cestno podjetje Celje, potekajo v teh dne še nekatera zadnja zemeljska dela. V kolikor bo letošnje jesensko vre- me, ki je v zadnjem mesecu pokazalo nekoliko več naklonjenosti graditeljem, v naslednjih dneh ne bo doživelo poslabšanja, lahko pričakujemo, da bodo graditelji uspešno dokončali svoje delo. Ponekod je potrebno odrezati precej zemlje, da bo cesta usposobljena za sodoben promet z motornimi vozili Tudi v ostalih osnovnih organizacijah ter na obeh aktivih, ki sta se sestala, so bile takšne ali podobne diskusije. Iz vseh razprav se močno čuti odločna podpora pismu in besedam predsednika Tita, ki jih je izrekel v svojih nedavnih govorih. Komunisti v bazi smo pripravljeni dati svoj delež k naporom za ureditev odprtih družbenih vprašanj, je bilo poudarjeno v vseh razpravah. OB GRADNJI NOVE ŠOLE V REČICI OB SAVINJI Te dni je bilo opravljeno zakoličenje za novo šolsko poslopje v Rečici ob Savinji. Prvotna zamisel, da bi adaptirali in renovirali staro šolsko poslopje, se je pokazalo kot neracionalno in sorazmerno drago. Tudi funkcionalnost objekta bi ne bila maksimalna. Zaradi tega se je gradbeni odbor za gradnjo šol v občini Mozirje ob priporočilu strokovnjakov odločil, da se star objekt do tal poruši, na istem mestu pa zgradi sodobno, funkcionalno najprimernejše novo šolsko poslopje. Poslopje bo imelo 4 učilnice za nižje razrede, večji namenski prostor, ki lahko služil za telovadbo in za razne prireditve, sobo za otroško varstvo, samostojno jedilnico s kuhinjo in druge potrebne pomožne prostore. Prostori bodo ogrevani s centralno kurjavo. Poslopje je projektirano tako, da bo primerno vklopljeno v ambient naselja Rečica in bo prav gotovo dobro nadomestilo prejšnjega objekta. Gradnjo je prevzelo splošno gradbeno podjetje »Gradbenik« Ljubno ob Savinji. Z njim je že sklenjena pogodba in v njej določen rok 30. junij 1973, do katerega mora biti delo končano in objekt izročen svojemu namenu. Z novim šolskim letom bodo torej tudi učenci nižjih razredov iz območja Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, dobili svoje domovanje v novih, sodobnih šolskih prostorih. Z dograditvijo te šole bo prvi del programa izgradnje šolskega prostora v občini Mozirje izpolnjen. Pred nami pa bo drugi del, ki rešuje probleme šolskega prostora v Ljubnem, Lučah in V Gornjem gradu. Ta del programa pa je finančno še za-skupnem prizadevanju tudi to nalogo uspešno opravili in premagali vse tevnejši. Vendar kot doslej, bomo ob ovire, ki bi se pojavile. HITREJŠA GOSPODARSKA RAST Skupščina obcme je na oktobrski seji obravnavala gospodarjenje delovnih organizacij občine v prvem polletju letošnjega leta. Verjetno slehernega občana zanima, kakšni poslovni uspehi so bili doseženi v tem obdobju, ko so na vseh področjih velika prizadevanja, da se uravnovesijo gospodarska gibanja, ki so posledica izredno hitrega razvoja. Podatki polletnih obračunov potrjujejo predvidevanja na začetku leta, da bo gospodarska rast v občini večja od republiške rasti. Vse delovne organizacije so ustvarile v šestih mesecih 150,522.000 dinarjev celotnega dohodka, kar je za 36 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, do-čim je celotni dohodek v republiki bil večji za 20 odstotkov, na širšem celjskem območju pa za 26 odstotkov. Tako velika nadpoprečna rast je predvsem zaradi tega, ker je gospodarstvo v bližnji preteklosti pospešeno vlagalo svoja sredstva v nove proizvodne obrate in za zamenjavo obstoječih proizvodnih naprav s sodobnejšo opremo. Na ugodne uspehe gospodarstva je vplivala tudi splošna konjunktura na jugoslovanskem tržišču, saj podjetja niso imela težav s prodajo izdelkov, vendar neuravnoteženo gospodarstvo prinaša tudi nezaželene posledice. Ugotovili smo, da se je proizvodnja zelo povečala, toda različni vplivi tako gospodarski kot posegi družbe so zmanjšali proizvodne uspehe. Gospodarstvu je ostalo sorazmerno manj dohodka, kot je ta porastel, ker so še povečale zakonske in pogodbene obveznosti. Tudi zamrznjene cene končnih izdelkov, na drugi strani pa so cene surovinam porastle, so povzročile, .da proizvodna sposobnost gospodarstva ni naraščala skladno s količino proizvedenih izdelkov, zato je rentabilnost gospodarstva občine padla in je najnižja na širšem celjskem območju. Tega ni preprečilo niti večja produktivnost, in dejstvo, da so osebni dohodki naraščali počasneje od produktivnosti. Osebni dohodki so bili za 23 odstotkov večji kot v lanskih prvih šestih mesecih; poprečni mesečni prejemek zaposlenega je bil 1.484 dinarje in je bil manjši od republiškega poprečja za 17 odstotkov. Zelo je razveseljivo, da je zaposlovanje doseglo največjo stopnjo rasti po letu 1965, saj je bilo zaposlenih kar 9 odstotkov več delavcev kot preteklo leto. Osem delovnih organizacij zaposluje 2.216 delavcev. V položaju splošne nelikvidnosti, to je plačilne nezmožnosti, imajo podjetja težave z zagotovitvijo denarnih sredstev, ki so potrebna za kritje obveznosti do dobaviteljev, do družbe in za izplačilo osebnih dohodkov. Nelikvidnost je sicer manjša, vendar še vedno presegajo terjatve podjetij nasproti obveznostim za 15,000.000 dinarjev, kar pomeni, da je desetina denarnih sredstev od vrednosti proizvodnje vezana v neprostovoljnih kreditih. Skupščina je primerjala ugodne in neugodne rezultate gospodarskih organizacij občine in bila soglasna, da je bilo prvo polletje uspešno in da podjetja uspešno premostujejo probleme, saj ni v občini podjetja, ki bi poslovalo z izgubo. Posebej pa je opozorila na tele probleme: — zaradi neenakih in določenih cen je gospodarstvo občine izgubilo pretežni del akumulacije. Ocenjuje, da je samo lesna industrija izgubila 20,000.000 dinarjev, zato povečana produktivnost ob istočasno manjši rasti osebnih dohodkov ne more nadoknaditi tega izpada; — mnogostransko pobotanje, ki ga je izvedla služba družbenega knjigovodstva, je prineslo ugodne učinke, ker so bili s tem poravnani stari dolgovi, istočasno pa se je pokazalo, katere nesolidne poslovne partnerje je treba izločiti. Delovne organizacije v poslovnih odločitvah vse bolj upoštevajo, da bodo začeli veljati v letu 1973 novi predpisi o odpisu starih Novozgrajeni obrat »Gorenja« v Nazarjih je k uspehu veliko doprinesel terjatev, o novem načinu vrednotenja zalog, o višini obratnih sredstev in o omejitvi osebnih dohodkov nelikvidnih podjetij; — izvoz je malenkost manjši kot v lanskem polletju, vendar niso o izvozu popolni podatki za izdelke, ki jih izvaža gospodarstvo občine, to je kmetijski pridelki in proizvodi obrata Gorenja ter Konusa. — samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je obrodilo dobre uspehe predvsem v tem, da bodo delavci enakih kvalifikacij imeli vsaj približno enake osebne dohodke. Zavedati pa se moramo, da bo zaradi podpoprečne produktivnosti dela, akumulacija gospodarstva občine sorazmerno manjša; — razveseljiva je ugotovitev, da se je nadpoprečno povečalo število zaposlenih. Skupščina priporoča, da delovne organizacije s tako politiko nadaljujejo. Vzporedno z gospodarskimi gibanji je razpravljala skupščina tudi o novi obdavčitvi dohodka delovnih organizacij. Nov način predvideva namreč delni prenos davčnih obveznosti iz osebnih dohodkov na dobiček podjetij. Ta sistemska sprememba bo povzročila, da zaradi posebnega gospodarskega sestava občine ne bo zadostnih sredstev za pokritje potreb družbeno-političnih in samoupravnih interesnih skupnosti, zato je bila skupščina mnenja, da se mora predhodno sprejeti zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti, šele potem naj bi se spremenil sistem obdavčitve. M. D. ZAKLJUČKI JAVNE RAZPRAVE S KMETI ZAVAROVANCI V nedeljo, 19. novembra 1972 bo v naši občini referendum, na katerem bodo kmetje — zavarovanci in upokojenci glasovali za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja v eno rizično skupnost. Občinska konferenca SZDL Mozirje je organizirala javno razpravo s kmeti — zavarovanci. Razprave o združitvi so bile_v vseh krajevnih organizacijah SZDL v mozirski občini, razen v Ljubnem in Nazarjih, kjer so bile razprave pripravljene skupaj s krajevno' organizacijo SZDL Mozirje oziroma Kokarje. Zborov se je udeležilo preko 500 kmetov — zavarovancev. Vsi kmetje v celoti podpirajo akcijo o združitvi kmečkega in delavskega zavarovanja v eno rizično skupnost. Na zborih so podali zagotovilo, da se bodo 100 % udeležili referenduma in glasovali za združitev obeh zavarovanj. DEVETMESEČNI POSLOVNI USPEH Podjetje GLIN Nazarje je v mozirski občini največja gospodarska organizacija, zato naše občane verjetno zanima, kako je potekalo poslovanje do sedaj, kaj lahko pričakujemo še do konca leta in tudi v bližnji in daljnji prihodnosti. Značilno za gospodarjenje v tri-četrtletju letošnjega leta je, da so težave, ki tarejo celotno naše gospodarstvo, neugodno vplivale tudi na poslovanje našega podjetja. Fizični obseg proizvodnje v gozdarstvu je zaradi objektivnih težav nekoliko pod planskimi predvidevanji, na kar pa je seveda v letošnjem letu v veliki meri vplivalo izredno neugodno vreme, saj se gozdarska proizvodnja vrši v pretežni meri v naravi, kjer so pogoji dela zelo težki. V zadnjem času nam je pričelo primanjkovati tudi delovne sile, ker se za delo v gozdarstvu odloča vedno manj ljudi, ki jih bo v bodoče treba nadomestiti z ustrezno gozdno mehanizacijo. Ker je lesna industrija tesno odvisna od gozdarske proizvodnje, je nekoliko manjša proizvodnja v gozdarstvu vplivala tudi na proizvodne uspehe predvsem primarne lesne predelave, to je žagarske proizvodnje. Ugodnejše rezultate je dosegla proizvodnja stavbenega pohištva, kjer se obseg proizvodnje povečuje iz leta v leto, medtem ko je proizvodnja ivernih plošč, ki je največji obrat, po slabem začetku v letošnjem letu že dosegla proizvodnjo predvidenih količin. Lahko pa pričakujemo, da bomo tu plan letne proizvodnje celo nekoliko presegli. Do konca leta je sicer ostal le še kratek čas, vendar pa se vsi proizvodni obrati trudijo, da bi čimuspeš-neje izvršili proizvodno-finančni plan. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja na vseh področjih lahko ugotovimo, da je podjetje uspešno prebrodilo težave v zvezi z likvidnostjo, saj v zadnjem času nismo imeli večjih težav. Poleg tega, da smo v tem letu izpolnili vse obveznotsi pri vračanju investicijskih kreditov za izgradnjo tovarne ivernih plošč, nismo potrebovali občutno več kratkoročnih kreditov, čeprav smo proizvodnjo povečali v primerjavi z lanskim letom približno za polovico, tako da bo znašala v letu 1972 še preko 160,000.000 din. Potrebna finančna sredstva smo si zagotovili predvsem z uspešno izterjavo pri naših kupcih, ki nam pri povečani prodaji za 50 odstotkov dolgujejo celo za 5 odstotkov manj kot v istem času lanskega leta, medtem pa moramo omeniti tudi to, da svojih obveznosti do naših dobaviteljev nismo bistveno povečali. Iz vsega tega sledi, da je bila proizvodnja in finančna politika pravilno usmerjena. Strukturo proizvodnje namreč stalno spreminjamo, tako da opuščamo proizvodnjo nerentabilnih izdelkov, povečujemo pa proizvodnjo tistih rentabilnejših proizvodov, ki gredo dobro v prodajo. Sedaj nam je pričela dajati prve sadove tudi tovarna ivernih plošč, ki je bila zgrajena v letu 1971 delno z lastnimi sredstvi, delno pa s krediti Ljubljanske banke. Vendar pa tu razvoj podjetja še ni končan. Tej investiciji bodo sledile še naslednje faze izgradnje, to je povečanje kapacitete sedanje tovarne, v naslednji fazi bo izgradnja tovarne, ki bo te plošče oplemenitila, končna investi- Po poročilu predsednika krajevne skupnosti so razpravljali predvsem o naslednjih nalogah: o izgradnji nove vozne ceste do pokopališča na Resulah, o povečanju pokopališča v Radmirju, o razširitvi javne razsvetljave, o izgradnji avtobusnih postajališč in čakalnic na Ljubnem, v Radmirju in Okonini, o obveznem odvozu odpadkov in smeti v na novo zgrajeno smetišče v Ljubnem. Največ so razpravljali o gradnji nove vozne ceste do pokopališča. Ker je bilo več predlogov, kje naj bi pe- Vožnja z ne preveč ugodnimi avtobusnimi zvezami iz Gornjega grada in Ljubnega je dokaj neprijetna. Delavec, ki želi priti z avtobusom pravočasno v službo, mora čakati na omenjenih postajah že pred polpeto uro zjutraj. Vrne pa se spet pozno popoldne, okrog 16. ure. Praktično traja delovni dan kar 11 do 12 ur. Vprašali boste, ali je še kje rezerva za izboljšanje avtobusnih zvez na tej relaciji. Vprašanje je pravo! Prejšnji mesec je kadrovska služba, ki je zainteresirana, da čim u-godneje uredi prevoze delavcev, organizirala anketo med delavci, ki se vozijo z avtobusi v Gorenje. Dala je podatke, na osnovi katerih bi se mogoče dal vozni red izboljšati. 2e v Nazarjah polni avtobus, ki pripelje z Ljubnega, mora peljati ha Letuš in Šmartno ob Paki kot vsi ostali, ki odpeljejo iz Mozirja. Avtobusi največkrat pripeljejo v Velenje že pol cija pa bo tovarna, ki bo oplemenitene plošče predelala v pohištvo. Vse te investicije bodo seveda zahtevale v naslednjih letih še mnogo truda in prizadevanj, vendar pa je naš končni cilj ustvariti čimveč novih delovnih mest, tako da našim ljudem v bližnji prihodnosti ne bo več treba iskati dela izven občine ali celo v tujini, saj jim bo zaposlitev v domačem kraju lahko dala dovolj dober zaslužek. Franc VALTE, dipl. oec. ljala nova cesta' na pokopališče, je na glasovanju dobila večino glasov varianta ceste, ki vodi mimo Lorkov in nato položno izpod sedanje ceste do pokopališča. Tudi o problemu odvoza smeti so se na konferenci dogovorili, da bo odvoz smeti organizirala krajevna skupnost sama, ker bo to ceneje za krajane. Za novega predsednika krajevne organizacije SZDL Ljubno ob Savinji je bil izvoljen tov. FRANC ŠTIGLIC. ure pred začetkom delovne izmene, kar je vsaj za deset do petnajst minut prerano. Težava je v tem, ker »IZLETNIK« Celje težko prilagodi vozni red tako, da bi ustrezal vsem potrebam, ki se kažejo v dnevnem avtobusnem prometu. Pred vrati kadrovske službe v Gorenju stoji dnevno več prosilcev, ki bi se hoteli zaposliti v obratu MGA v Nazarjah. Omenjeni obrat sprejme le toliko novih delavcev, kolikor narekujejo tehnološke potrebe vseljevanja v povečanje obrata ter fluktuacija (zamenjava obstoječe delovne sile). To rešuje kadrovska služba GORENJA, ki je edina pristojna za. to, in sicer na osnovi določenih kriterijev. Gotovo imajo več prednotsi prosilci, ki so že več let zaposleni v Velenju ter socialno ogroženi delavci. Jože MIKLAVC KONFERENCA KO SZDL LJUBNO OB SAVINJI V nedeljo, 29. oktobra 1972, je bila na Ljubnem konferenca krajevne organizacije SZDL. Poleg volitev novega odbora so na konferenci, ki se je je udeležilo preko 100 občanov, razpravljali tudi o vrsti komunalnih problemov. V »GORENJE« JE DOLGA POT Znano je, da je v obratih TGO »GORENJE« Velenje zaposlenih danes že več kot 5000 delavcev in da je lep del tega števila delavcev iz naše občine. Delavci, zaposleni v obratu MGA v Nazarjah, imajo v primerjavi s tistimi, ki se dnevno vozijo na delo v Velenje, veliko ugodnost. Žal pa je omenjeni obrat zaenkrat še premajhen, da bi zaposlil vso razpoložljivo delovno silo v Nazarjah. Kaj je s starostnim zavarovanjem kmetov? V prejšnji številki »Savinjskih novic« smo na kratko seznanili naše bralce o višini prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Današnji članek ima v glavnem namen na kratko obrazložiti posamezna načela zakona oziroma njegovih glavnih značilnosti, ki jih zakon zasleduje. Obvezno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih in družbenopolitičnih skupnosti pri kritju stroškov in zagotavljanju pravic iz tega zavarovanja. Razširjeno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov, ki s svojimi prispevki v celoti zagotavljajo sredstva, potrebna za kritje stroškov tega zavarovanja, ugotovljenih po zavarovalnih izračunih. Zavarovanje kmetov se organizira in izvaja po načelu samoupravljanja kmetov zavarovancev v samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja na območju SR Slovenije. Zakon podrobneje določa v 6. členu pravice Piše: HINKO COP in dožnosti kmetov kooperantov, ki imajo po predpisih o združevanju kmetov pravico do zdravstvenega, invalidskega ter pokojninskega zavarovanja v obsegu kot osebe v delovnem razmerju ter imajo pravico do izbire, da se zavarujejo v pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju ali v starostnem zavarovanju kmetov. Za kmeta borca po tem zakonu se šteje kmet, ki je stopil v NOB oziroma začel aktivno in organizirano delati v NOB pred 9. 9. 1943 oziroma s 13. oktobrom 1943 in mu je čas od tedaj do 15. maja 1943 priznan v dvojnem trajanju. Poleg pravic do starostne pokojnine imajo ti kmetje borci pravico še do varstvenega dodatka. Posameznemu zasebnemu kmečkemu gospodarstvu pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja le ena pokojnina. Zakon v svojem 12. členu točno določa, če pridobi kmet zavarovanec pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od njih, in sicer tisto, ki jo sam izbere. Pravica do starostne pokojnine po tem zakonu je osebna in neodtujljiva pravica, ki je ni mogoče dedovati in ne more zastareti. Denarni prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, ki so že zapadli v plačilo, ali so do smrti upravičenca do pokojnine ostali neizplačani, se lahko podedujejo. Za starostno pokojnino so zavarovani kmetje, ki imajo status kmeta zavarovanca v smislu 16. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima do dneva uveljavljanja pravice do pokojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca, 2. da je v zadnjih dvajsetih letih pred uveljavljanjem pravice do pokojnine opravljal najmanj 10 let kmetijsko dejavnost — kmetu borcu se v dobo 10 let všteva čas udeležbe v NOB v priznanem trajanju, 3. da je dopolnil 65 let, kmet borec pa 60 let, 4. da ob uveljavljanju pravice do pokojnine izroči kmetijo osebi, ki postane s prevzemom kmetije zavarovanec — če deloma ali v celoti odtuji oizroma izroči kmetijo prevzemniku, ki nima lastnosti zavarovanca po tem zakonu (delavec, občina, zadruga) pa se le-ta zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah zakona, — če ne izroči kmetije, vendar se on sam ali kdo drug namesto njega zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov, — osebi, ki je delala na kmetiji in živela z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter se preživljala izključno z dohodkom od kmetijske dejavnosti in ki ob smrti zavarovanca prevzame kmetijo, se v dobo šteje tudi čas, ko je pred prevzemom delala na kmetiji in bila zavarovana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Zakon natančno določa v svojem 19. členu tudi določilo po katerem je razvidno naslednje: Če zavarovanec izgubi zaradi razlastitve zemljišča lastnost zavarovanca kmeta, mu mora organ, ki tak Danes v naši Gornjesavinjski dolini le še redkokje najdemo kope, v katerih se žge apno. Do nedavnega jih je bilo več. Danes jih je še nekaj. Ena izmed njih je ob vstopu v dolino Podvolovljeka pri Lučah. ukrep sprejme, zagotoviti uživanje pokojnine ali nadomestilo za izgubljeno pravico, kolikor mu ni na drug način zagotovljena socialna varnost. Starostna pokojnina znaša 25.000 S-din mesečno. Skupščina skupnosti in Skupščina SR Slovenije lahko glede na razpoložljiva finančna sredstva sporazumno zvišata znesek in povečata pokojnino, pri čemer u-sklajujeta vire dohodkov in upoštevata gibanje življenjskih stroškov. Ob smrti zavarovanca pridobi njegov zakonec pravico do družinske pokojnine, ki je enaka znesku starostne pokojnine. Zanimivo je določilo 26. člena, ki določa naslednje: Če je več oseb, ki imajo pravico do starostne pokojnine iz iste kmetije hkrati upravičenih do pokojnine, se v skladu z načelom, da pripada posamenzi kmetiji le ena pokojnina, le-ta razdeli med vse upravičence po enakih delih, če se upravičenci ne sporazumejo drugače. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov je bila dolgoletna želja kmetov, ki se je vendarle uresničila. Zakon bo lahko odigral svojo vlogo in namen le, če bodo vsi, ki so za sofinanciranje zadolženi (kmetje — občina — republika) svoje sprejete obveznosti v redu izvrševali, saj je to porok, da se politika socialne varnosti med kmečkim prebivalstvom uresničuje. To staro obrt oziroma način pridobivanja apna se kakor marsikaj drugega, kar je čas s svojim hitrim tempom razvoja prerastel, umika sodobnim in modernim proizvodnim procesom ustvarjanja materialnih dobrin. Morda bo prav kmalu, tako kot večina starih vodnih mlinov, postala zanimivost dosedanjega razvoja našega območja SPOMENIKI PRETEKLOSTI POŽIG IV A CITRI JI POD OLŠEVO (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zjutraj, 25. oktobra 1944 ob šestih, so že začeli na Produ izganjati ljudi iz hiše. Vpitje Nemcev in jok ljudi sta se razlegala daleč naokoli. Zunaj je bila močna slana. Več otrok je bilo celo brez obutve in so morali bosi na pot. Izropali so domačijo in odgnali živino. Pri sosedu Robniku so odgnali starega Ogradnikovega očeta Plesnik Roka, ki je krmil živino, ker so vsi ostali domači zbežali z doma še pred prihodom Nemcev. Dom so popolnoma izropali kakor pri ostalih, naložili na vozove in »gare« (dvoko-lice) hrano in kar je bilo kaj vrednega ter odgnali živino. Piše: ANTON IKOVIC V tem času so začeli z izgonom tudi pri kmetu Osojniku. S seboj so lahko vzeli le najnujnejše. Nemci so vpregli par volov in na kmečke gare naložili dva težka prašiča in jih privezali. Ker sta prašiča brcala, cvilila in se hotela izmuzniti, so jih takoj ustrelili. Tudi hrano in obleko so izropali in odnesli. Odgnali so tudi štiri krave in tri teleta, petnajst ovac in vse kokoši pa so od 20. do 25. oktobra pojedli. Tudi od kmeta Bukovnika so prignali živino, kolikor jo je še ostalo. Bukovnikovi pa so Nemcem ušli. Na križpotju, na meji Osojnik— Robnik na Kopšu, se je kolona za pol ure ustavila. V tem času so iz Podolševe od Prodnika in Robnika prignali še ostale in jih potisnili v dolgo kolono. Živina je tulila in mukala, kot bi vedela, da gre v pregnanstvo. Srečanje s sosedi v skupnem trpljenju pregnanstva je med materami in otroki povzročilo še večji obup in žalost. Niti vpitje Nemcev nad njimi jih ni pomirilo. Šele, ko so Nemci zagrozili z orožjem, se je glasni jok polegel. Dolga kolona se je počasi pomikala čez Robnikov vrh mimo Hejda v Koprivni na koroški strani. Pred hišo je stal gospodar Hejd s hlebom kruha v roki in jim ga delil. Gotovo je bil to zadnji hleb, ki ga je še imel. Tudi mnogi koroški partizani se s hvaležnostjo spominjamo te dobre družine, ki je neštetokrat nasitila lačne partizane. Kolona 36 lačnih in prezeblih brezdomcev; med njimi 25 otrok, se je ustavila šele v Črni na Koroškem. Tam so jih spravili v prostore osnovne šole. Štiftar Frančiški pa se je posrečilo, da se je pred gostilno Geršak v Črni s hrečko Mileno, staro dve leti in pol ter s sosedovim sinom Resnik Vinkom, pomešala med živino in skočila v Geršakovo kuhinjo, kjer ji je gospodinja takoj postregla z mlekom. V tem trenutku sta vstopila v kuhinjo dva policista. Vsi iznenađeni so vztrepetali, ker so bili prepričani, da sta policista prišla po Frančiško in otroka. Toda polici- sta sta samo pogledala v kuhinjo in takoj odšla. Tedaj pa jo je tudi Frančiška z otrokoma odkurila iz Črne in se srečno prebila čez vrh na solčavsko stran. V osnovni šoli v Črni so jim pripravili za večerjo vodeno prežganko. Nemci pa so se med tem mastili s prašiči, ki so jih naropali in pripeljali. Vsi lačni in zmučeni pregnanci so lahko le še vonjali vonj pečenih lastnih prašičev. Ker nemški požigalci niso do kraja izvršili ukaza so se morali vrniti v Citrijo in pri Prodniku, Robniku, Osojniku in Bukovniku izropali kar je še ostalo in nato 26. oktobra 1944 požgali vsa poslopja. Pri Robniku so v teh dneh padli trije partizani, na hlevu pa zgoreli tudi trije. Ko je gorel Robnikov hlev so nastale močne eksplozije, saj je bilo zakopano v senu 70 vreč min za lahke rpinometal-ce, 40 do 50 volnenih odej in nekaj padal. Okoli osme ure zjutraj 26. oktobra 1944 so naložili izgnance na vojaške kamione in jih prepeljali do Prevalj. Tam je bil kratek postanek. V Beljaku so jih za en teden namestili v barake. Za hrano pa so imeli največkrat kolerabovo juho, v kateri je le tu in tam plaval kak košček kolerabe. Za 1. november 1944 so jih zopet transportirali z vlakom v Knitenfeld — Zg. Štajerska. Namestili so jih zopet v barake. Tu so ostali do 7. de- cembra, nato so jih prepeljali v živinskih vagonih v Nürnberg. V vagonu so imeli mali gašper, da so si zakurili, ležali pa so kar na premogu. Vozili so se štiri dni in noči. V Schneitechu pri Nürnbergu so jih naložili na vozove in jih s konji prepeljali v Hitenbach. Tam so jih namestili v grad. Prišlo je novo leto 1945. V veliki in mrzli sobi tega gradu je tega dne rodila enajstega otroka Resnik Marija p. d. Prodnikova mati. Poklicali so bolniško sestro, da bi ji nudila pomoč. Ko je prišla, jo je namesto pomoči še ozmerjala, nato pa telefonirala v Schneitach po rešilni avto. Tudi zdravnika so imeli slabega. Dan pred prihodom Amerikancev so opazili, da so z zidov zginile Hitlerjeve slike in tudi SS-ovci so jo od-kurili. Pred gradom je nastal vrvež in vpitje. Topovske granate so padale vedno bliže. Nebo pa so zatemnili zavezniški avioni. Prišel je dan svobode in veselja. V tem gradu so ostali še en mesec po osvoboditvi. Ko so prišli Amerikanci v Hitenbach, so morali vsi sposobni za delo delati v tovarni. Vavdi Janez pa je delal na žagi pri Georgu Lausu. Iz Hitenba-cha so jih zavezniki prestavili v Nürenberg, kjer so ostali še dva meseca v razvalinah SS kasarne. 25. julija 1945 pa so se vrnili v domači kraj, na požgane domove. Anton Ikovic INVALIDSKE OLIMPIJSKE IGRE V dneh od 1. do 10. avg. je bila v svetovno znanem univerzitetnem mestu Heidelbergu v Zahodni Nemčiji olimpiada invalidov paraplegikov, na kateri je tekmovala tudi naša občanka Marika ŠERBELA, urarka z Ljubnega. V slalomu z invalidskimi vozički je dosegla 13. mesto, pri hitrostni vožnji pa 24. V plavanju, kjer sta med močno konkurenco sodelovala samo dva Jugoslovana, se je. uvrstila nekoliko slabše. V tekmovanju med Italijo in Jugoslavijo v Rimu leta 1969 si je priborila zlato in srebrno medaljo. Leta 1971 na Dunaju na evropskem prvenstvu pa je dobila bronasto medaljo pri hitrostni vožnji z invalidskim vozičkom. Olimpiade se je letos udeležila jugoslovanska ekipa — 20 invalidov z invalidskimi vozički. V ekipi je bilo 6 žensk in 14 moških, ki so bili izbrani na izbirnem tekmovanju. Ekipa je osvojila eno zlato, eno srebrno in dve bronasti kolajni ter več mest v prvi deseterici, kar je zanje prav gotovo velik uspeh. Tekmovanje jim je omogočila jugoslovanska zveza za šport in rekreacijo invalidov, opremo pa so jim brezplačno podarila nekatera slovenska podjetja. Marika ŠERBELA iz Ljubnega se je udeležila olimpijskih iger v Heidelbergu OPOZORILO voznikom osebnih vozil, ki se vozijo na delo v Velenje Cesta iz Savinjske doline v Velenje, ki vas dnevno vodi na delo je zelo ozka ter ovinkasta in zato nevarna tudi v poletnih dneh, ko so pogoji za vožnjo najboljši. Jesenska megla in poledica v senčnih krajih le še poveča-tej relaciji. Opozarjamo vas, ta nevarnost za vse voznike na da vozite kar najbolj previdno, da ne prehitevate v ovinkih in tako prispevate k varni vožnji in zagotovite vašo osebno varnost. Odpravite se od doma deset minut prej kot v poletnem času, pa boste z lahkoto premagali tudi muhasto vreme in prišli zdravi v službo. Jože Miklavc Služba varnosti pri delu Gorenje DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 13. 11. 1972 od 7. ure do 20. 11. 1972 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad od 20. 11. 1972 od 7. ure do 4. 12. 1972 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje; od 4. 12. 1972 do 7. ure do 11. 12. 1972 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje; od 11. 12. 1972 od 7. ure do 18. 12. 1972 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji. ŽIVINOZDRAVNIK: 19. 11. 1972 — Tone RESNIK, dipl. veterinar, Mozirje. 26. 11. 1972 — Jože MERMAL, dipl. veterinar, Ljubno ob Savinji. 29,—30. 11. 1972 — Drago LUKAN, dipl. veterinar, Gornji grad. 3. 12. 1972 — Drago LUKAN, dipl. veterinar, Gornji grad. 10. 12. 1972 — Tone RESNIK, dipl. veterinar, Mozirje. 17. 12. 1972 — Jože MERMAL, dipl. veterinar, Ljubno ob Savinji. 17. 12. 1972 — Jože MERMAL, dipl. veterinar, Ljubno ob Savinji. »Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje NOVE AVTOBUSNE PROGE Avtoturistično podjetje IZLETNIK CELJE Primestna linija Potniški prevoz Vozni red Linija: TIROSEK-NAZARJE— MOZIRJE D D D Postaje D D D 1 2 3 Km Postajališča 4 5 6 5.00 21.00 0 TIROSEK 14.55 22.55 5.05 12.45 21.05 2 Šmiklavž 7.15 14.50 22.50 5.08 12.48 21.08 3 Dol 7.12 14.47 22.47 5.12 12.52 21.12 5 Dol-Rogačnik 7.08 14.43 22.43 12.55 7.05 5.15 21.15 7 Gor. grad — 14.40 22.40 13.25 7.00 5.17 13.27 21.17 8 Gor.' grad-Sp. trg 6.58 14.38 22.38 5.20 13.30 21.20 10 Kropa 6.55 14.35 22.35 5.22 13.32 21.22 11 Bočna 6.53 14.33 22.33 5.24 13.34 21.24 13 Devce 6.51 14.31 22.31 5.26 13.35 21.26 14 Volog 6.49 14.29 22.29 5.28 13.38 21.28 15 Šmartno/Dreti 6.47 14.27 22.27 5.30 13.40 21.30 15 Zg. Kraše 6.45 14.25 22.25 5.32 13.42 21.32 16 Sp. Kraše 6.43 14.23 22.23 5.34 13.44 21.34 18 Pusto polje 6.41 14.21 22.21 5.35 13.45 21.35 18 Lačja vas 6.40 14.20 22.20 5.37 13.47 21.37 20 Kokarje 6.38 14.18 22.18 5.40 13.50 21.40 22 Nazarje 6.35 14.15 22.15 5.41 13.51 21.41 22 Nazarje-Gorenje 6.34 14.14 22.14 5.43 13.53 21.43 24 Mozirje-Celinšek 6.32 14.12 22.12 5.45 13.55 21.45 25 MOZIRJE 6.30 14.10 22.10 Opomba: : vozi od ponedeljka do petka ter prvo soboto v mesecu. Obratuje od 6. 11. 1972 dalje. Linija: LUCE- -NAZARJE— MOZIRJE D D D Postaje D D D 1 2 3 Km Postajališča 4 5 6 4.55 12.55 20.55 0 LUGE 7.05 15.15 23.00 4.58 12.58 20.58 1 Raduha-Prošek 6.59 14.59 22.54 5.01 13.01 21.01 2 Rogački most 7.02 15.02 22.57 5.04 13.04 21.04 3 Raduha 6.56 14.56 22.51 5.07 13.07 21.07 5 Meja 6.53 14.53 22.48 5.12 13.12 21.12 8 Podjeznik 6.48 14.48 22.43 5.15 13.15 21.15 10 Ljubno 6.45 14.45 22.40 5.17 13.17 21.17 10 Ljubn. Sav. Alpe 6.43 14.43 22.38 5.19 13.19 21.19 12 Radmirje-»K« 6.41 14.41 22.36 5.22 13.22 21.22 14 Okonina 6.38 14.38 22.33 5.24 13.24 21.24 15 Grušovlje 6.36 14.36 22.31 5.26 13.26 21.26 16 Šentjanž 6.34 14.34 22.29 5.28 13.28 21.28 17 Varpolje 6.32 14.32 22.27 5.30 13.30 21.30 18 Nizka 6.30 14.30 22.25 5.31 13.31 21.31 18 Rečica-»K« 6.29 14.29 22.24 5.33 13.33 21.33 19 Rečica 6.27 14.27 22.22 5.34 13.34 21.34 20 Rečica-»K« 6.26 14.26 22.21 5.36 13.36 21.36 21 Sp. Rečica 6.24 14.24 22.19 5.40 13.40 21.40 23 Nazarje 6.20 14.20 22.15 5.41 13.41 21.41 23 Nazarje-Gorenje 6.19 14.19 22.14 5.43 13.43 21.43 25 Mozirje-Celinšek 6.17 14.17 22.12 5.45 13.45 21.45 26 MOZIRJE 6.15 14.15 22.10 Opomba: vozi od ponedeljka do petka ter prvo soboto v mesecu. Obratuje od 6. 11. 1972 dalje. Rok veljavnosti voznega reda od 6. 11. 1972 do 31. 5. 1973.