I N D U S T R 1 J A GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH 1*2 dY L k"6 V"
Tovariš Tito
12. decembra je obiskal našo tovarno predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije tov. Josip Broz Tito.
Vest o tem se je dopoldan bliskovito razširila med kolektivom in v vseh delovnih enotah in okolico tovarne so ta dan lepše uredili.
Že dosti pred četrto uro — ko je bil obisk napovedan — so se pred novo avtopnevmatiko zbrali Sergej Kraigher, Franc Popit, Lidija Šentjurc, Slavko Zalokar, Franček Rogelj, Stane Božič, predstavniki Save in novinarji.
nez Beravs. »Tov. Tito, kolektiv Save je zelo počaščen z vašim obiskom. Danes ste tretjič med nami in prepričani smo, da boste sami videli, kakšen napredek je Sava naredila v povojnih letih.«
Tov. Beravs je visoke goste povabil, naj si ogledajo nekatere delovne enote. Predsednik Tito in tov. Jovanka ter spremstvo so si z velikim zanimanjem ogledovali predvsem nove stroje in opremo ter pohvalili prizadevanja kolektiva Save, da z modernizacijo proizvodnje olajša delo v neposred-
Ob prihodu prisrčen pozdrav
Nekaj pred četrto uro je pripeljal predsednikov avto in ko je tov. Tito izstopil, mu je izročila šopek rož Mihaela Žumer, tov. Jovanki pa je rože izročil Tone Bajuk. Visoke goste je nato pozdravil direktor podjetja tov. Ja-
ni proizvodnji, stalno izboljšuje kvaliteto in postaja sodobno organizirana delovna organizacija.
Po tem se je tov. Tito dalj časa zadržal v sejni sobi in se pogovarjal o razvoju tovarne, o problemih in načrtih.
Ogled proizvodnih delovnih enot
v Savi
Razgovor je bil zelo sproščen. Pred slovesom je tov. Tito dejal: »Dobil sem vtis, da ste zelo enoten kolektiv in zelo prav ravnate, ko pri odločanju o vašem delu in o vaših načrtih sodelujejo vsi vaši delavci. Jaz mislim, da je to, kar ste naredili v preteklih petih letih ogromen korak.«
Titov tretji obisk naše tovarne je nedvomno za nas veliko priznanje, pa tudi dolg, da svoje naloge še vestne j e izpolnjujemo in da vložimo vse napore v dograditev nove sodobne tovarne. Dolg tudi, da bomo morda ob prihodnjem obisku lahko ponosno rekli: Tov. Tito, obljubo smo izpolnili!
JOŽE ŠTULAR Razgovor v sejni sobi je bil sproščen
Poslovanje v drugem polletju
Delavski svet podjetja je 18. novembra razpravljal o devetmesečnem poslovanju. O tem smo vas obvestili v injormatorju in obljubili daljšo informacijo. Za današnjo številko jo je pripravil direktor finančne službe tov. RUDI BABNIK.
Največji problemi, s katerimi se srečujemo v gospodarstvu v drugem polletju so predvsem:
porast cen repromateriala, porast življenjskih stroškov in splošna nelikvidnost. Vsi ti pojavi odločilno vplivajo tudi na uspeh poslovanja našega podjetja. Prav tako neugodna je tudi prognoza za naslednje leto, saj se že sedaj predvideva, da bodo povišane cene v nekaterih bazičnih panogah, kar bo močno vplivalo tudi na višino stroškov pri nas.
Pri oceni poslovanja do 6. decembra letos na podlagi gospodarskega načrta ugotavljamo, da realizacija na domačem trgu presega planiran obseg za 4 %, izvoz pa zaostaja za 29,9 %. Skupna prodaja presega planiran obseg za 1,55 °/o, to pa pomeni, da bo skupna prodaja koncem leta realizirana kot predvideva gospodarski načrt.
Nasprotno je s skupno plačano realizacijo, ki zaostaja za planirano za 6,9 %. Terjatve od domačih kupcev so 6. decembra letos za 22.389.000 din višje kot so znašale v začetku leta, tako, da znašajo skupne terjatve od kupcev okoli 80.000.000 din.
Terjatve od kupcev smo v zadnjem času uspeli znižati s klirinško poravnavo, kar pomeni, da
so se hkrati znižale obveznosti do domačih dobaviteljev. Glede na to, da tak način poravnave obveznosti do tujih dobaviteljev ni mogoč, ostaja še vedno problematično financiranje uvoza.
Zaradi višjih dejanskih nabavnih cen repromateriala v drugem polletju ne poslujemo več tako rentabilno kot v prvem polletju. Prav tako so se povečali stroški zaradi obresti na kratkoročne kredite, ki jih najemamo za zagotovitev normalne oskrbe proizvodnje z reprodukcijskim materialom. O ukrepih za znižanje splošnih stroškov in racionalnejšo proizvodnjo ter izboljšanju likvidnosti je že sklepal delavski svet. Poleg teh ukrepov je pa nujna zahteva sprememba nekaterih sistematskih administrativnih ureditev, ki v danih tržnih pogojih ne ustrezajo in je zaradi njih naše podjetje v neenakopravnem položaju, tako nasproti tujim proizvajalcem, kot tudi nasproti domačim poslovnim partnerjem. Sem sodijo režim cen, prodajna politika, carinski režim in drugo. Poslovni uspeh torej ni odvisen le od naših lastnih prizadevanj, temveč tudi o splošnih pogojev poslovanja. Vse to pa terja od nas dodatne napore, ki bi bili v urejenih tržnih razmerah v stabilnem gospodarskem sistemu odveč.
Opomba
uredništva
Po razpravi je delavski svet podjetja sprejel vse ukrepe (objavili smo jih v informatorju pred sejo). Poleg tega je delavski svet sklenil, naj se vsa razpoložljiva finančna sredstva angažirajo za obratna sredstva. Ter:
Ob zaključnem računu za leto 1969 naj vse strokovne službe podajo natančno poročilo, kako so izvršile sprejete ukrepe za izboljšanje likvidnosti.
Razprave o osnutku statuta
V začetku novembra smo začeli z razpravami o osnutku statuta podjetja. Izdelan osnutek statuta je bil poslan vsem delovnim enotam v tolikšnem številu, da je skupina petih delavcev lahko dobila en izvod in si ga med seboj izmenjava. Komisija za samoupravne predpise je priporočila več oblik razprav in o tem seznanila vse delavce podjetja z informatorjem. Poleg tega je določila tudi 20. november, ko naj bi se razprave končale. Vsa vprašanja in predloge naj bi na to proučila
in uporabila pri dokončnem oblikovanju osnutka statuta podjetja.
Potek prvih razprav je pokazal, da bo potrebno prvotni rok podaljšati, ker bi tako omogočili, da se kar največ delavcev seznani z osnutkom in vključi v razpravo.
Več delovnih enot je svoje razprave predvidelo šele ob koncu novembra ali celo v prvi polovici decembra, tako da bodo praktično zaključene šele 15. decembra. Vendar tudi tolikšno podaljševa-
nje prvotno določenega roka še omogoča, da se vse predloge in vprašanja prouči in predloži poročilo delavskemu svetu podjetja še pred koncem decembra letos.
Iz zapisnikov je razvidno, da je bila večina razprav dobro pripravljenih in da je dane predloge in vprašanja vredno proučiti in tudi upoštevati. Skoraj v vseh primerih so delovne enote tudi prosile, da razpravam prisostvuje in v njih sodeluje tudi član komisije za samoupravne predpise.
Največ vprašanj in predlogov se nanaša na posamezna določila o najvažnejših poglavjih statuta, ki opredeljujejo družbeno ekonomski položaj delavcev, delovnih enot in podjetja kot celote. Tokrat je še nemogoče v tej kratki informaciji naštevati številna vprašanja in predloge iz razprave, ker jih šele proučujemo, sistematično urejamo in pripravljamo za komisijo za samoupravne predpise in za delavski svet podjetja.
Komisija za samoupravne predpise je v tem mesecu že dve seji
o statutu
posvetila izključno obravnavi predlogov iz razprave, najmanj dve pa bosta še sledili. Komisija se je tudi odločila, da bo poročilo o razpravi in dokončnem osnutku statuta predložila še pred sejo delavskega sveta vsem delovnim enotam, da ga bodo lahko spoznale in videle, kaj le-ta dokončno predlaga delavskemu svetu podjetja.
ŠTEFAN MARCIJAN
Konferenca zveze komunistov
26. novembra so se zbrali k obračunu svojega dela komunisti Save. Poročilo o delu smo objavili neskrajšano v prejšnji številki.
Uvodne besede in referat je prebral dosedanji sekretar Jože Kocijan in pri tem poudaril, da je bilo sicer poročilo o delu v razpravah na oddelkih, da pa je očitno, da poročila marsikdo ni prebral in zato tudi ni bilo spodbud za prihodnje delo. Tov. Kocijan je v svojem referatu opozoril na nekaj zanimivih pojavov v naših odnosih, zato le-tega objavljamo. Pripravljen je po stenografskem zapisu.
K referatu sta bila dodana tudi dva dodatna dela, in sicer je tov. Rado Roter podal osnove ekonomske politike v letu 1970, tov. Rudi Babnik pa položaj Save letos in v prihodnjem letu.
Konferenca je vsekakor dala dokaj kritično, a pozitivno oceno dosedanjega dela, pa tudi pokazala, čemu bo v prihodnje moralo novo vodstvo v Savi posvetiti več dela in časa.
Več o konferenci bomo pisali še v naslednji številki glasila.
JOŽE STULAR
Udeleženci konference ZK
Referat
tov. Jožeta Kocijana
V uvodnih besedah je tov. Kocijan povzel nekatere misli oddelčnih sestankov, ki naj bi jih konferenca dopolnila in sprejela stališča, ki bodo omogočala uspešno delo organizacije in članov.
Tov. Kocijan je dejal:
»Pri nas se še vedno opaža posebna vrsta tihe in mirne konsolidacije, v kateri smo vsi zadovoljni s tem, kar imamo, ne glede na vrednost in stvarnost. Vendar bi morali ravno v tem obdobju bolj vestno in odkrito razpravljati o zavesti komunistov, o prizadevnosti in odgovornosti pri uresničevanju socialističnih načel, o medsebojni pomoči, razbijanju nepolitičnosti med samimi komrmisti, če hočemo priti na cilj in uresničevati sklepe organov ZK. Delovati moramo bolj javno, kot organizirana idejno-politična sila, saj so naši interesi podobni zgodovinskim interesom delavskega razreda za enakopravne odnose. Vsako odtegovanje posameznih komunistov od aktivnosti, uresni-
čevanju sklepov in stališč, je treba takoj obravnavati in po statutu ukrepati.
Čas, v katerem živimo, zahteva, da moramo razumeti nove zakonitosti in se hitro vključiti v nova tehnična dogajanja. Toda do sedaj smo se premalo zavedali, da sta gospodarska zmogljivost in socialni napredek družbe odvisna od njenega znanstvenega potenciala, se pravi, od človekovih sposobnosti. človek in njegova sposobnost postajata v znanstveni tehnični revoluciji najbolj učinkovita oblika reprodukcije proizvajalnih sil. Vendar se ta znanstveni tehnični potencial ne sme odražati na vseh področjih človekovega dela, ker prehajamo v čas, ko parcialno in rutinsko delo prevzemajo stroji, človekova dejavnost pa se vedno bolj premika na področje raziskav, projektiranja, kontrole in upravljanja. Delež človeka v kontroli in upravljanju ni več fraza, ampak tehnološka in ekonomska nujnost
Jože Kocijan na konferenci ZK
V bodoče pa moramo več razpravljati tudi z delovnimi ljudmi, ker so dokazali, da so za samoupravne socialistične družbene odnose. Kako bodo sodelovali in se usposabljali, pa je veliko odvisno od delovnih vodij in članov ZK. Zato mora biti vodja ne samo strokovnjak, temveč tudi družbeno politični delavec, sposoben okolici pojasnjevati družbene potrebe in ukrepati v korist družbenih zahtev.
Za demokratične odnose in moderno organizacijo dela je potrebno spremeniti kvalifikacijsko strukturo in začeti s sistematičnim usposabljanjem zaposlenih, ker je prav usposobljenost osnovni pogoj za hiter tehnološki napredek. Prav izobraževanje bo moralo zaradi sedanje kvalifikacijske strukture postati imperativ našega bodočega razvoja, kar je poudaril tudi tov. Tito na 9. kongresu ZKJ, saj samoupravljalska
družba zahteva visoko stopnjo znanja, socialistične zavesti in strokovne sposobnosti. Za to stališče se bomo morali zavzeti komunisti, saj je razmerje med perspektivo razvoja in investicijskimi vlaganji še vedno 12:1. Ob sprejemu novega statuta bi morali zato nekatere dolžnosti, vsaj tiste, ki govorijo o vzporedni rasti posameznika z delovno organizacijo, nekoliko bolj odločno in natančno precizirati. S tem ne bomo pripomogli le k izboljšani kvalifikacijski strukturi, temveč tudi k tehnološki in delovni disciplini, tako da bo vsak na svojem delovnem mestu delal po svojih maksimalnih sposobnostih in ne samo po trenutnih zahtevah kot do sedaj.
Po ocenah drugih je naše podjetje samoupravno dobro organizirano. Vendar s tem ne moremo biti zadovoljni, ampak moramo uveljaviti tako samoupravljanje.
v katerem bo delovni človek neposredno odločal in vplival na vsa bistvena vprašanja, ki so v interesu delovne skupnosti kot celote.«
Ob koncu svojega referata je tov. Kocijan spregovoril tudi o organiziranosti ZK v podjetju, ki se je pokazala sporna in ne preveč učinkovita. Osnovni razlog za neučinkovitost je po njegovem mnenju v tem, da smo bili preveč po svoje organizirani in tako premalo povezani v celoto, v kateri delamo. Ce se ne bo povečala zavest in idejnost članov ZK, potem nobena reorganizacija ne more izboljšati dela. Vendar smo prišli do nekaterih novih oblik, na podlagi katerih je pripravljenih tudi predlog spremembe organiziranosti ZK v podjetju. S tem je tov. Kocijan svoje misli zaključil, in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri uresničevanju sedanjih nalog in ki so se zavedali svojih dolžnosti.
Borut Šnuderl sekretar ZK Sava
Na konferenci Zveze komunistov v Savi 26. novembra letos so za sekretarja soglasno izvolili tov. Boruta Šnuderla, diplomiranega pravnika.
Borut Šnuderl se je rodil 30. decembra 1940, na pravni fakulteti je diplomiral 26. marca 1963, v Savo pa je prišel 1. aprila 1963.
Borut Šnuderl je bil že doslej aktiven družbenopolitični delavec v Savi in izven nje. Pretekli dve leti je bil poslanec v republiški skupščini, predsednik komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Kranj, predsednik komisije za samoupravljanje v republiški skupščini. V podjetju je bil član več komisij in odborov.
Nalogo sekretarja ZK prevzema tov. Šnuderl v času, ko ta organizacija z vso odločnostjo nadaljuje idejni boj in išče sodobnih metod dela za nadaljnjo demokratizacijo družbenih odnosov.
In kljub temu, da ima tov. Šnuderl v družbeno političnem delu veliko izkušenj, okrog sebe pa skupino (sekretariat) prizadevnih in delavnih članov ZK, ga v naslednjih dveh letih (mandat) čakajo težke naloge in tudi preizkušnje.
Kakor je v svojem referatu na konferenci opozoril dosedanji sekretar Jože Kocijan, velja tudi za
prihodnje: iluzorno je pričakovati večjih uspehov, če delo organizacije (katerekoli) sloni le na enem
človeku ali pa le na majhni skupini. Torej ob tem, ko vsem novoizvoljenim iskreno čestitamo in želimo, da bi bilo njiliovo delo uspešno, pozivamo tudi vse člane ZK k aktivnejšemu delu v organizaciji.
J. Š.
Borut Šnuderl na konferenci ZK
Elektronski računalnik je naredil prve korake v Savo
V	našem glasilu smo pred letom že pisali o elektronskem računalniku, kasneje pa vas o tej problematiki nismo več obveščali. To pa ne pomeni, da smo na računalnik pozabili, temveč smo v ekonomsko organizacijski službi, razvojno tehnološki službi, prodajni in finančni službi vložili ogromno dela, da bi računalnik, ko bi ga začeli uporabljati v podjetju, dal čimboljše rezultate.
V	novembru smo organizirali za sodelavce prodajne službe, administratorke proizvodnih delovnih enot in skladiščnike gotovih izdelkov kratke seminarje, na katerih smo jih seznanili z elektronskim računalnikom in novostmi, ki jih bo prinesel v njihovo delo. S tem člankom pa želimo tudi ostale člane kolektiva seznaniti z delom, ki je bilo na tem področju opravljeno v preteklem letu.
OBDELAVA PODATKOV O GOTOVIH IZDELKIH
V	razvojno tehnološki službi so na poseben obrazec vsakemu izdelku, ki se pojavlja v (tašem proizvodnem programu, vpisali
novo petmestno šifro, naziv, dimenzijo, mersko enoto, klasifikacijo, težo za enoto mere in še nekatere druge podatke.
V	finančni službi so za vsak izdelek izračunali izdelavni material in izdelavne osebne dohodke (direktne stroške), v prodajni službi pa so vpisali še šifro, naslov, dejavnost, šifro komercialnega predstavnika, ki ga obiskuje, teritorij itd.).
Vse te podatke smo zluknjali v luknjane kartice in jih posredovali računalniku, ki jih hrani v svojih eksternih spominih (magnetnih diskih).
Iz zbranih podatkov nam je računalnik že izpisal šifrante izdelkov in kupcev, ki smo jih razdelili v prodajni službi, v proizvodnih delovnih enotah, skladiščih, razvojno tehnološki službi, službi za organizacijo proizvodnje itd.
V	mesecu decembru dela računalnik poizkusno, zato smo že nadomestili stare materialne čeke in odpremnice z novimi obrazci, ki so prilagojeni elektronski obdelavi podatkov. Pri izpolnjevanju teh obrazcev, se pojavlja novost,
to je vpisovanje šifer. Zelo pomembno je, da ima izdelek svojo šifro, ker ima računalnik v svojem spominu za vsak šifriran izdelek zbranih prek 40 različnih podatkov, če je vpisana na dokumentu nepravilna šifra, se ažu-rirajo napačni podatki, če pa šifra sploh ni vpisana, pa nam računalnik tak dokument zavrne in ga je potrebno dopolniti.
V januarju bo delal računalnik že redno, in sicer bo delo potekalo takole:
Vsak delovni dan do 14. ure nam bo skladišče gotovih izdelkov predalo vse materialne čeke za prevzete izdelke iz proizvodnih delovnih enot in odpremnice za izdelke, ki so jih odposlali kupcem.
Popoldne bomo vse te dokumente zljuknjali v luknjane kartice, ki jih bomo zvečer odpeljali v obdelavo na računalnik.
Računalnik bo vsako noč v nekaj več kakor dveh urah na osnovi podatkov o izdelkih in kupcih, materialnih čekov in odpremnic, vpisal:
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tovariš Tito odlikoval Savčane
V času, ko podjetje dosega lepe uspehe na gospodarskem in družbeno političnem področju, je prav, da se spomnimo tudi na delavce, ki so del svojega življenja posvetili temu napredku, napredku tovarne Sava. Srečujemo jih v vsakdanjem življenju, pa jih ne opazimo.
Malce se pomudimo ob njih, napišimo besedo, dve.
Konec preteklega leta je komisija za priznanja in odlikovanja predlagala delavskemu svetu podjetja nekaj članov kolektiva za odlikovanja. Komisija je menila, da pridejo v poštev delavci, ki so po vojni pa do danes veliko prispevali k uspehu delovne organizacije, razvoju in aktivnosti samoupravnih organov kot tudi aktivnosti na področju političnih organizacij. Da pa bi bila izbira kar najbolj življenjska, je bila komisija mnenja, naj dajo predloge za odlikovanja neposredno delovne enote. Na podlagi predlogov se je komisija odločila za 13 kandidatov.
Na svečani proslavi v Prešernovem gledališču ob dnevu republike je 28. novembra slavljencem podelil odlikovanja predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar. Ob priložnostnem govoru je tov. Zalokar toplo čestital vsem odlikovancem in jim izročil odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Podelitvi priznanj je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali Slovenski oktet, savski folkloristi in Alenka Svetelova, članica mestnega gledališča.
Naj vam predstavimo odlikovance:
FRANCKA PAJER
je delala v avtopnevmatikami na delovnem mestu prevzemalec materiala, v podjetju je bila zaposlena 22 let in 5 mesecev. Je nekaznovana in svoje delo je opravljala zadovoljivo. Bila je član sveta delovne enote, predsednik volilne komisije. 31. 12. 1968 ji je prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
ALOJZ GRAŠIČ
je zaposlen v avtopnevmatikami na delovnem mestu izmenski delovodja. V podjetju je 22 let in 4 mesece. Je nekaznovan. Delo
opravlja zadovoljivo in je vesten. Bil je predsednik sveta delovne enote, namestnik predsednika sveta delovne enote, predsednik kadrovske komisije delovne enote, volilne komisije in komisije za osebne dohodke.
JOŽE JERUC
je zaposlen v valjarni II na delovnem mestu izmenski delovodja, v podjetju je 22 let in 9 mesecev. Je nekaznovan in opravlja svoje delovne dolžnosti vestno. V času odsotnosti vodje delovne enote je uspešno vodil delovno enoto. Bil je član upravnega odbora podjetja, predsednik disciplinske komisije, aktivno dela v organih upravljanja delovne enote.
ALOJZ ŽAGAR
je zaposlen v cevami na delovnem mestu konfekcioner Spiralnih cevi, v podjetju je 21 let in 5 mesecev. Je nekaznovan, vesten in dober delavec. Delo opravlja zadovoljivo. Bil je aktiven v organih upravljanja delovne enote in sindikatu (trikrat je bil član sveta delovne enote, enkrat član delavskega sveta in dvakrat član sindikalnega pododbora).
MARA PRAVHAR
je bila zaposlena v prodajni službi na delovnem mestu delovodja skladišč gotovih izdelkov. V podjetju je bila 26 let in 11 mesecev. Bila je nekaznovana in je vestno opravljala delovne dolžnosti. Bila je aktivna v organih upravljanja
delovne enote in podjetja. Delo ji je prenehalo 31. 12. 1968 zaradi upokojitve.
IVO ŽBOGAR
je zaposlen v prešanih izdelkih I na delovnem mestu predgrevalec za trovaljčni kalander. V podjetju je 13 let in 6 mesecev. Je nekaznovan in opravlja svoje delo zadovoljivo in vestno. Je discipliniran delavec. Bil je član sveta delovne enote.
GAŠPER ČUFAR
je bil zaposlen v službi kakovosti na delovnem mestu pregledovalec avtoplaščev. V podjetju je bil 12 let in 11 mesecev in je bil nekaznovan. Bil je marljiv in vesten delavec ter je bil član sveta delovne enote in sekretariata. V okviru svojih sposobnosti je aktivno sodeloval na političnem področju. 1. 5. 1969 je bil starostno upokojen.
MIRKO KLEMENC
je zaposlen v službi vzdrževanja in investicijske izgradnje na delovnem mestu planer in naroče-valec del, v podjetju je 12 let in 3 mesece. Je nekaznovan in opravlja svoje delo zadovoljivo. Aktivno je delal v organih upravljanja podjetja in je bil predsednik upravnega odbora podjetja ter član sekretariata. Je aktiven družbeno politični delavec. Sedaj je predsednik organizacije ZB podjetja.
ANDREJ MAZORA
je zaposlen v mehanični delavnici II na delovnem mestu skladiščnika pomožnega materiala. V podjetju je 18 let in 2 meseca. Je nekaznovan in je na svojem delovnem mestu zelo vesten in delaven. Aktivno sodeluje v organih upravljanja podjetja. Bil je predsednik komisije za varstvo invalidov in dela manj zmožnih ljudi. Je družbeno politično aktiven.
MARIJA ŠMID
je zaposlena v delovni enoti prevleke valjev na delovnem mestu konfekcije ban in posod, v podjetju je 22 let in 9 mesecev. Je nekaznovana in opravlja svoje delo zadovoljivo. Uveljavila se je v organih upravljanja delovne enote. Večkrat je bila predsednik komisije za kadre delovne enote.
JOŽE KOCIJAN
je zaposlen v izobraževalnem centru na delovnem mestu predstojnika. V podjetju je 11 let in 3 mesece in je nekaznovan. Svoje delovne dolžnosti izvršuje uspešno. Je družbeno politično aktiven ne samo v podjetju, temveč tudi na terenu. Poleg svojega dela je opravljal še odgovorno in zahtevno funkcijo sekretarja ZK Sava.
ERNA MLADENOVIČ
je zaposlena v prešanih izdelkih II na delovnem mestu delavka pri strojnem obrezovanju gorskih podplatov. Je nekaznovana in je v podjetju 23 let in 3 mesece. Je vestna in dobra delavka. Uveljavila se je v organih upravljanja de-
lovne enote s svojimi predlogi. Ima dober odnos do sodelavcev, svoje izkušnje rada posreduje mlajšim.
RAVNIK MARIJA prešani izdelki II je zaposlena na delovnem mestu čiščenje in odprema blaga, v podjetju je zaposlena 15 let in 5 mesecev. Nekaznovana in delo opravlja zadovoljivo. Bila je aktivna v organih upravljanja delovne enote.
Popravek
Pri zahvali tov. FRANCKE GRACAR je po krivdi uredništva izpadla zahvala sodelavcem valjarne I, stiskarne I in delavcem delavske restavracije za darilo ob njeni upokojitvi.
Tov. Gracerjeva se najlepše zahvaljuje za prelep in trajen spomin, mi pa se vsem prizadetim oproščamo.
UREDNIŠTVO
Zahvala
Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji za podarjeni venec našemu dragemu možu, očetu, bratu, stricu, dedu in pradedu ALOJZU GORNIKU ter članom delovne enote cevarna oz. tehnični izdelki za venec in denarno pomoč ter vsem ostalim, ki so se poslovili od njega.
Žena Ivana in otroci
Alojz Gornik
Elektronski rečunalnik je naredil prve korake v Savo
(Nadaljevanje z 2. strani)
—	dnevni pregled proizvodnje po izdelkih in delovnih enotah z doseženo mero direktnih osebnih dohodkov,
—	vse račune za izdelke, ki so bili tisti dan odpremljeni kupcem (istočasno se luknjajo tudi salda-konti kartic),
—	dnevnik faktur, ki je osnova za knjiženje v glavno knjigo,
—	dnevni pregled prodaje po izdelkih in kupcih z doseženim finančnim pokritjem,
—	skladiščno listo sprememb stanja zalog v skladiščih gotovih izdelkov (centralnega, filialnih in konsignacij skih),
—	nekatere druge liste za potrebe finančne in ekonomsko organizacijske službe.
Že naslednje jutro bodo v fakturnem oddelku račune odposlali kupcem, saldakonti kartice bomo predali v finančno službo, ostale liste pa razdelili vsem sodelavcem, ki jih bodo potrebovali pri svojem delu.
Poleg dnevnih list bo računalnik ažuriral še vrsto drugih podatkov, ki jih bomo hranili na magnetnih diskih. Na osnovi teh podatkov bomo izdelovali tedenske in mesečne statistične podatke preglede proizvodnje in prodaje.
V računskem centru Peko Tržič
SALDAKONTI
Z novim letom 1970 bo tudi oddelek saldo konti v finančni službi poizkusno prešel na delo s pomočjo računalnika. Obseg dela v tem oddelku se zaradi tega ne bo bistveno zmanjšal, povečala pa se bo ažurnost in preglednost naših terjatev do kupcev. Računalnik bo na osnovi pripravljenih programov med drugim delal tudi naslednje:
—	če bo kupec plačal premalo, bo račnalnik to ugotovil in napisal dopis, v katerem kupca prosimo, da poravna razliko;
—	če kupec računa ne bo plačal v določenem roku, bo računalnik napisal opomin, po dveh opominih pa predlog za tožbo;
—	izračunal bo zamudne obresti za vse kupce, ki niso poravnali računov pravočasno in napisal ustrezno obremenitev.
Ker bo na vseh dopisih, ki jih piše računalnik, napisan tudi že naslov kupca, bo potrebno tak dopis samo vložiti v kuverto z okenčkom in ga odposlati. Poleg bo računalnik opravljal še nekatera druga dela, ki so potrebna za sintetično knjiženje v glavno knjigo.
Ker pisalna naprava (printer), ki je povezana z računalnikom, piše 600 vrstic v minuti, bo potreboval računalnik za to področ-dela okoli 1 uro na dan.
OSEBNI DOHODKI
V prihodnjem letu bo računalnik izračunaval tudi osebne dohodke za vse zaposlene v Savi. To delo bomo uvajali postopoma, tako da bo izračunal januarske osebne dohodke za vse strokovne službe in velopnevmatikarno, potem pa še vsak mesec dodatno za tiste delovne enote, ki bodo ime-
le že urejene normative časov.
V ta namen so v kadrovski službi že začeli zbirati podatke o vseh zaposlenih (matična številka, priimek in ime, bivališče, rojstne podatke, podatke o zaposlitvi, delovno mesto, izobrazba, analitska ocena itd.). Zaradi elektronske obdelave podatkov bo mogoče izračunati osebne dohodke veliko hitreje, poleg tega pa bomo dobili kot stranski pro-
dukt celo vrsto statističnih tabel, ki nam bodo pri analizah zelo pomagale.
ZAKLJUČEK
Jasno je, da se bodo pri prilagajanju na nov način dela ponekod pokazale težave. Pri zavzetosti, ki so jo pokazali sodelavci v službah, ki so pripravljale podatke, lahko sodimo, da bodo brez večjih težav premagane. Zavedati pa se moramo nečesa: v razvitih državah je postala pomoč računalnika v podjetjih nujnost, brez katere si ne morejo več zamišljati uspešnega dela. Obdelave, s katerimi smo začeli pri nas, so le skromni začetki, ki imajo med drugim tudi namen, da nas organizacijsko pripravijo na naslednje še odločilnejše korake, ki jih že pripravljamo v sodelovanju z nekaterimi strokovnimi službami.
Slavko Mihelič
Kljub nekaterim morebitnim začetnim težavam, ki bodo predvsem posledica naše neučenosti na obstoječe stanje oz. težav zaradi prilagajanja na nove moderne organizacijske rešitve, pa ne smemo omahovati, kajti tak način dela je nujen.
Že iz tega kratkega in dokaj površnega pregleda pripravljenih obdelav je razvidno, da je bilo vloženo v pripravo del za elektronsko obdelavo podatkov veliko dela. Tega dela ne bi mogel opraviti eden ali dva sodelavca, temveč je rezultat skupnih prizadevanj organizatorjev in programerjev v ekonomsko organizacijski službi z velikim številom sodelavcev v že omenjenih službah. Priznati je treba, da je bilo to sodelovanje plodno in izkoriščam to priložnost, da se jim za njihovo veliko prizadevnost najtopleje zahvalim. Prepričan sem, da bo tudi naše bodoče sodelovanje s strokovnimi službami tako plodno, mi pa vas bomo preko glasila Sava poizkušali še podrobneje obveščati o že prevzetih obdelavah in naših nadaljnjih načrtih na tem področju.
SLAVKO MIHELIČ
Savski strelci osvojili prehodni pokal
Savski strelci so k letošnji obilni meri uspehov dodali še enega. V okviru letošnjih sindikalnih športnih iger v Kranju je ekipa Peternel, Černe, Bitenc in Zupan osvojila prvo mesto. Prehodni pokal, ki ga je do sedaj že dvakrat zaporedoma osvojila Iskra, je tako do naslednjih iger spravljen v naših vitrinah.
PRIČELI SMO Z ZIMSKIM
TRENINGOM
Tehnični odbor strelske družine Sava sporoča vsem strelcem in tistim, ki jih streljanje veseli, da bomo 12. decembra pričeli s treningi z zračno puško. Treningi bi-do v jedilnici obrata I, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. ure dalje.
Pridite in preizkusite svoje strelske sposobnosti, morda boste dosegli vidne uspehe.
DOMINIK POŽENEL
Zmagovita četverica
Dušan Feldin
Ste kdaj pomislili, kako izbiramo med nami sogovornika za tole rubriko? No, nekoč sem že zapisal, da brez kakršnega koli reda. Največkrat nas kdo izmed vas opozori na tega ali onega, ki zasluži, da vam ga predstavimo. Vedno imamo v mislih, da s tem človeka tudi pohvalimo, mu damo skromno priznanje za njegovo delo. Verjetno je precej takih med vami, ki bi to zaslužili. Toda v enem letu jih lahko predstavimo samo 24. Veseli pa bomo, če boste z nami sodelovali in nas še večkrat opozorili: o tem delavcu pišite!
1.	Kdaj ste prišli v Savo in kakšno delo opravljate v skladišču?
»V Savo sem prišel 1. aprila 1968, od 1. novembra 1968 sem na delovnem mestu šefa skladišč gotovih izdelkov in opreme. Pred tem sem bil na delovnem mestu komercialist domače prodaje v prodajni službi.«
2.	S kakšnimi problemi se srečujete pri svojem delu?
»Pri svojem delu se srečujem z naslednjimi problemi: zagotoviti zadosti skladiščnega prostora za vse izdelke, in sicer v štirih ločenih skladiščih gotovih izdelkov: obrat I in II, skladišče Merkur in obrat IV (skladišč Standard). Pomanjkanje skladiščnega prostora ob neprestanem naraščanju proizvodov in izdelkov je eden najbolj perečih in najtežjih problemov skladiščne službe, oz. prodajne službe. Dislociranost skladišč na več mestih in oddaljenost le-teh od prodajne službe zahtevata dnevno angažiranost večjega števila zaposlenih v skladiščni službi (vodja odpreme, odpremljevalci, kurir idr.). Sam moram tudi po večkrat na dan biti prisoten in pomagati reševati probleme v vseh štirih skladiščih. Za boljše poslovanje skladiščne službe so potrebni strokovno usposobljeni in kvalificirani skladiščniki in delavci, žal pa teh še vedno primanjkuje, oz. strokovno in kvalifikacijsko precejšnje število zaposlenih ni sposobnih za skladiščno službo, kar vpliva na kvaliteto dela.
3.	Ali lahko za bralce poveste razliko med novim načinom skladiščenja gum na palete in starim načinom?
»V avgustu 1968 smo tudi v naši tovarni začeli uporabljati kovinske in lesene palete v skladišču gotovih izdelkov. Paletizacija avto-pnevmatike, velopnevmatike, avtozračnic, cevi, klinastih jermen in večjega števila pakiranih izdelkov (blazin, termofor jev, vezle itd.), je prinesla maksimalno izrabo skladiščnega prostora v skladišču obrata II, kjer je paletizacija uvedena. Paletizacija je delno zmanjšala fizično delo skladiščnih delavcev in povečala preglednost skladiščenja artiklov. Z uvedbo paletizacije, posebno za avtopnevmatiko, se je povečala hitrost odpreme blaga (prevoz palet z viličarjem brez predhodnega nakladanja).
4.	Skladišče gotovih izdelkov bi bilo lahko barometer prodaje. Katerih izdelkov gre pri nas največ v promet?
»Vsekakor je skladišče gotovih izdelkov barometer prodaje naših izdelkov. Največ gredo v promet naslednji naši izdelki: potniške pnevmatike, cevi, podplatne plošče, tesnila in izdelki v kalupih.«
5.	Kako se kot eden izmed 2.600 delavcev počutite v naši tovarni?
»V naši tovarni se počutim dobro, posebno pa sem zadovoljen s tovariškimi odnosi med zaposlenimi in skrbjo tovarne do človeka.«
6.	Vaši predlogi, mnenje, želje ...?
»Želim da bi čimprej vsa skladišča gotovih izdelkov združili pod eno streho; še tesnejše sodelovanje s proizvodnimi delovnimi enotami in strokovnimi službami, posebno sedaj, ko je skladiščna služba vključena v poslovanje in evidentiranje blaga preko računalnika oz. IBM sistema.
Najvažnejša in najpomembnejša naloga skladiščne službe in s tem tudi moja želja pa je: ob vsakem času in najbolje oskrbeti naše potrošnike z našimi izdelki, to je z mobilnostjo skladiščnih in odpremnih delavcev zagotoviti kontinuirano odpremo naših izdelkov kupcem.«
Tov. Feldin, želim, da bi se še naprej dobro počutili med nami in hvala lepa za sodelovanje!	L. K.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije, gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.