Štev. 18.
V Ljubljani, 30. aprila 1919.
Leto L1X.
	
	
	
	
	
'' "v	mm
Glasilo Jugoslovanskega utlteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franke.
Učiteljski Tovariš Izhaja vsako sredo popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto veija . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. , . . dvakrat. . 60 , . , . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Ob prejemu novih službenih dohodkov se naj vsakdo najprej spomni svoje organizacije! Plačajte takoj članarino — mesečno po 4 krone — in prispevajte za rezervni sklad Zaveze!	___
HREN:
O potovalnih učiteljih za šolstvo.
Tovariš Potočnik podaja v 16. številki nekaj prav primernih misli k pre-ustrojitvi šolstva in narodne vzgoje, da bi o njih razpravljali. Sedaj gradimo temelje bodočnosti, zato je treba vsestranskega preudarka in premisleka. Čeprav so mnoge zadeve nujne, vendar se ne kaže prenagliti, zlasti ne na polju šolstva, na katerem bo slonela vsa bodočnost naroda.
Potočnikova misel o potovalnih učiteljih za šolstvo se mi zdi tako primerna, in take važnosti, da zasluži posebne pozornosti.
Vsi čutimo potrebo ožjega stika med šolo in domom, mi vzgojitelji in starši. Koliko neprilik bi izostalo obojim, ako bi razumela ena stranka stališče druge stranke, ako bi poznali starši smotre in pota, po katerih mora stopati učitelj vzgojitelj mladine, ki mu mora biti vedno in povsod glavno načelo dobrobit naroda, torej tudi njemu zaupanih otrok. — Ako smo odkriti, moramo priznati, da naše ljudstvo še ne stoji tako visoko v izobrazbi, da bi splošno samo uvidevalo važnost šole in vzgoje. Seveda ni temu krivo ljudstvo samo, ampak največ je temu kriv prejšnji sistem, ki je imel vedno in povsod pred očmi korist in dobrobit nemške države in njenih predstaviteljev, ne pa blaginje ljudstva. Tak je bil ustroj šole, tako glavno načelo, ki mu je bilo vse podrejeno. Ali je potem čuda, da je ljudstvo videlo v učilnici — mučilnico, kar je bila tudi čisto v resnici? In učitelj je bil — hočeš, nočeš, moraš — predstavitelj tega sistema. Tako je bilo pred vojno. Tiste posamezne redke niti, ki so spajale šolo in dom, pa so se med vojno še bolj zrahljale in deloma pretrgale, česar pa ni krivo ne učiteljstvo, ne ljudstvo, ampak vojna. Treba bo torej še mnogo naporov in truda, da dosežemo ono stopnjo v tem oziru, ki smo jo zavzemali pred vojno. Kdo se je zmenil med vojno, recimo, za reden šolski obisk? Deloma je bil zaradi vojnih razmer res nemogoč, a skoro povsod bi bil lahko vkljub vsem izrednim razmeram vsaj za 50 odstotkov boljši, nego je bil. Nevednežem in zanikrnežem je bila pa ravno vojna najboljša prilika za izgovor, da svojih otrok sploh niso pošiljali v šolo. Znani so mi neredki slučaji, da so otroci posameznikov ves vojni čas enostavno ostali doma brez prave in resnične potrebe. — Število analfabetov je moralo med vojno tudi pri nas grozno poskočiti, kar nam pokaže šele štatistika. Temu so bile seveda krive prejšnje oblasti, ki so trpele, da so posamezniki izkoriščali izredne razmere nekaznovani, na drugi strani pa so nalagale doma ostalemu učiteljstvu vse mogoče naloge in posle, da se je moralo z vsem drugim več pečati, kakor pa s šolo. Ljudstvo je uvidelo, da oblast sama omalovažuje šolo, in se je samo ravnalo po tem. — Teh posledic ne bo lahko iztrebiti, prejšnjih predsodkov ne odstraniti. Kjer je vladala prej brezbrižnost ali pa celo sovraštvo, ondi " se ne more kar čez noč naseliti vnema •n ljubezen. Torej bo treba dela, dela in zopet dela vse povsod.
Poglejte le malo okolo sebe in videli boste, kakšni pojmi vladajo o narodni šoli med nami ter zasledujte razne sklepe na shodih in v različnih korporacijah! Kmet zahteva šolo za sebe, torej poseben ustroj; obrtnik istotako itd. Ako bi šlo po želji takih ljudi, bi imeli toliko raznih tipov šol, kolikor imamo pokrajinskih in stanovskih potreb. Ljudstvo in tudi mnogi inteligenti še ne vedo, da je na, v na šola le splošna podlaga za vso nadalj njo splošno ali strokovno izobrazbo, da je takorekoč kvas, iz katerega nastane šele pozneje posebna, določena oblika, kakor komu prija in za katero je sposoben. Narodni šoli se lahko sicer priklopi-jo posebni strokovni tečaji, ki jih potrebujejo stanovski ali pokrajinski interesi, a sama se ne sme nikoli diferencirati. Torej bo zopet potreba mnogo pouka, mnogo dobre volje.
Kdo naj vse to oskrbi? Da bi ljudstvo samo to uvidelo, bi morali predolgo čakati, predolgo bi morala trpeti šola na posledicah grehov, ki jih je zakrivila prejšnja oblast. Pomoč je nujna. Kdo jo naj nudi? Mar li učiteljstvo samo v svojem okraju? To bi bilo seveda najbolj enostavno. A treba je pomisliti, da ni vsak učitelj že obenem poljuden ljudski govornik, da tudi nima često časa za temeljito pripravo, in kar je glavno, domačin nikoli tako ne učinkuje pri ljudstvu kakor pa tujec. Torej je treba na vsak način poiskati drugih, ki po svojem znanju, nastopu in zmožnosti zbližajo šolo in dom, da bosta stopala z roko v roki, da bosta pdpirala drug drugega, da ne bo eden podiral, kar drugi zida. In to morejo oskrbeti le za to sposobni potovalni učitelji.
Po mojem mnenju bi niti ne bilo potreba v ta namen posebno sestavljenega in prevelikega aparata. Zadostoval bi mali odsek pri višjem šolskem svetu, ki bi vso zadevo organiziral ter jo vodil smotreno. Vsaka šola naj bi imela letno vsaj dva taka sestanka s starši, kjer bi dajalo domače učiteljstvo samo potrebna pojasnila, ki se tičejo lastne šole in bi jih starši zahtevali. Vse drugo bi pa opravil potovalni učitelj sam s svojimi so-trudniki. Mislim namreč, da bi se našlo povsod dovolj učiteljev in učiteljic, ki bi po svoji zmožnosti in sposobnosti bili prav pripravni, da bi jih potovalni učitelj pritegnil k tej akciji seveda v drugih krajih in proti primerni denarni odškodnini. Predpogoj je, da predavatelj pozna krajevne razmere in mišljenje ljudstva. Na vsakem takem sestanku naj bi predavala tudi ena tovarišica s posebnim ozirom na matere in o vzgoji deklic. Morda bi bilo možno vsaj marsikje, da bi nastopil ob podobnih prilikah tudi zdravnik in podal ljudstvu pouka o telesni odgoji otrok.
Naša domovina bo potrebovala zdra vih, čvrstih in pametnih državljanov. Čimbolj bodo na svojem mestu posamezniki, tembolj se bo zavedala skupnost svoje naloge napram domovini in državi, tem lepše bo procvitala in nudila svojcem vse udobnosti, ki jih more nuditi dobro urejena država svojim državljanom.
Nemščina v ljudski šoli.
Živimo v Jugoslaviji, a doslej se še nismo mogli otresti duha stare avstrijske birokracije, zato nam je še vedno pred očmi nemščina kot jedino zveličalni jezik, od katerega je baje edino mogoče upati na bollšo bodočnost milega nam naroda.
Po časopisih se je vnela v zadnjem času precej živahna debata zaradi nemščine na naših srednjih šolah. Zdi se mi, da je premagalo mnenje, naj se kolikor mogoče izognemo temu predmetu na teh šolah ter naj postavimo na njih mesto rajši francoščino ali italijanščino.
Kaj pa na ljudski šoli, kjer nam je podajati narodu le elementarne nauke? Ah sodi morda ta jezik za Slovenca tudi med elementarne znanosti? Po odredbi šol. oblastnije smo odslej še bolj vezani na nemščino, nego smo bili poprej pod staro vlado. Pri nas na Goriškem nismo poučevali poprej nemščine na vseh več-razrcdiv.cah. Jaz sem bil v zadnjem času na triraziednici ter poučujem 22. leto, a doslej nisem še učil tega jezika na naši šoli. V Jugoslaviji pa bom, kot kaže, si-ljen lotiti se ga, sicer zlezem lahko še v kakšno neljubo disciplinarno preiskavo. Pod avstrijsko vlado bi me bili za to tudi še posebe nagradili, a v Jugoslaviji se to Uoieva učitelju med obligatne učne ure.
Na jezikovnih mejah se mora baje poučevati ta blaženi jezik zaradi praktičnih potreb. Kje pa so te praktične potrebe? Saj smo tu pač sami Slovenci, oziroma Jugoslovani in preko meje nimamo pa ničesar iskati, če smo tudi sosedi. Upam, da imamo pri nas dovolj kruha, da ne bomo siljeni do sličnih korakov. Prej obratno! Dokler ne čutijo naši sosedi Nemci potrebe uvesti v svoje šole našega jezika, ne potrebujemo tudi mi njihovega pri nas. Ce gre tu zaradi soseščine, bi morali uvesti na naših šolah ne le nemščine, marveč tudi vse ostale jezike naših državnih mejnih sosedov: italijanski, madžarski, romunski, bolgarski, grški in morda še celo albanski jezik. Ako ir pa tega potreba in morda celo nemogoče, tedaj tudi nemščine ni potreba pri nas. Če je še na srednjih šolah ta jezik dvomljive vrednosti, toliko bolj menim, da je na ljudskih šolah. Sicer pa — ah moramo biti zares vedno mi one pokorne c\čice na uslugo drugim? — Pri nas bodi na vseh šolah obligaten srbohi vaški jezik, pri Srbohrvatih pa slovenski. Za srbohrvatski jezik ne potrebujem in ne vprašam jaz za svojo osebo prav nobenih nagrad, ko bi s tem tudi prekoračil število učnih ur, a nemščine ne maram poučevati principialno niti za nagrado!
Kdor hoče k nam, naj se nauči nagega jezika. Našemu ljudstvu pa ni treba, da hodi preko meje! Tu imamo dovolj kruha, da nam bo še preostajal. Kdor hoče kaj več, naj si pomaga sam. Takega luksusa ni treba uganjati na naših šolah ter pomagati s tem rediti gada na lastnih pisih!
Sicer pa odredba pravi, da je uvesti nemščino le tam, kjer se jih zglasi najmanj 15 učencev enega razreda. — Na jezikovnih mejah je s tem toliko povedano, kot da je obvezna dolžnost poučevati ta jezi!- na vseh večrazrednicah, ker če le s prstom mignem na to odredbo, se mi jih odzove ne le 15 na razred, marveč 115 V2 učercev enega razreda.
A" Velikovec je že prišel učitelj na manjšinsko šolo — za 35 učencev. — Avstrijskemu režimu se pa ni zdelo poprej uvesti na tej šoli slovenščine niti kot predmet za ostalih 400 otrok slovenskih velikovških staršev. Mi hočemo pa v nacionalni državi uvesti na isti šoli sedaj nemščino kot učni jezik in deloma kot učni predmet.
Porečete mi, mi hočemo biti zgled pravičnosti in nacionalne tolerance. Da, saj takšni smo bili že od nekdaj, tako da bi s svojo pravicoljubnostjo prišli kmalu
ob svojo eksistenco ter tako počasi izginili z zemeljskega površja.
Ta plemenita naša odredba je gotovo tudi našim Velikovčanom dobro znana. Dober del teh je na drugi strani, od koder spuščajo na naše vrle vojake svoje ne posebno prijazne pozdrave v obliki strelov. Iz hvaležnosti pokajo v zadnjem času pa še bolj pridno nego poprej, tako da so morali naši tam nastavljeni učitelji z onim nemške-manjšinjske šole vred popihati jo iz drugače prijaznega velikov-škega mesteca.
Boj ne pozna rokavic in ne galantno-sti. Poprej ste vladali vi, danes vladamo mi. Poprej smo morali poslušati mi vas, bilo po volji ali ne, danes poslušajte vi nas. Poprej v mednarodni državi niste hoteli upoštevati naših želja — želja večine — toliko manj se moramo čutiti dolžni mi sedaj v nacionalni državi, upoštevati želje manjšine — renegatov!
Vun iz naših šol nemščina in na nje mesto srbohrvaščina! Ne cincajmo, marveč odločno pokažimo, da smo danes gospodarji mi ter da nismo morda kakšen privesek Nemcev. Starši, ki jim je toliko pri srcu nemščina, naj si plačujejo sami tako razkošje!
Ako pa meni kdo, da nam vkljub temu ni mogoče prizanesti s to čašo gren-čice, ki bo ovirala napredek in probuio obmejnega naroda, naj se vsaj specialno nagradi prizadeto učiteljstvo za te ure. Ne vem, kako more biti drugače kaj ob-ligatnega za učiteljstvo, kar pa za učenca ni.
Italijani nam obljubljajo, da bodo v teku 10 let poitalijančiii vse naše zavedne Primorce; mi pa ne bomo na ta na-č i n poslovenili ali — bolje rečeno — do-vedli do narodne zavednosti našega nezavednega obmejnega ljudstva niti v 10-krat tolikem času! S tem dosežemo le, da bodo hirali naši obmejni kraji ter se ohranijo še vedno zreli za eventualni prestop čez mejo ob morebitni dani priliki.
— France.
IVAN ROBNIK:
Zdaj je čas!
Zdaj je čas, da je vsak izmed nas graditelj ; zdaj je čas, da sestavljamo, primerjamo, odobravamo in ugovarjamo, pa tudi zadnji čas, da se odločimo in dovršimo delo za vedno.
Predzadnji »Učiteljski Tovariš« mi je razodel misli tov. Ljud. Potočnika o načrtu preosnove šolske in narodne vzgoje. Kakor so hvalevredni in priporočljivi njegovi nasveti glede uvedbe iger in predstav na posebnem šolskem odru v primernem prostoru, glede nameščanja potovalnih učiteljev, ki naj bi prirejali javna predavanja o vzgoji in šoli, glede nastavljanja učiteljstva in uvedbe kmetijskega pouka za prehodno dobo, tako neopravičen je njegov strah pred ravsom in kavsom s cerkvenimi činitelji zaradi nadzorovanja otrok pri mašah in verskih vajah.
Zahteva, »da mora povsod, kjer se zbirajo otroci, biti zraven pedagog«, lahko dovede tako daleč, da bo učitelj primoran nadzorovati otroke tudi na igrališčih ob vasi. trgu ali mestu, kamor jih privedejo počitnice v večjem številu. Ista zahteva pa bi lahko vodila učitelja na pašo kot višjega pastirja otrok in živine.
Nič se ne strašite, ako pravim, da kot vzgojitelj podpiram in gojim v šoli le tisto našo vero, ki je moralna po vsebini in sredstvih, torej je pravo vzgojno sredstvo. Ne poznam pa nobenega takta in pietete do kakršnegakoli piškavega oreha, ki ga
že sam v vojni izkušeni naš narod odločno zavrača.
Ce bi v onih krajih, kjer je samo en duhovnik, ki obenem ne more verskih vaj voditi in otroke nadzorovati, moral to storiti učitelj, potem bi zadela ta policijska služba ravno učitelja na nižje organizova-nih šolah, najhuje v zakotni vasi, kjer se ubija učitelj na enorazrednici ali dvoraz-rednici. Kdo pa tu nadzoruje otroke namesto učitelja, ko le - ta sedi pri pičlem obedu? Mu pride li na pomoč gospod ka-tehet, ki bi v to svrho lahko obedoval pred 12. uro? Ne službujem v gorski vasi, niti na enorazrednici ali dvorazrednici, pa to povem, ker se mi tovariš-sosed smili. Prav trdi naša pogumna Poldka, ki pravi v istem »Učit. Tov.«: »Ako pa kaplana ni pri fari, naj bi bili pa mežnarji ali cerkmoštri kot policisti, ki so itak v cerkvi uslužbeni in plačani.«
Tako je! Če ni bilo poniževalno za starodobnega učitelja, da je bil mežnar, in ni poniževalno za novodobnega, da je or-ganist, prisiljen pevec pri procesijah in slabo plačan odrekovalec pri pogrebih, potem tudi ne more biti poniževalno za cerkovnika ali cerkvenega ključarja, ako nadzoruje otroke. Sigurno bo to opravi Bogu bolj dopadljivo, kakor pa nabiranje darov v škrabico med mašo. Staro-avstrijskim Kranjcem povem še to-le: ob nedeljah in praznikih se bere maša za fa-rane, torej za starše in otroke. Učitelj pa je namestnik staršev le v šoli, nima pa dolžnosti niti odgovornosti takrat, ko je roditelj navzoč pri otroku. Čemu nasilno trgati otroka iz rok staršev? Kje je paragraf, da je učiteljica pestunja, učitelj pa stražmojster? Kateri drugi stan — razen učiteljskega — si upate siliti s paragrafom v cerkev? Ali je prava pot iz nasilne in birokratične Avstrije v svobodno in de--mokraško Jugoslavijo? Končno še eno: dobra vera sama nadzoruje in vodi človeka, je njegov pravi angel varuh. — § 6. načrta šolskega zakona naj ostane torej neizpremenjen!
Po predloženem načrtu šolskega zakona naj bi se okrajni šolski nadzornik z val »višji šolski vodja«. Ne odgovarja njegovemu poklicu edinole naslov »šolski svetnik«? Naj li tudi v Jugoslaviji naslov »šolski svetnik« samo klobuke zmiče in hrbte krivi, sicer pa doma na zapečnem prestolu sedi?
Pozdravljam prav presrčno tovariša Gangla misli o Uniji jugoslovanskega uči-teljstva. Učiteljski stan »leži po svetu razmetan; da kip njegov bi vam podal, raztresene sem ude zbral«. Strankarske strasti, strankarski viharji so naš stan v Sloveniji raztelesili; stanovska zavednost, narodna dolžnost in človekoljubje naj nas zopet zedinijo in vodijo k vstajenju! In sodnik bo narod sam. Na desno: »Tu moj vzgojitelj, tu mqj delavec! Kje drugi ste stanovi?« In na levo: »Tu viharja, strasti in sovraštva ste sinovi, sinovi strank!«
HENRIK STESKA:
Zakonodaja v Sloveniji.*)
Vrhovno državno oblast delimo po njenih opravilih v zakonodajno, v izvršilno in v pravosodno oblast. Vsaka teh treh funkcij je važna, a najvažnejša je pač zakonodajna oblast. Ona daje predpise, kako naj bo vsa država organizovana ter kako bodi medsebojno razmerje med posamezniki in pa med posameznikom in državo urejeno. Umljivo je tedaj, da tudi širše sloje zanima vprašanje, kdo zakone izdaja, oziroma že obstoječe izpreminja.
Takoj ob državnem prevratu je prešla vsa oblast na Narodno veče SHS v Zagrebu. V smislu točke I., št. 1,2 in 3, sporazumno z Narodnim večem SHS izdane naredbe celokupne Narodne vlade SHS z dne 14. novembra 1918, št. 111, o prehodni upravi v Sloveniji naj bi Narodno veče SHS v Zagrebu odločevalo le o vprašanjih, ki so v zvezi s temeljnimi načeli ujedinjenja naroda SHS v državo SHS in v vseh vprašanjih, ki jih v Narodno veče odposlani zastopniki politiških strank priznavajo za skupna. V vseh drugih slučajih pa naj bi od Narodnega veča SHS v Zagrebu imenovana in pod njega vrhovnim vodstvom stoječa Narodna vlada SHS v Ljubljani upravljala Slovenijo, ne da bi pri upravljanju rabila še posebnih pritrdil Narodnega veča SHS, V smislu ravnokar navedene naredbe o prehodni upravi so vsi avstrijski zakoni in naredbe, kolikor ne nasprotujejo naredbi o prehodni upravi,
*) Posebno na kmetih so vobče učitelji edini sloj, ki more dati ljudstvu potrebnih pojasnil o organizaciji naše države. Zlasti važno je sedaj vprašanje, kako je z zakonodajo v Sloveniji v prehodni dobi. Na podlagi izkušenj kot deželnovladni tajnik in začasni predsednik na ljubljanski vladi poslujoče upravne komisije je g. Ste-ska spisal članek, ki ga priobčujemo uči-teljstvu v ravnanje. — Uredn.
| ostali v veljavi. Povsem umljivo je, da je smeta Narouna vlada SHS v Ljubljani, oziroma njeni stvarno pristojni oddelki iz-uajati nove izvršilne nareclDe k zakonom in stare ministrske nareabe izpreminjati, saj je bila najvišja upravna oblast in služ-uena instanca. Fravega zakonodajnega či-uueija, ki zakone bodisi za vso državo ons, bodisi za Slovenijo izdajal, takrat še ni bito. Ako ni zakonodajnih činiteljev, potem preide začasna pravica, izdajati za-Kone za silo, na najvišjo upravno oblast, laka najvišja upravna oblast je biia v skupnih vprasanjiti Narodno veče, v ostalem pa Narodna vlada SHS za Slovenijo, /.akone za silo imenujemo vobče zasilne uaredbe. Z njimi so se smeli odpraviti ali izpremeniti prejšnja zakonita določila. Kakor hitro se bo zbralo pravilno izvoljeno narodno predstavništvo, se bodo rnoraie te zasilne nareooe njemu predložiti v po-trjenje, ker bodo sicer prišle ob veljavo.
Lme 24. novembra 1918, je sklenilo Narodno veče SHS v Zagrebu združitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevinama Srbijo in Urno goro. Dne 1. decembra 1918 so odposlanci Narodnega veča SriS izvršili ta sklep, ko so v Bel-gradu regentu kraljevine Srbije izročili do-ticno adreso in je regent proglasil ujedi-njenje Srbije z zemljami države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
S tem pa še ni takoj prenehala tedanja izredna upravna oblast Narodnega veča SHS v Zagrebu in Narodne viade SHS v Ljubljani, zakaj prvo ministrstvo kraljevine SHS je priseglo šele 20. decembra 1918. Do 20. decembra je smela Narodna vlada, oziroma njeni stvarno pristojni oddelki nedvomno izdajati zasilne naredbe. Z 20. decembrom ni le prenehalo Narodno veče SHS biti najvašji činitelj med Slovenici, Hrvati in Srbi na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, temveč tudi Narodna vlada SHS v Ljubljani ni več najvišja upravna oblast in službena instanca. Pravica izdajati zasilne naredbe bi tedaj morala preiti od ljubljanske Narodne vlade na osrednjo vlado v Belgra-du; saj je ta pravica ne le povsem izredna, temveč tudi najgloblje segajoča funkcija javne uprave. Belgrajska vlada pa se seveda ni mogla takoj posluževati teh pravic ter je začasno pustila Narodni vladi SHS v Ljubljani prejšnjo kompetenco. Šele dne 20. januarja 1919 je bila odobrena ostavka predsednika in nekaterih poverjenikov Narodne vlade SHS v Ljubljani. Z istim dnem sta bila imenovana predsednik in podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, a poleg poverjenikov, katerih ostavka ni bila sprejeta, so začasno tudi demisioni-rani poverjeniki še vodili poverjeniške posle, in ne smemo dvomiti o tem, da je smela zaradi neurejenih razmer v Bel-gradu izvršiti ta provizorična deželna vlada začasno še vedno vse posle najvišje instance, kolikor ni belgrajska osrednja vlada izrecno kaj drugega odredila.
Trditi tedaj smemo, da omenjena izredna naredbena oblast od 20. decembra 1918 naprej pravzaprav ne pristoja ljubljanski pokrajinski vladi, a težki položaj, v katerem sta se belgrajska in ljubljanska vlada nahajali, opravičuje sedanje postopanje. Treba je bilo, da se zaradi nujne potrebe nekatera neodložljiva vprašanja v Sloveinii urede, a belgrajska vlada ni imela zadostno uradnikov, ki bi bili vešči naših v Sloveniji veljavnih zakonov in ki bi poznali naše razmere. Belgrajska ministrstva takrat vobče še niso bila povsem kos svoji nalogi in tedaj niso mogla nase pritegniti omenjene izredne naredbene pravice pokrajinskih vlad. Sporno pa je nadalje tudi vprašanje, v kakšni meri smejo od regenta imenovani ministri brez regen-tovega pritrjevanja izdajati zasilne naredbe, oziroma potrditi zasilne naredbe pokrajinskih vlad.
Eno pa je gotovo, da toliko časa, dokler ni bila niti vsa deželna vlada za Slovenijo imenovana, si je ta pač smela lastiti vsaj v n u j n i h slučajih tudi izrednih pravic. Kdor upošteva vse zunanje-politiške težkoče in kateremu je bistvo važnejše od oblike, ta lahko z mirno vestjo pripozna formalno veljavnost zasilnih naredb naše deželne vlade tudi za čas med 20. decembrom 1918 in koncem februarja 1919.
Koncem februarja 1919 so bili imenovani tudi ostali člani deželne vlade za Slovenijo ter so mogli poverjeniki, katerih ostavka je bila sprejeta, tudi dejanski odstopiti. Od tega trenutka sme javnost že strožje postopanje pri izdajanju zasilnih naredb zahtevati, in tudi belgrajska vlada je v svojem odloku z dne 3. marca 1919, št. 6564 notr. min., izrecno poudarjala, da se naredbe deželne vlade, izvzemši naredbe posameznih poverjenikov, ne smejo več izdajati brez vednosti, oziroma odo-brenja onega ministrstva, v čigar resort spada dotični predmet. V vsakem primeru se mora osnutek naredbe z vsestransko
obrazloženim poročilom poslati dotičnemu ministrstvu v pretres in odobrenje. Ako se predmet naredbe tiče več ministrstev, je vposlati osnutek onemu ministrstvu, ki je pri tem najbolj zainteresovano. Le v primerih hipne in neodložljive potrebe sme deželna vlada samolastno izdati naredbo, mora jo pa zaeno z razglasitvijo vposlati dotičnemu ministrstvu v naknadno odobrenje.
Brezhiben ta ministrski odlok sicer ni, zakaj gotovo je velika anomalija, če naj pri takih zasilnih naredbah, ki časih prav globoko v zasebno in javno življenje segajo, zadošča poprejšnje ali naknadno odobrenje ministrov, dočim je za druga upravna dejanja, kakor n. pr. za imenovanje višjih uradnikov, treba regentove pritrditve. Poleg tega tehtnega pomisleka se nam pa je ozirati tudi na adreso Narodnega veča SHS z dne 1. decembra
1918,	na odgovor regenta kraljevine Srbije, na poslanico regenta kraljevine SHS z dne 6. prosinca 1919, na sklicanje narodnega predstavništva na 1. marca 1919 in končno na prestolni govor z dne 16. marca
1919.	Sosebno važno je, da poudarja adre-sa bivšega suverenega Narodnega veča odgovornost državne vlade narodnemu predstavništvu, ter da regent v svojem odgovoru izjavlja, da bo vlada vse ukrenila, da se čimprej uresniči vse tisto, kar adresa glede prehodne dobe predlaga. V regentovi poslanici je izrecno omenjeno, da bo narodno predstavništvo, ki je seve le nekak surogat za pravi ljudski parlament, začasni, a vendar polnomočni zakonodajni činitelj v naši državi. Prestolni govor pravi, da ima osrednja vlada narodnemu predstavništvu izročiti poleg volilnega reda za ustavotvorno skupščino, načrta za začasno ustavo in agrarno reformo tudi druge predloge, ki jih zahtevajo sedanji trenutki, da se predlože, prouče in uzakonijo, da bi se dežela čimprej dvignila. Seveda prva naloga narodnega predstavništva je pač volilni red za ustavotvorno skupščino in potem pridejo šele druge stvari v poštev. Sedanji čas pa zahteva nujne neodložljive odredbe, in sedanji parlament, ki je tudi nekak vojni surogat, morda nima potrebne notranje sile, da bi bil v polni meri kos svoji težavni nalogi, saj so ti poslanci le zastopniki politiških strank, a doslej še ne vemo, kako bodo vo-lilci na prihodnjih volitvah govorili.
In vendar, ta izredna naredbena oblast osrednje ali deželne vlade, ki je bilo začetkoma neko potrebno zlo, mora sedaj prenehati, ker sicer bo pravni čut preveč trpel. Gorje državi, v kateri se vera v zakone omaje! Lahkota, s katero »izvršilne« oblasti kar meni nič tebi nič stare pravne institucije in zakone izpreminjajo, ne da bi pri tem zastopniki naroda sodelovali, ta lahkota ustvarja neko skrajno nevarno revolucijsko razpoloženje v mišljenju širokih slojev in izpodkopava vsako spoštovanje pred tujimi pravicami.
O učnih načrtih
za štirirazredno meščansko šolo
kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole).
UČNI NAČRT ZA ZGODOVINO.
Sestavila I. M a g e r 1 in A. Zavrl.
Učni smoter.
Učenci naj si pridobe pregledno znanje občne zgodovine. Temeljiteje je obravnavati one dogodke, ki so prav posebno pospeševali ali pa ovirali razvoj kulture. Natančneje naj poznajo zgodovino Slovencev, Hrvatov in Srbov, ponosni naj bodo, da so Jugoslovani, ljubijo naj svojo domovino, poznajo naj ustroj socialnega in državnega življenja ter naj se zavedajo pravi«? in dolžnosti svobodnega državljana.
Prvi razred.
(Dve tedenski uri.)
Pradoba.
Slike iz zgodovine in kulture Egipčanov, Grkov, Rimljanov in (Jermanov.
Preseljevanje narodov. Delitev in propast rimske države.
Klodvik.
Justinian.
Stari Slovani. Selitve Slovanov. Obri.
Samo.
Mohamed.
Karel Veliki. Verdunska pogodba.
Samostani.
Drugi razred.
(Dve tedenski uri.)
Slovenci za Karla Velikega. Postanek slovanskih držav na Balkanskem polotoku.
Velikomoravska država. Ciril in Metod.
nov.
Krščanstvo v Čehih, Poljakih in r, sih. Polabski Slovani.
Madžari. Štefan Sveti.
Cerkveni razkol med Rimom in Ca gradom.	s
Slovenci pod oblastjo Babenber|
Henrik IV. in Gregor VII. Vitezi.
Križarske vojne. Nemčija — Frider Rdečebradec; Anglija — Alfred Vela Rihard Levosrčni; Francija — Filip ' Avgust, Ludovik IX.
Otokar II. in Rudolf Habsburški.
Oblast Habsburžanov v slovensl pokrajinah. Nezgode v 14. stoletju. 1
I.uksemburžani. Karel IV. Jan Hu$
Balkanske države pred prihocL Turkov.
Turki. Dušan Silni in njegovi nask niki. Padec Carigrada.
Doba Friderika III. J. Podebrads) Matija Korvin, Erazem Predjamski, Q ski grofje, Ljudevit Veliki.
Maksimilijan I. Kmetiški upori.
Anglija in Francija koncem srednje; veka. Dcvica Orleanska.
Srednjeveška mesta.
Na predelu srednjega in nove¡ veka. Izumi in prekomorska odkritja.
Reformacija v Nemčiji. Karel V. Ti desetletna vojna. Revolucija na Češke
Sulejman II.
Leopold I. Zarota Zrinjskega in dr.
gov.
Filip II.
Reformacija in verski boji v Franc! Angliji in na Škotskem (Sentjernejsi noč, Marija Stuart).
Severna vojna.
Razvoj in propast Poljske. Rusi Peter Veliki.
Tretji razred.
(Dve tedenski uri.)
L.judevit XIV.
Ustanovitev parlamentarnega kralj stva v Angliji.
Postanek Zedinjenih držav severi ameriških.
Slovenci za Marije Terezije in J žefa II.
Francoska revolucija.
Napoleonova doba.
Narodno probujenje na Balkanski polotoku.
Doba ustavnih bojev v zapadni srednji Evropi.
Doba nacionalnega združevanja.
Politiški položaj pred svetovi vojno. Svetovna vojna.
Gospodarski in kulturni napred Slovencev v XIX. stoletju.
Četrti razred.
(Dve tedenski uri.)
Uvod v zgodovino. Zgodovina si rega veka do propasti Zahodne rim* države v istem obsegu kakor v 4. re; čnem in 5. gimnazijskem razredu. Kolik dopušča čas, naj se ponavlja tudi zgoc vina srednjega in novega veka, in sice; posebnim ozirom na razvoj ustave, ( spodarstva, socialnega življenja in nart nostne ideje.
Opomba.
1.	Kaj naj se obravnava v pósame nih razredih iz ustavoznanstva, ni n goče določiti, dokler ne poznamo no ustave.
2.	Učni načrt za realije mora biti 4. razredu isti kakor v 4. realki, to pa ¡ radi učencev, ki prestopajo iz 4. razrfl meščanskih šol v 5. razred realk.
m i.mik mu............. ........mu».....................
FR. GRM:
O pouku in vzgoji gluhi nemcev.
(Otroci z govornimi hibami.)
Gluhoneme je mogoče vzgojevati poučevati v zavodih, ki so zgrajeni nals za to. Namen takšnim zavodom je, da: nauče gluhonemi otroci glasovnega í vora, ki ga vobče rabi človeški rod v sebojnem občevanju, da se jim s point* tega govora razvijejo dušne in etične j in jim da potrebno znanje, da postal; sposobni za eksistenčni boj in koris člani človeške družbe. Pouka in vzf morajo biti deležni vsi sposobni gPj nemci. Zato predlagam to-le:
1.	Posplošenje pouka gluhonef otrok, torej šolsko obveznost za vse # sobne otroke te vrste; sposobnost do'1 posebna komisija pred vstopom v šol°
2.	Šolska obveznost se prične z njenim sedmim, pri slabotnih otroci: osmim letom, ter trpi do izpolnjenega oziroma 16. leta.	j
3.	Zadosti zavodov za gluhonem^' naj bodo kolikor mogoče moderno w jeni in opremljeni.
4.	Ker trpi šolski čas za te otroke 8 | let, morajo imeti zavodi po 8 razredov.
5.	Poedini razredi naj imajo načeloma | po 10 do 12 gojencev, oziroma gojenk, in svojega strokovnega učitelja.
' 6. Da ne trpi enotna vzgoja otrok in enotno vodstvo zavoda, ne smejo imeti posamezni zavodi več kot 100 otrok, vštevši tudi morebitne vzporednice.
7.	Pri pouku je otroke ločiti po inteligenčni zmožnosti ter morebitnih ostankih sluha in govora, če jih je zadosti, da tvorijo razred zase.
8.	Kot učna metoda velja izključno govorna ali oralna metoda, samo pri dušno zaostalih je dovoljena tudi kombinacij-ska metoda (govor, pisanje, naravno kre-tanje), pa tudi tu naj, če je le količkaj možno, prevladuje glasovni govor.
9.	Vsaka gluhonemnica imej primerno opremljeno delavnico za rakotvorni pouk. Gojenci se naj uče mizarstva, rezbarstva, strugarstva, modeliranja, pletenja in kar-tonaže. gojenke pa šivanja, likanja, ženskih ročnih del in gospodinjstva. Pri rakotvornem pouku je gojiti ljubezen do dela, učiti gojence nekake spretnosti v rabi orodja, jih seznaniti z različnimi sirovi-nami, z redom in snago, posebno je pa gojiti in vaditi konverzacijo v glasovnem govoru.
10.	Za nagluhe, ječače in brbotače, skratka, za otroke z govornimi hibami je ustanoviti posebne tečaje; pouk v teh tečajih in pa vodstvo se poveri strokovnim učiteljem gluhonemih, ker so ti zavoljo svoje izobrazbe in prakse za to posebno sposobni.
11.	Učitelj - vzgojitelj gluhonemcev mora biti strokovno izobražen. Za prehodnji čas veljaj načelo, da mora imeti kandidat, ki hoče biti učitelj na gluhonem-nici, najmanj 4 let prakse na osnovni (ljudski) šoli, preden prične s pripravo za strokovno izkušnjo. Strokovna priprava se vrši na zavodu, strokovno izkušnjo je pa napraviti pred posebno komisijo, ki jo določi višja šolska oblast. Kadar stopi v veljavo novi šolski zakon, si mora kandidat, ki mora imeti po zakonu določeno izobrazbo učitelja osnovnih šol, pridobiti strokovno teoretično znanje na vseučilišču, praktično pa na zavodu. Predmeti vseuči-liških študij so: anatomija in fiziologija govoril in možganov, v kolikor je to potrebno z oziram na govor; psihologija govora; anomalije (motenje) govora (ječanje, brbotanje, afazije, agrafije itd.); fonetika; ortofonija; psihoze; anatomija in fiziologija slušal; bolezni in drugi vzroki ter posledice gluhote; čutila in njih pomen za dušno in telesno življenje; učni jezik; svetovni jezik (francoščina) in eksperimentalna psihologija in pedagogika. V zavodu naj se kandidat seznani natančno z metodo in pa z objektom vzgoje in pouka, torej s špecialno praktično pedagogiko in di-daktiko. V izpopolnitev praktičnega strokovnega znanja se naj dovoli učiteljem po potrebi tudi denarna podpora za prouča-vanje vzgojnih in učnih pridobitev na ino-stranskih zavodih.
Trije grobovi,
Zega Mihael, vpokojeni naduči-telj iz Kanala pri Gorici, je — zadet od kapi — dne 25. t. m. v Ljubljani umrl in bil 27. t. m. pokopan pri sv. Križu. Blagi pokojnik je bil rojen 25. septembra 1852 v Skopem na Žingarcah na Krasu. Šolal se je v Gorici; dovršil 4. realko, dva tečaja učiteljišča in pred nastopom učiteljske službe obiskoval 2 leti kmetijsko šolo v Gorici ter napravil leta 1896 zrelostni in leta 1872 usposobljenostni izpit. Nastopil je v Veliki noči leta 1871 podučiteljsko službo v Kanalu, jeseni istega leta bil imenovan za začasnega nadučitelja v Kam-njah na Vipavskem. Leta 1872 je bil imenovan na lastno prošnjo za stalnega pod-učitelja v Kanalu, kjer je postal po 20. letih nadučitelj in zaradi bolezni bil po 27 in polletnem službovanju leta 1899. vpo-kojen. Nepozabni pokojnik ostane vsem znancem, osobito prebivalstvu kanalskega sodnega okraja, v trajnem spominu, ker več ne bi bil mogel storiti, kot je storil za svoj narod.
Kot učitelj-posestnik in občinski starešina je spoznaval vedno bolj grozote Popolnoma zanemarjenega okraja v vseh ozirih in, kar je bilo najhuje, strahovito zadolženost Kmetov. Prirejal je zato po vseh krajih javna predavanja, ustanavljal sadjarska in vinarska društva in posojilnice; pripomogel je, da so se ustanavljale šole po vseh vaseh.
Kot župan, ud okrajnega šolskega sveta in deželni poslanec je vplival za izboljšanje položaja. Kot 131etni načelnik cestnega odbora je dosegel od vlade načrt za gradnjo cest in vodovodov v okraju Sadjarstvo se je skokoma povzdignilo, tako da je bilo sadje v mnogih razstavah odlikovano, da, celo v Parizu in v Diis-seldorfu. Gradile so se šole, ceste in vo-
dovodi, bilo je vedno več žlahtnega sadja in lepe živine, okraj se je otresel malone vsega dolga — a kruta vojna je ves t-rud uničila.
Vrhutega je nastopal kot govornik in igralec, pa tudi kot skladatelj se je pokazal umetnika. Omenim naj samo njegovo skladbo »Raduj se, nebeška kraljica«, v kateri je prehod »prosi ti za nas boga« nekaj klasičnega.
Dobričina naroda! Lahka Ti bodi slovenska zemlja in blag spomin! Ostalim sožalje!
*
Kazafura Maks, stalni učitelj v Solkanu pri Gorici, rojen leta 1891 v Ro-činju pri Kanalu, je izdihnil svojo blago dušo dne 26. februarja t. 1. v Rožni dolini po dolgi in mučni bolezni kot žrtev svetovne vojne. Pri vojakih je bil od splošne mobilizacije do razsula; krogle so mu prizanašale, a podlegel je dolgi — pri vojakih nabrani — bolezni.
Maks je obiskoval ljudsko šolo v Koj-skem, potem dovršil 3 gimnazijske razrede v Gorici in slednjič prestopil na goriško učiteljišče, kjer je leta 1910 napravil zrelostni izpit in leta 1913 usposobljenostni izpit. Jeseni leta 1910 je nastopil službo začasnega učitelja-voditelja v Ko-stanjevici-Ligu nad Kanalom in bil premeščen 1. januarja 1914 kot stalni učitelj v Solkan, kjer je služboval do mobilizacije. Le štiri leta je deloval na šolskem polju z najboljšimi uspehi in kot dober pevec sodeloval pri raznih društvih. Bil je dober učitelj: kremenit značaj in zvest, odkritosrčen ter priljubljen tovariš. Blag mu bodi spomin in lahka slovenska zemlja!
*
Vittori Josip, učitelj-vodltelj na mestni ljudski šoli v Rožnemdolu pri Gorici, je prominul 14. aprila 1919 v ljubljanski deželni bolnici in njegovi zemski ostanki so bili pokopani 16. t. m. na Viču.
Dobri Joško je bil rojen 1867. leta v Kanalu. Dovršivši 2. razred domače ljudske šole, se je šolal na gimnaziji v Gorici in slednjič prestopil na koprsko učiteljišče, na katerem zavodu je leta 1888 napravil zrelostni in 1892. leta usposobljenostni izpit. Prvo učiteljsko službo je nastopil 1. oktobra 1888 v Podgori pri Gorici, kjer je služboval eno leto; dalje je poučeval 3 leta v Opatjemselu na Krasu, 5 let v Vedrijanu v Brdih, 5 let kot učitelj-voditelj na Vrhu sv. Mihaela na Krasu in bil 1. julija 1902 imenovan za učitelja-voditelja v Rožnemdolu in tam služboval do leta 1915 ter zaradi vojnih dogodkov moral zapustiti službeni kraj in svoj — na »Livadi« pri Gorici v potu svojega obraza zgrajeni dom. Deloval je z uspehom v šoli in izvun nje, sodeloval pri raznih društvih in bil priljubljen vsepovsod. Z njim je izgubilo učiteljstvo odkritosrčnega tovariša, šolstvo dobrega učitelja, narod neumornega delavca in družina skrbnega očeta. Blag mu bodi spomin.
HREN:
Značilno za sedanje čase in razmere.
Nekje na Slovenskem ob jezikovni meji stoji v prijazni dolinici vasica, kjer se nahaja enorazrednica, komaj par kilometrov oddaljena od železniške postaje, kjer teče glavna proga. Šola je nova in tako prijazna stavba na tako pripravnem kraju, da vidiš malo tako pripravnih eno-razrednic pri nas. Sg ji pač vidi, da so jo stavili Nemci s podporo raznih društev in jo napravili udobno in vabljivo za de-co in za učitelja. Temu primerno je urejena šola sama, stanovanje učiteljevo in tudi šolski vrt.
Na tej šoli je bilo razpisano mesto učitelja-voditelja. Kaj mislite, koliko prosilcev se je oglasilo? Ne uganete! — Nobeden! —
Nedavno sem se ondi mudil po opiavkih. Obiskal sem tudi svojega dobrega znanca, bivšega profesorja, doktorja modroslovja in svoječasnega vseuči-liškega docenta. Moža so butali valovi1 vojne semintja, pretrpel je silno mnogo, kakor sto in sto drugih žrtev in naposled je dobil on in njegova družinica zavetja pri dobrem prijatelju v tej prijazni dolinici, kjer živi brez službe samo svoji znanosti in svoji obitelji. On namreč ni tiste narave, da bi silil v ospredje, da bi se trgal in klečeplazil za udobna mesta, kakor delajo danes prav mnogi, hoteč izkoristiti to prehodno dobo kar najbolj v svojo osebno korist. Mož stoji namreč še danes na idealnem, a jako nehvaležnem stališču vsaj za sedanjo dobo materialnih dobičkov, da je nemoralno in poštenega človeka nevredno osebno koristolovstvo.
Med raznimi pogovori sva omenila tudi ondotno šolo enorazrednico, za katero se ni oglasil nobeden prosilec. In kaj mi je omenil? Povedal mi je, da s
svojo ženko prav resno razmotrivata, da bi on prevzel mesto učitelja na ondotni šoli. Izprva sem menil, da se šali, dasi nima te navade. Na moje začudenje pa mi še enkrat potrdi isto s sledečo motivacijo: Šola je jako lepa, stanovanje naravnost vzorno, kraj prijazen, blizu železnice in vse kakor nalašč ustvarjeno za mirnega, tihega -duševnega delavca. Učiteljstvo bo pa tudi v novi državi gmotno tako podprto, da se mu ne bo treba boriti za obstanek. Kar bi v mestu več zaslužil, bi toliko več porabil in bi se ne mogel tako intenzivno posvetiti svojim študijam, kakor v tej tihi in mirni vasici.
Ta dogodek se mi je zdel tako značilen za sedanje čase in razmere, da ga je treba oteti pozabljenosti, kar mi gotovo oprosti tudi dotičnik, dasi ga nisem vprašal za dovoljenje!
Izpit učne usposobljenosti za meščanske šole.
Da ustrežem želji uredništva »Učit. Tovariša«, nameravam s sodelovanjem dveh tovarišev, ki sta izprašana iz 2., oziroma 3. skupine, priobčevati nasvete, nekako navodilo, kaj in kako naj študira, kdor se kot samouk pripravlja na izpit učne usposobljenosti za meščanske šole.
Umestno bi bilo, da se pogovorimo najprej o »meščanskošolskem« izpitu vobče, o predmetih posameznih skupin ter da se posvetujemo, za katero skupino naj se odloči ta ali oni.
Ker pa bi rad videl, da začnemo z resnim delom takoj s 1. majnikoin, storimo to pozneje, kjer in kadar se bo nudila prilika.
Novi šolski zakon bo vzgajal učiteljski naraščaj, ki bo temeljiteje izobražen, nego smo bili mi, ko smo zapuščali učiteljišče. Da nas ne bo mogel nihče prezirati, češ, da smo še iz »stare šole«, je v našem interesu, da izpopolnimo svojo strokovno in splošno izobrazbo. Zato pa vabim v naš krog tudi tovariše, ki se sicer ne mislijo pripravljati na izpit, a ki bi se radi znanstveno poglobili v pedagogiko (ali v kak drug predmet), kar bi bilo nujno priporočati zlasti takozvanim »vojnim maturantom«.
Iz razlogov, ki mi jih pač ni treba navajati, začnemo s psihologijo in logiko.
Od 1. do 15. majnika predelamo kot pripravo za Ozvaldovo »Psihologijo« Bežkovo »Dušeslovje«, ki ga je izdala Slovenska Šolska Matica kot 1. snopič »Občnega vzgojeslovja«.
Sestaviti splošno veljaven »delovni načrt«, je pač nemogoče: ta študira lažje zjutraj, oni zvečer, eden na ta način, drugi zopet drugače. Za zgoraj omenjeno »Dušeslovje« bi priporočal sledeči postopek:
1.	Prečitaj knjigo, kakor bi čital kako povest!
2.	Predelaj vsak § posebe; podčrta-vaj, kar se ti zdi važno, s črnim svinčnikom ; kar ti je nejasno, z rdečim!
3.	Pomisli, kaj bi izpustil, ako bi moral prirediti dotični § za učence srednjih šol!
4.	Izdelaj si za vsak § primerno dispozicijo !
5.	Znani trditv^, da imamo o kakem predmetu le tedaj jasno predstavo, če ga znamo tudi narisati, bi se dalo oporekati. .Neoporečna pa je trditev, da obvladamo popolnoma kako snov le tedaj, če jo znamo tudi predavati. Misli si torej, da stojiš za katedrom in predavaj (na izprehodu!) suponiranim poslušalcem §, ki si ga predelal!
6 Ne trati časa, da bi se učil preveč definicij na izust, pač pa jih izkušaj izpre-minjati!
7. Ker nisi šolarček, ki mora prisegati na učiteljeve besede, sprejemaj vsako trditev, o resničnosti katere nisi popolnoma prepričan, s primerno rezervira-nostjo: zavedaj se možnosti, da trde drugI ravno nasprotno! V takih spornih točkah si boš moral pozneje ustvariti svoje mnenje, svoje prepričanje, ki pa ga boš moral znati tudi utemeljiti. Dostikrat pa se boš moral zadovoljiti s tem, da boš vedel, kaj piše o tem ta ali oni strokovnjak.
I. Magerl.
iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo. Vabilo na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 4. maja, ob 11. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni s tem-le vzporedom: 1. O razvoju društva. Poroča predsednik J. Dimnik. — 2. O razpustu Slovenskega deželnega učiteljskega društva. Poroča tajnik J. Am-brožič. — 3. V o 1 i t e v d e 1 e g a t o v za prihodnje delegacijsko zborovanje naše Zaveze. — 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
+ Slovenjebistriško učiteljsko društvo
ima svoje majniško zborovanje v nedeljo, dne 4. maja 1919, točno ob 2. uri popoldne v hotelu Jugoslavija (poprej Avstrija) v Slov. Bistrici. Vzpored: Zapisnik o zadnjem zborovanju; poročilo delegata o Zveznem delegacijskem zborovanju v Celju dne 16. IV. 1919. Predavanje: govori g. dr. Reisman o pesniku Bezruču. — Misli o »Načrtu o preustrojitvi šolstva in narodne vzgoje«. Določilo kandidata učiteljstva za okr. šolski svet. — Slučajnosti. Obilne udeležbe se nadeja — odbor.
—	Za učiteljski pomožni sklad so vposlali: Otilija Fajglova v Slov. Bistrici 10 K, Mira Jankovičeva v Šmartnem na P. 10 K, učiteljstvo v Crešnjevcu 9 K 37 vin.
+ Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 11. maja t. L, ob 9. uri dopoldne v Sevnici. Društveni člani se prosijo, da pro-uče doma načrt novega šolskega zakona.
—	Pobirala se bo tudi udnina za Slovensko Šolsko Matico. Tovariši iz sosednjih okrajev kot gosije dobro došli. — Odbor.
+ Učiteljsko drnštvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 11. maja t. 1., ob 9. uri dopoldan v mestni deški šoli v Celju po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o delegacijskem zborovanju Zveze slov. učiteljev in učiteljic na bivšem Štajerskem dne 16. aprila. 4. Poročilo o seji upravnega odbora Zaveze dne 17. aprila t. 1. 5. Predavanje: »Moji doživljaji v Srbiji«, poroča tovariš Kve-der. 6. Predlogi in nasveti. — K prav obilni udeležbi vabi — odbor.
+ Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima svoj mesečni sestanek v četrtek, t. j. 8. maja, ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju na Jesenicah. Pridite vsi!
Kronika.
= Iz zasedenega ozemlja. V Idriji so odstavili vse učiteljstvo. Ravnatelj Baeb-ler je zbežal, ker so ga nameravali zapreti. — V Ajdovščjno so poslali Lahi laškega učitelja, ki ima nalogo s pomočjo pičle hrane kolikor mogoče hitro polaščiti vse ajdovske otroke. Slovenske učitelje so vse odstranili iz Ajdovščine. — Slovenskim učiteljem v Gorici so s 1. marcem odpovedali službo. Vse slovenske šole v Gorici so še vedno zaprte. — Tako bo izgledala »avtonomija«, ki nam jo obetajo v Parizu!
= Z zagrebškega vseučilišča. Z ukazom regenta Aleksandra ustanove na zagrebškem vseučilišču profesorsko stolico za slovenski jezik in slovensko književnost. To stolico prevzame prof. dr. Fr. Ilešič. — Ban je imenoval srednješolskega profesorja dr. Arturja Šmida za privatnega docenta na filozofski fakulteti za zgodovino umetnosti in spomenikov na ozemlju kraljevine SHS.
= Spominu Petra Zrinjskega in Fra-nje Krsta Frankopana je posvečen današnji dan, ko so v zagrebški stolni cerkvi pokopali zemeljske ostanke obeh teh narodnih mučenikov. — Po sklepu deželne vlade za Slovenijo z dne 16. aprila 1919 so ta spominski dan praznovali tudi po šolah. — V ta namen so posvetili med poukom posebno uro spominu Zrinjskega in Frankopana. Šole v Mariboru in Celju so imele razentega tisti dan, ko so prepeljali zemeljske ostanke skozi Maribor in Celje, šole prosto, da se je šolska mladina in učiteljstvo korporativno udeležilo sprejema na železniških postajah.
= »Narodna Politika« kliče: »Lije-čimo analfabetizam!« Med Hrvati je anal-fabetov 46 odstotkov, kakor pravi list, vojna statistika pa pravi, da jih je 71 odstotkov. Vzemimo v roke statistiko šolskih obvezancev in obiskovalcev, pa dobimo kažipot, kje treba iskati leka analfa-betski bolezni na Hrvatskem. Kdo vodi izkaze o otrocih, ki ne obiskujejo šole? Kdo o onih otrocih, ki so pričeli pohajati šolo, pa so jo zapustili pred določenim časom? Kdo se briga za to, da od 100 učencev iz prvega razreda izvrši četrti razred komaj 10 učencev? Odgovor: Nihče! Treba se pobrigati za reformo šolskega zakona in za izpolnjevanje Šolske obveznosti. Pa korenito!
Iz Jugoslavije.
— Goriški učitelji begunci so imeli sestanek dne 18. t. m. v Ljubljani. Na sestanku zbrano učiteljstvo se je spomnilo umrlih tovarišev Maksa Kazafure in Josipa Vittorija. Tovariš V. Gregorič je poročal o delovanju odseka, izvoljenega na sestanku dne 3. februarja t. 1. Pojasnil je zadevo o nakazu draginjskih ddklad za leto 1918—19 in o regulaciji učiteljskih plač ter opozoril tovariše in tovarišice, zlasti na to-le: 1.) pri uvrščanju v plačilne razrede se šteje doba od 1. dne naslednjega meseca po prestanem izpitu učiteljske usposobljenosti; 2.) začasni učitelji napredujejo le do druge stopnje V. plačil-
Stran 4.
^ ■■!. i - »m 'ii■■■■um
nega razreda, ako se niso poganjali za stalno nameščenje; 3.) kot prvo nakazilo prejemkov dobi vsakdo plačo za januar do vštetega meseca maja t. 1. z odbitkom predujma, katerega je prejel na račun dohodkov za leto my. — Nadalje je pozival tovarne in tovarišice, naj se obrnejo v spornih vprašanjih za pojasnila na odsek, preden viože na viš. šol. oblast morebitne prošnje ali prizive. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika sestanka tovariš Jrran Merijak. — Po daljši in dokaj burni razpravi je bila sprejeta naslednja resolucija, ki je pravzaprav le pospešnica resolucije, sprejete na sestanku dne 3. februarja t. 1.: »Goriški učitelji begunci, zbrani na sestanku dne 18. aprila iyjy v Ljubljani, jemljejo z veseljem na znanje simpatičen odmev, ki ga je izzvala zadnja njihova resolucija z dne 3. februarja t. 1., tičoča se združitve vsega slovenskega učiteljstva v eno samo strokovno organizacijo, kolikor pri učitelj-sivu samem, toliko v javnosti. — Toda vkljub temu se zdi, da nobena izmed obstoječih učiteljskih organizacij ne upošteva ideje skupnega strokovnega delovanja vsega slovenskega učiteljstva *). Zaradi tega pozivamo ponovno vse slovensko učiteljstvo in vsa učiteljska društva, •.taj primejo to zadevo resno v roke, da se čimprej ustanovi enotna nepolitiška organizacija, ki jo potrebujemo tako nujno.« — Na sestanku se je ustanovil »Klub goriških učiteljev beguncev«, ki se bo bavil z vsemi stanovskimi vprašanji. V odbor so bili izvoljeni: Fran Merijak, Kristina Doljakova, Rezka Pipanova, Fr. Strgar, Fran Lrjavec in Vinko Gregorič. Klubov naslov ostane oni, ki ga je imel doslej odsek. — Končno so se razdelili navzočim spisi, ki so jih svoječasno vpo-slali viš. šol. svetu v svrho regulacije učiteljskih plač.
—	Kaj je z meščanskimi šolami v Ljubljani? Cas beži — a o pripravah ni duha ne sluha. Kdo neki sedi na sklepih mestnega šolskega sveta in občinskega sveta? Ali se to zavlačevanje od gotove strani namenoma godi, da ne bo jeseni mogoče otvoriti meščanskih šol? Ponovno se obračamo do g. župana dr. Tavčarja z nujno prošnjo, naj energično poseže vmes in poskrbi, da se bodo sklepi tudi res izvršili!
—	Galicija (Koroško). Za šolarsko knjižnico nima tukajšnja šola niti ene slovenske knjige. Ker od okrajnega šolskega sveta nimamo pričakovati v tem oziru ni-kake izdatne pomoči v doglednem času, se obračamo do vseh prijateljev mladine s prošnjo, da nam pošljejo nekaj knjig, ki bi jih lahko pogrešali in ki bi bile primerne za šolarsko knjižnico. Vsi eventualni darovi se naj blagovolijo poslati šolskemu vodstvu v Krejancah, p. Galicija.
—	Abiturienti L 1894! Četrt stoletja bo minilo, odkar smo zapustili šolske klopi in se kot mladi pionirji podali v slovenski svet. Ker do sedaj še nismo praznovali skupno nobene obletnice, -bi bilo želeti, da se po tolikih letih snidemo v svobodni Jugoslaviji tam, kjer bo zborovala naša Zaveza. — Večina tovarišev Primorcev ječi še sedaj pod tujim jarmom, upajmo, da bodo do tedaj svobodni v svobodni državi! Oglasite se o tej zadevi na podpisanega ali v »Učiteljskem Tovarišu«! Jugoslovanski pozdrav! — Dramlje pri Oelju, dne 21. mal. travna 1919. — Fort. J e 1 o v š e k , nadučitelj.
—	Umrl je tovariš Gustav Vodu-š e k ml., učitelj v Trbovljah, v 34. letu svoje dobe. — V Ljubljani je nenadoma umri Mihael Z e g a, nadučitelj v p. in veleposestnik iz Kanala (Goriško). — Blag jima bodi spomin!
—	Učiteljski aprovizacijski odbor ima v petek, dne 2. maja, ob 5. uri popoldne sejo v Učit. tiskarni v Ljubljani. Važno! Pridite vsi!
—	Poročila se je v nedeljo, 27. aprila, gdč. Milica Sadarjeva, hčerka mestnega učitelja tov. Vendelina Sadarja, z g. Mili-savom R. Stamatovičem, poročnikom v vojnem ministrstvu v Belgradu. Čestitamo!
—	Poročila se je dne 26. t. m. v Brezovici Avgusta Podgornikova, učiteljica iz Opatjegasela na Goriškem, z Ludovi-kom Feiglom iz znane goriške rodovine, sedaj poštnim uradnikom v Mariboru. Obilo sreče jima žele Goričani.
—	- Iz mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 10. aprila 1919, smo prejeli naslednje poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželng uprave je odposlala za novo upravno dobo v mestni šolski svet ravnatelja Janka Nep. Jegliča in kateheta Ignacija Zaplot-
*) Ta trditev z ozirom na Zavezo ne odgovarja resnici. Take pavšalne obsodbe brez vsake utemeljitve se bi dostojni in resni možje morali izogniti! — Uredn.
nika kot člana; ravnatelja Josipa Cepudra in učitelja Avgusta Pirca kot njih namestnika*). Zapisnikar oglasi bistvene kuren-cije izza zadnje seje, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje seje, ki se je vršila dne 24. februarja 1919, se odobri brez ugovora. Sklene se več prošenj za daljše dopuste ali pa za njih podaljšanje priporočilno predložiti višjemu šolskemu svetu z nasvetom, da se prosilcem ugodi. Poročilo o uvedbi srbohrvaščine v višje razrede obstoječih osemrazrednic in pa v meščanske šole kakor tudi o razdelitvi pouka se vzame na znanje. Poučujeta od 1. aprila 1919 izprašani učiteljici Marija Jurdanova in Katica Mataničeva, begunki iz Istre, v vsakem razredu po dve uri na teden. Poročilo o neobveznem pouku nemščine se vzame na znanje in se sprejme s tem poročilom združene nasvete. Na znanje se vzame'letno glavno poročilo o stanju ljudskega in meščanskega šolstva v Ljubljani za 1. 1918 in se sklene, da se ima poročilo predložiti višjemu šolskemu svetu. Na znanje se vzemo in odobre vsi nasveti in pripravljalni koraki glede sprejema Nj. Kr. Visokosti prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani in sklene se, da se. poročilo predloži višjemu šolskemu svetu. Na znanje se vzame poročilo o kolportaži časopisja po ulici in po javnih lokalih. Sklene se protest proti temu, da se s kolportato bavi tudi šoloobvezna mladina. Merodaj-na oblastva je z vsem poudarkom na :o opozoriti, kako nevarno in vzgoji šolske mladine kvarno je to zlo, ki se mora kar najhitreje odstraniti in kolportaža poveriti le za to primernim odraslim ter v to legitimiranim osebam. Končno se sklene mestni magistrat naprositi, naj pri občinskem svetu izposluje za novi mestni manjšinski šoli kredit za običajne dotacije. Potem zaključi predsednik sejo.
Književnost in umetnost.
O našem šolskem Izrazoslovju.
Nastopne opazke sta izzvali 2 srednješolski uradni tiskovini, »katalog« in »glavni zapisnik o zrelostnih izpitih«, ki sta v tiskovnem oziru, kakor vse, kar izhaja iz »Učit. tiskarne«, dovršeni, a v vsebinskem, ki pride na rovaš sestavljalcev, ne brez nedostatkov. Javna razprava o stvari ni odveč, ker se tiče tudi splošnosti našega šolskega ustroja.
Izrazi stalnega pomena naj bi bili tudi enotni; ni prav, da nahajamo v navedenih
2	obrazcih »sprejemno izkušnjo«, po-navljalni »i z p i t« (takisto tudi »zrelostni izpit«) ter »zrelostno skušnjo«, torej
3	besede. Da se na istem mestu snidemo celo z »matur o«, tega niti ne uvažujem, besedo celo pozdravljam za praktično rabo v življenju, ker je tudi pri nas udomačena in smo se je začeli ogibati šele, ko so jo Nemci izrinili iz šolskih tiskovin. Za današnjo uradno rabo pa, se mi zdi, se moramo odločiti edino za »izpit«; beseda je res hrvatska, a se je pri nas tako udomačila, da jo moremo smatrati tudi že za svojo. Ima pa to prednost, da kot prvotna nedomačinka ostro označuje svoj pojern, mnogo ostreje, nego če jo prevedemo v naše »izpraševanje«, ki ga lahko nanašamo i na kaj drugega nego na »izpit«. Nekoliko neobičen se nam še pač zdi sood-nosni glagol »izpitavati« (rajši pravimo »izpraševati«), a dobro bo, ako se privadimo i njega i pridevnika »izpiten« poleg »izpraševalen«. Glagola »skušati« in »iz-kušati« bi bilo treba v pomenu ločiti; v današnji pisavi je v vseh slučajih priljubljena le oblika »i z kušati«, dasi je v s v o -j i h slučajih »skušam« na mestu! O tem o drugi priliki.
Da se tujk ogibljimo, to je eden izmed temeljnih zakonov; zasmehoval pa je že Prešeren tiste, ki se bojijo kar vsake tuje besede. Tudi moramo razlikovati, iz katerega jezika so tujke vzete, da o drugih ozirih ne govorim, kar bi zahtevalo posebnega poglavja. Toliko pa stoji: ako tujko pridržimo, naj nima nikake izzivne oblike; ako jo nadomeščamo, bodi nadomestilo res popolno. V današnjih razmerah se bo tudi nemara pokazalo kot praktično, da jemljemo nekoliko ozira na romanske narode. — V gorenjih obrazcih je ohranjena tujka »katalog«; po pravici, ker nimamo in ne potrebujemo nadomestila ; »p r o t o k o 1« je nadomeščen z »zapisnikom«, kar tudi vsakdo odobrava; tujka »r e p e t e n t« še nima primernega tako točnega domačega izraza, celo ne takega, ki bi vseboval tisto trohico graje, ki jo vsebuje za naše uho ta tujka. — Sprijaznimo se tudi s »k 1 a s i f i k a c i j o«. Pri tej priliki pa bodi omenjeno, da se v naši šolski praksi napačno rabijo besede »raz-redovati«, »razredovanje«, »razredova-len«, namesto pravilnega »r e d o -
*) V dobi narodne sloge. — Uredn
vati«, »redovanje« itd. Za latinski classis (nemško Klasse) imamo namreč mi 2 besedi: »razred« (skupina učencev) in »red« (označba znanja); ako torej dajem rede, tedaj redujem; razredovati bi se reklo: deliti po razredih, ne po redih! — V naših vzorcih še čitamo »termin« namesto »rok«; domače ni niti eno niti drugo, a drugo je vsaj slovansko, sicer pa se mednarodnega »termina« ni treba izogibati. — Eksterne učence bi kaj iahko nadomestili z »zunanjimi«, »zuna-njiki«, a pojma se vendar ne krijeta popolnoma; »zunanjik« je širšega obsega. — Odločno pa odklanjamo izraz »r e p r o -b i r a n i h je bilo«; ta kar kriči po tujstvu. Ce ne rabimo domačinke »zavrnjenih«, pa pišimo, kar jaz zahtevam že dokaj let, slovensko glagolsko tvorbo »reprob o v a -nih«. S pomočjo srbščine bo, upam, to moje načelo zdaj povsod prodrlo. Pa tudi o tem pii drugi priliki. — Beseda »sera e s t e r« v slovenščini nima sreče. Polovično dobo šolskega leta imenujemo »tečaj«, to besedo pa potrebujemo za »kurz«; zato se je pričela uvajati prestavljenka nemškega tlalbjahr: »polletje«, ki pa je slaba, ker semester ne obsega polovice leta (na visokih šolah celo ne). Oboje se zdaj pomešava: prvi »tečaj« srednjih šol zaključujemo s »polletnim« izkazom. Kazalo bi, da pustimo semester; moti nas pa »polletje« že kot beseda: dva — 11 — motita oko in izreko, rajši bi videli- in slišali »poluletje«, čeprav je Skrabec tej obliki oporekal.
izmed izrazov za učne predmete rabimo: »v e r o u k«, ne: »veronauk«; zakaj le verouk daje nauke o veri; recimo »pri-rodopis«, »zemljepis«, ne: »prirodopisje«, »zemljepisje«.
Iz zgoraj navedenih vzorcev morajo izginiti poulični izrazi: »izdelali so« (z odliko itd.), izpit »imajo«, napačna označba »prejelo jih je izpričevalo zrelosti« (to sprejetje ni poglavitna stvar).
' Po sedanjem vzorcu, ki ima za sklepne rede 1. tečaje poseoen. oddelek, bi bil 1. tečaj tečajni, ne pa konferenčni zaključek 3. konference; tu je treba jasnosti.
T.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
XVIII izkaz.
Po 50 K: Učit. društvo za radovljiški okraj po tovarišu Franu Jakliču — Radovljica. Po 30 K: De v Ivan — Mokronog. Po 10 K: Zotter Ivan, Minka in Julija Mikličevi — Gomilsko. — Današnji izkaz 110 K. Prej izkazanih 5318 K. Skupaj 5428 kron.	Ivan Petrič,
Ljubljana-Sp. Šiška.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. L. v S. p. G. sv. K.: Pišite na naslov: Savez hrvatskih učiteljskih dru-štava v Zagrebu, Drv. učit. dom. Za nas nič plačila.
Penzija: Lahko dobite. Prošnja na višji šolski svet potom šol. vodstva in okrajnega šol. sveta. Izpričevalo uradnega zdravnika. Mi nimamo nič stroškov._
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Zastonj stanovanje dobi vpokojenec ali zakonski par brez otrok kot hišnik v vili Seunig, Lukovica pri Brezovici. — Natančneje pri Ivanu Seunigu, Ljubljana, Stari trg 7.
Vidrovo
Razpis.
i«
„Moje prvo berilo
izide v novem natisku v najkrajšem času.
Glasom sklepa seje upravnega od. bora Zaveze z dne 17. aprila 1.1. razpisuj podpisano vodstvo službo
strokovnega tajnika.
Zahteva se izvežbanost v pisarniških poslih, posebno v konceptu ter poznanje sestave, namena in smotrov organizacije
Glasom sklepa iste seje razpisuje podpisano vodstvo tudi službo
urednika „Učiteljskega Tovariša",
ki pa s službo strokovnega tajnika ni združljiva.	. !
Prijave za prvo in drugo službo z na-vedbo zahtev glede plače je vložiti prj podpisanem vodstvu najpozneje do
31. maja 1919.
Eno in drugo službo bo nastopiti dne 1. julija 1919. Obe službi se oddasta začasno.
Razume se, da velja glede obeh sluif) enakopravnost med učitelji in učiteljicami,
Kdor želi kakih posebnih informacij, naj povpraša pri vodstvu Zaveze.
Vodstvo Zaveze jugoslov. učiteljstva,
v Ljubljani, dne 18. aprila 1919.
Predsednik:	Tajnik:
L. Jelene.	Vil. Rus.

Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj, skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1919 K 132.220-3«
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto aj llfu. do '/26. ure popoldne.
mmm^imm^mm
naonaaacnaaaoaa □ □□□□□□□nasmaso:
a	Čitajte!
S
Ravnokar je izšla knjižica Dr. B. Derč :
Dojenček, njega negovanje in prehrana.
g
□	UUJblllbll, lijbyu llliyuikilljb lil UIC1I1UIIU.	[
d	;
O	Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in	[
D	krepke otroke, mor*jo citati to knjižico.	I
¡2	Pisatelj — zdravnik strokovnjak z» otroške	[
5	bolezni — podaja praktične nasvete, kako	1
O	je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča	|
q	pri Tiskovni zndrugi v Ljubljani, Sodna	i
¡a	ulica št. 6. Cena K 3, s poštnino K 3\30.	1
D	Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje knjižica po povzetju.
a
□DDDaacDDDaasaa □ □□□SDnciaaaGaaD!
Naročajte in širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva = in narodne vzgoje =
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preustrojitev šolstva :: - Cena 2 K.--
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.

Prva jugoslovanska izde-- - - iovainica godal - - -
Vaclav Schramm
Celje — Graška cesta — Celje
priporoča p. t. učiteljstvu svojo veliko zalogo godal, pihal, muzikalij, harmonik, strun in drugih godbenih potrebščin. Popravila se izvrše najna-tančneje. — Postrežba točna in cena.
Naročajte in širite lis1
Izšla je brošura:
Novi prejemki aktivnega in upokojenega učiteljstva, vdov in sirot«
Naredba celokupne deželne vlade za SLOVENIJO z dne 14. februarja 1919.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, *K?SS!?
.................... Cena 1 K. .............■................
Naročila sprejema