100. štev. ...... Velja v Ljubljani in po pošti: četo !tio po! leta . fttit leti ta mesec K 360‘ — „ 180 — . 90--.. 30-- 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja 2a inozemstvo: celo leto . K 480*— P01 !c vedljive samo tedaj, ako kmalu preneha sistem sankcij, ako se nemška produkcija ne utesni še nadalje in ako se nemško gospodarstvo dopusti k svobodnemu svetovnemu pro-metu, naj bi prenehale' vse dnige obveznosti Nemčije za obnovne svrhe in prosto naj bi bilo tudi nemško privatno imetje v inozemstvu. Pariz, 26. apr. Na seji francoske zbornice je ministrski predsednik Briand izrazil svoje veselje zaradi izjave, ki jo je podal Lloyd George v spodnji zbornici, da se bo zasedlo Poruhrje, ako Nemčija ne bo stavila zadovoljivih predlogov, katere bi zavezniki mogli odobriti. Britanska vlada bo sodelovala pri operacijah. Briand je dejal nadalje: Ako bo Nemčija predlagala: Začnite poraz-govore s pogajanji izvedencev! — bomo mi odgovorili: Ne! (Odobravanje.) Pri razmotrivanju dejstva, da Nemčija ni izpolnila svojih obvez- nosti, je izjavil Briand. da razorožitev ni odvisna od finančne nezmožnosti. marveč samo od volje. Dejstvo. da se ta volja ni pokazala, nas sili k izjavi, da je Nemčija polna zlobne volje. Ta zlobna volja mora biti v zvezi s skritimi mislimi, ki 50 za našo varnost vznemirljive, in mi vidimo brutalno dejstvo ogroženja za prihodnjost. (Soglasno odobravanje.) Nauen. 27. aprila. Francoski tisk razpravlja živahno o sankcijah. »Eclair« potrjuje vest o pripravah Francije za vojaško akcijo v ruhr-skem ozemlju. Dasi v ostalem francoski tisk ne zagovarja več misli, naj Francija nastopi brez ozira na zaveznike proti Nemčiji, se trudi »Temps« prepričati ameriško vlado o nemožnosti sporazuma med Francijo in Nemčijo. Pariz, 27. aprila. Poslaniška konferenca je odklonila nemški predlog. da bi se spori med Nemčijo in med zavezniško kontrolno komisijo glede gotovih vojaških odločb ver-sailleske mirovne pogodbe razpravljali pred posebnim razsodiščem in odobrila sklep medzavezniške komisije. London, 27. apr. (Izv.) K novim nemškim predlogom je izjavil Lloyd George, da isti niso v taki meri nesprejemljivi kot so bili oni. ki jih je nemška vlada poprej stavila. London, 27. apr. (Izv.) Čeprav se angleška vlada dosedaj še ni izjavila o nemških predlogih, se vendar smatra, da so isti v oficijclnih krogih napravili najbolj! utis. Naucn, 27. aprila. V Washingto-nu so po Reuterjevi vesti učinkovali nemški predlogi zelo povoljno ter se more po mnenju poučenih oseb pričakovati, da sc bodo pričela nova pogajanja za končno rešitev spornih vprašanj. , • - - : IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAC Beograd, 27. apr. (Izv.) V ministrskem svetu se je vršila danes debata o izenačenju uradniških plač. 3 niinistri so izjavili, da ne podpišejo zadevne uredbe, predno se priznajo srbskim uradnikom višje draginjske doklade in sicer vsled tega, ker Je v vSrbiji vse dražje in ker so Jbili isti med vojno vsega oropani. Finančni minister Komanudi je izjavil, da se temu sicer ne protivi, samo ako se najde kritje za to. Vsi ministri so složni glede tega, da se število urad-ništva kolikor mogoče zmanjša in se pridrži le dobro kvalificirane uradnike. Izvoljen! občinski odborniki. V NOVI OBČINSKI SVET PRIDEJO: Od JDS: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; Engelbert Franchettl, brivec; dr. Karel Triller, odvetnik; Ivan Jelačin ml., trgovec; dr. Josip Tičar, železniški zdravnik; Frauc Črnagoj, mestni nadučitelj; Viktor Turnšek, inžener; Ivan Frelih, višji računski svetnik; dr. Dinko Puc, odvetnik; Jože Dežman, železniški preglednik; Fran Marn, pisarniški oficijai; dr. Pavel Pcstotnlk, profesor; Ivan Benkovič, vlšil sodni olicljai; Josip Turk, prevoznik; Rudoli Rozman, knjigovodja; Simon Praprotnik, mizar; Ivan Bajželj, trgovec; Josip Breznik, reaični proiesor. Njihovi namestniki so: Franc Planinšek, viši. žel. revldent; Josip Malenšek, posojilniškl uradnik; Vincenc Janežič, višji poštni oiicijal; Franc Kavčič, gostilničar; Josip Kozak, mesar; Franc Bonač, tvorni-čar; dr. Fran Novak, odvetnik; Daniel Batellino, mizar; dr. Josip Klepec, odvetnik; Miroslav Urbas, trgovec; pro-f. dr. Alojzij Zalokar, primarij; Franc Škulj, učitelj; Ivan Kostevc, trgovec; Andrej Gro-schel, Inžener; Joža Bekš, davčni upravitelj; Fran Jeran, profesor; Frauc Urlep, oiicijal; Franc Remic, trgovec. Od SLS: Ivan Ogrin, stavbnlk; Franc Kremžar, urednik; dr. Ivan Stanovnik, od v. koncipijent; Josip Pirc, hišni posestnik; Janko Jeglič, šolski ravnatelj; Franc Orehek, posestnik; Ivan Srebot, čevljar; Alojzij Burkelic, železniški vratar; Toblja Pezdir, posestnik; Viktor Adamič, železniški revident. Njihovi namestniki so: Albin Zajec, Sin. računski svetnik; Anton Medved, kletar; dr. Franc Kulovec, proiesor; Franc Ambrožič, cerkovnik; Srečko Žumer, čekostavec; Ivan Krvina, urarski pomočnik; Leopold Faganel, višji paznik; Fran Lavtižar, deželni uradnik; dr. Mirko Božič, uradnik in dr. Anton Brecelj, zdravnik. OD NSS: dr. Tone Jamar, zdravnik; Karel Urbančič, višji poštni oiicijal; Tone Malgaj, pleskar; Ivan Tavčar, uradnik; Ffan Rupnik, železniški strojevodja; Anton Pesek, tlskarnar In posestnik; Jakob Babnik, vodovodni inštalater; Josip Ambrožič, mestni učitelj. Njihovi namestniki so: Karel Zorko, uradni sluga; Rlko Jug, bančni uradnik; Fran Škof, železniški revident; dr. Viktor Peterlin, profesor; Lovro Verčnik, plačilni natakar; Uroš Pip, knjigovodja; Ferdo Podbevšeks kovač; Rudolf Velepič, skontlst. Od komunistov: Ludovlk Vencajz, višji revldent; Arnuš Bartulovlč, uradnik; Josip Pokovec, mizar; Ivan Makuc, premikač; Rajko Osterc, tapetnik; Franc Čepeljnik, strolevodja. Njihovi namestniki so: Josip Vidmar, čevljar; Hinko Pavlič, železniški Izprevodnik; Adolf Praček, elektrotehnik; Peter Leban, železniški uslužbenec; Ignacij Celič, strojevodja in posestnik; Franc Novak, mizar Od JSDS: Ivan Kocmur, tajnik okrajne bolniške blagajne; Anton Komac, vlakovodja; dr. Ljudevit Perič, odvetniški kandidat; Ivan Kocijan« uradnik bolniške blagajne; Ivan Kralj, trgovski uradnik. Njihovi namestniki so: Franc Krašovec, črkostavec; Ivan Svetlin, železniški Izprevodnik; Stanko Likar, koncipist; Josip Bole, zasebni uradnik; Alojzij Blatnik, pekovski pomočnik, OD SKS: Frauc Melik, kmet. Njegov namestnik: Ivan Rojina, posestnik in klepar. PTUJSKI OBČINSKI SVET. Od JDS dr .Matej Senčar, ravnatelj Vajda, dr. Ivan Fermevc, Fran Mohorič, dr. Bela Štuhec, Ivan Klemenčič in Ignacij Zelenko, Od NSS: Vinko Šerona, dr. Ludovlk Jenko, Ciril Tušek, Simon Fiihrer, Bernard Mikuletič in Anton Blažek. — Od JSDS: Ivan Šegula, Ivan Kristaulč, Franc Levanič, Andrej Hernja, Adolf Tomanič, Franc Rozman, Tomaž Lozinšek, Mih. Zamuda, Alojz Kaisersbcrger, Franc Vezjak in Alojz Klančič. CELJSKI OBČINSKI SVET. Od JDS: Ivan Rebek, dr. Ernest Kalan, Avgust Sedlar, Rudolf Stermecki, dr. Anion Božič, Ivan Bizjak, Ivan Prekoršek, Franc Strupi, dr. Juro Hrašovec, Franc Mravljak, Karel Goričar in Vekoslav Špindler. Od JSDS: Franc Koren, Alojzij Leskovšek, Karel Felicijan, Maks Žager, Alojzij Pukme!-ster, Avgust Šviga, Karel Vidic, Anton Vladna kupčija z fužnosrbskimi muslimani. Znano je, da je Izstopilo 8 muslimanov Iz južne Srbije iz radikalnega kluba lu 4 iz demokratskega ter si osnovalo samostojen muslimanski klub 12 poslancev. Razdor je nastal radi različnega naziranja glede izvedbe agrarne relorme v južni Srbiji. Zapisali smo že, da je značilna za presojanje vloge in stališča južnosrbskih muslimanov okolnost, da so sc tako lahko združili demokratski in radikalni muslimani; očividno jih tudi doslej niso ločile nl-kake načelne razlike, oboji so ene misli, ko gre za reševanje — agrarne reforme, oboji enako vneto branijo privilegije južnosrbskih begov, kamor spadajo sami. Zahteve teh mož so slodeče: Po ustavnem načrtu se resi agrarna reforma na sledeči način: Kmetovi in čiv-čije imajo pravico do popolnoma svobodne razdelitve s tem, da država plača lastniku 40 dinarjev na vsakih 8 ha zemljišča. (Kakor znano, so kmetovi bosanski kmetje, ki še niso pravi lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, marveč je kmetija last begova t. j. graščakova, ki mu mora kmet plačati kot najemnino — tretjino pridelka, polog tega da je plačal državi še desetino. Taki kme-tcvi sc imenujejo v južni Srbiji čivčfje.) Nasproti temu vladnemu predlogu so nastopili navedeni muslimanski poslanci; v čem obstojajo njihove zahteve, je razvidno Iz izjave enega izmed njih, Ismetbega Cr- nogiaviča, ki je bil demokratski poslanec Iz Peči v Metohiji. 1. Posestva, ki so manjša nego 30 ha* ostanejo v polni izmeri njihovim dsedanjlm lastnikm. 2. Kadar posestvo presega 30 ha, tedal ostane 30 ha dosedanjemu lastniku, od osta-lega pa naj zapade 75% agrarni relorml, —> proti odškodnini — naj se torej razdeli med seljake, preostalih 25% pa naj tudi obdrži lastnik. 3. lil 4. da se za precenjevanje čivči!« skih odjiošajev vzame za osnovo 1. 1912. In da se čivčije, kj so pozneje prišli na posest smatrajo za uzurpatorje. 5. Pri razdeljevanju zemlje naj se ne dela verska In nacijonaltia razlika In naj se ne naseljujejo kmetovalci od zunaj, to jo iz drugih pokrajin, dokler se ne zadaste potrebe domačinov, ki nimajo dovolj zemljišča. Ismet - begu se zdi celo požrtvovalno, da begi toliko žrtvujejo, češ, nekateri Imajo preko tisoč ha, pa odstopajo 75% od vsega, kar je čez 30 hal Zelo krivična se jim zd| odškodnina 40 dinarjev za 8 ha« dočim predstavlja danes v- južni Srbili I ha povprečno vrednost — 5000 din.! Po teh podatkih lahko presojamo so-, cijalno - gospodarsko nazirauje južno-srbskih musllmonov ln prav radovedni smo, kako se bo ta kupčija končala. Štern, Matija Speglič ln Štefan Lali. Od NSS: Dragotin Žabkar, Franc Koštomaj, Franc Kramar, Davorin Beranlč, Dragotin Gobec in David Modic, Od SLS: Anton Ogrizek, Makso Janič, Franc Kuret In Silvester Fohn. Občinski svet v Maribora. Od JDS: dr. Vladimir Semec, Vilko Weixel, Franc Voglar. Miha Vahtar, Ivan Tomažič, Ivan Kejžar in Ivan Šoštaršič. Od NSS: Franc Jarh, Fr. Selinšek. dr. Jurečko Ivan, Franc Novak. Josip Konič, Ivan Roglič, dr. Franc Rostohar, France Fran ln Rudolf Šega. Od JSDS: Viktor Grčar, Andrei Bahun. Fran Postrak, Leopold Koschuta, Ivan Hojnik, Ivan Druzovič, Alojzij Slanovec. Karel Čech, Anton Krajcer, Rudolf Kolbe-zen, Ivan Klančnik, Alojzij Ceh ln Anton Tanc. Od SLS: dr. Josip Leskovar. Anton Krepek, dr. Karl Verstovšek. Franc Veronek. dr. Aitton Jerovšek. Franjo Žebot in Vekoslav. Filipič. Od komunistov: Ivan Krajnik, Anton Peperko, Franc Smasek in Franc Kitak. GRAŠKA VLADA PROTI OTVORITVI PROMETA ŠPILJE-RAD-GONA. Gradec, 26. apr. — Dunajski korespondenčni urad objavlja: Glede vprašanja, sproženega od jugoslovanske strani zaradi prevoznega prometa Maribor-Ljutomer preko avstrijskega ozemlja, je štajerska deželna vlada sporazumno z deželnim osrednjim uradom za obmejno službo opozorila merodajna vladna oblast-va na to, da za otvoritev od Jugoslavije zahtevanega prevoznega prometa preko Špilja-Radgone za sedaj ni nobene pravne utemeljitve. Po mirovni pogodbi se more staviti taka zahteva samo s pogojem efektivne reciprocitete. Tega pogoja pa dosedaj še ni. ker Jugoslavija doslej še ni uvedla nas interesirajočega prevoznega prometa iz Spilja preko Maribora na Koroško in iz Labod-ske doline čez Spodnji Dravograd po eni strani, po drugi pa iz Celovca preko Maribora v Spilje. Ako Jugoslavija za dosego svoje zahteve preti, da bo zaprla po mirovni pogodbi garantirani svobodni promet k Adriji, je treba temu nasproti opozarjati samo na dotične na noben pogoj navezane določbe mirovne pogodbe. Pošljite naročnino ! PODONAVSKI PROMET MED BEOGRADOM IN DUNAJEM. Dunaj, 27. aprila. Prva podonav-> ska paroplovna družba otvori v zvezi s paroplovnim sindikatojn kralje^ vine Srbov, Hrvatov in Slovencev: s prvo plovbo dne 2. maja t. 1. eks-. presni paroplovni promet od Duna-i ja v Beograd in iz Beograda na Dunaj. Ekspresni parniki ne bodo vozili le oseb in prtljage, ampak bodo spre-i jemali tudi brzovozno blago z Dunaja v Beograd in narobe. Z uvedbo teh ekspresnih parnikov je naprav-, ljen prvi korak k obnovljenju popot-i niškega in blagovnega prometa na Donavi, ki je počival že skoro osem let. BORZNA IN TRŽNA POROČILA’. 27. aprila. Valute in devize. Zagreb. Devize: Berlin 220—220.7fc Italija 682—685, New York ček 138—139, London ček 555—0, Pariz 1058—1060, Pru ga 193.50—194, Bukarešta 220—225, Budimpešta 53.50—54, Dunaj 21.45—21.55. — Vm lute: Dolarji 137.50—137.75, avstr, kron« 23—24, francoski franki 1020—1030, uapo* Ieoudor 478—485, marke 218—222, leji 2 M do 219, lire 666—668, turška lira v zlatu 510—0, češkoslovaške krone 193—0. Beograd, Devize: Pariz 263—264, London 139.25—139.50, Dunaj 5.30—5.40, Praga 48.30—48.40, Milan 170—172, Ženeva 610—613, Berlin 55—55.50. — Valute: 2(1 dinarjev v zlatu 22.80—22.85, luntl 136 do 137, francoski franki 258—259, dolarji 31.70 do 34.90, lire 162—166, levi 42.75—43, leti 54.75—55.50, marke 54.75—55.25, drahma 220—221, češkoslovaške krone 46—17.50g Dunaj. Valute: Dolarji 650—654, mar« ke 1033—1039, funti 2570—2590, franki 4970—5010, lire 3165—3185, dinarji 1829 hi pol do 1849 In pol, poljske marke 7950 do 81 ln pol, švicarski franki 11387—11437 la pol, češkoslov. krone 897.25—903.25, ogrske krone oflcljelno niso notirale, privatno sc ji je plačevalo 23S—242 in v bančnem prometu 252 In pol do'254 In pol. Praga: Berlin 114.25, Curih 1218.60 do 50, Milan 351.50, Pariz 551.50, London 286.50, New York 72.50, Beograd 196, Dunaj 10.62, Varšava 8.37. Curih: Berlin 9, New York 574.50, London 22.68, Pariz 43.90, Milan 28, Praga 5.95, Budimpešta 2.19, Zagreb 4.05, Bukarešta 9.35, Varšava 0.70, Dunaj 1.52 In pol, Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 926 do 936, Jadranska banka 2020, Jugoslovanska banka 580—584, Ljubljanska kreditna banka 965-975, Praštediona 9500—9600, Rlječ-k* Pjička banka 446—448« Razna poročila. Volilna borba v Daliji. Te dni je potekel v Italiji rok za predajo kandidatnih listin. Šele sedaj je pričela prava volilna borba. Fašistovska nasilja po celi Italiji in po zasedenem ozemlju, ki so se vršila doslej, nam prorokujejo. da bo ta volilni boj precej krvav. Kakšne mere se bodo posluževali fašisti, pa nam najbolj spričujejo krvavi dogodki pri reških volitvah, pri katerih so fašisti, ko so videli, da so v manjšini, uničili volilne žare ter napadli z orožjem svoje nasprotnike. Zanellova stranka, v kateri so združeni vsi zmerni Italijani in katero so podpirali reški Jugoslovani, je brez moči. dasi je v pretežni večini. Reko obvladuje fašistovska manjšina z bombami, na katere imajo fašisti ta-korekoč patent. Kakor se govori, so se fašisti odločili za časa volitev nastopiti z naj-hujšimi sredstvi proti vsem strankam. ki niso v volilnem nacionalističnem bloku državotvornih strank. Napovedan je boj socijalistom m komunistom, v zasedenem ozemlju pa jugoslovanskemu življu, kar zna-či, da nasilja še ni bilo dovolj. Težki časi še čakajo naše ljudi v Istri, Trstu in Gorici. Jugoslovanske volilce brišejo iz volilnih listin ali pa jih Izganjajo v Jugoslavijo, kolikor pa jih bo moglo voliti, na te pa bodo prežale noč in dan fašistovske bande, kakor prežijo gladni volkovi na čredo ovac. Tako vlada v Italiji anarhija, katere pa niso povzročili razkrajajoči komunisti, temveč fašisti, žalostni cvet italijanske inteligence. Navzlic tem anarhističnim razmeram se Je Giolittiju posrečilo, v zadnjem trenutku sestaviti po vseh večjih Italijanskih mestih volilni blok državotvornih strank. Nacijonalisti. ki so za časa rapallskih pogajanj hi poz« neje v vprašanju luke Baroš bili Gio-littiju zelo malo prijazni, so se sedaj pomirili. To je jasen dokaz za to, da stoji sedanja vlada pod enim klobukom s fašisti in da odobrava fašistovska barbarska početja. Od D’ Annunzia se v zadnjem času govori, da ne bo kandidiral, vendar pa ni verjetno, da bi se odrekel svoji misli o organizaciji nove Stranke s popolnoma naclionalnim programom. Kakor Je znano, bi motal kandidirati D’ Annunzio v Zadru in v Abrucih. V Abrncih se vrši zanj živahna agitacija. Fašistovski nedeljski izgredi na Reki so se dogodili — kakor se poroča na D’ Annun-zijevo poveije. Mož še torej ne miruje. Njegova nekdanja kljubovalna Vztrajnost na Reki nas potrjuje v mnenju, da bodo on in njegovi bratci fašisti igrali pri teh volitvah Se precejšnjo vlogo. Naši bratje v zasedenem ozemlju morajo biti torej pripravljeni na vse. Njihova dosedanja neupogljivost nam je porok, da bodo storili svojo dolžnost. —★— Govor posl. Deržiča. (Dalje.) Na drugi strani pa so šle na delo meščanske stranke, ki so videle, da je sedaj najlepši čas. da se zaslgu-rajo nadvlado tudi za bodoče. Pričel se je boj med kapitalističnimi strankami iz stare kraljevine Srbije fn med kapitalističnimi strankami (da se tako izrazim »iz preka«. Gospodje. mislite kakor hočete, toda jaz sem prepričan, da ie boj prejšnjih srbijanskih bank proti prejšnjim prečanskitn bankam povzročil. da se ie izvedla valutna relacija 1 : 4 In da se je s tem uničilo narodno gospodarstvo jugoslovanskega kmeta in delavca tako, da je danes naša .ugoslavija kot ena najbogatejših držav nekako »ruglo« celi Evropi in celemu svetu. (Medklic: »Idite v Avstrijo!«) Mi ni treba! Jaz se zavarujem proti takim medklicem, ki mene ne tangirajo in ki mi ne imponi-rajo. Jaz vem, da smo narodni soci-jalisti -- pravtako Slovenci kakor Hrvatje — med vojno največ trpeli in da so bili najboljši možje leta in leta v ječah zaradi srbofiistva. (Poslanec Miian Pribičevič: »A kako vi možete našu državu nazivati rug-loin,« Nemir in medklici.) Sumljivi znaki so se pokazali takoj pri sestavi naše prve skupne vlade. Govorniki pravtako iz vladnih kakor iz opozicijonalnih strank so že povdarili. da se je akt ujedinjenja Izvršil 1. decembra 1918, ko je narodno veče tukaj s kraljevo srbsko vlado proglasilo ujedinjenje troimenega jugoslovanskega naroda v eno celoto in ko je regent Aleksander na to ujedinjenje pristal in ga potrdil. Nato se je sestavila centralna vlada in prišlo je Narodno Predstavništvo. Gospodje, bodimo odkritosrčni! Roko na srce in povejte mi. kai je to Narodno Predstavništvo naredilo? Storilo ni ničesar druzega, kakor da so vladajoče stranke podpirale svoj velekapital, da so si jugoslovanske banke potom raznih izvoznic in raznih konsorcijev napravile velik ka-pital, da so se tem te banke direktno vzele državno gospodarstvo v svoje roke; država je pa imela od tega samo škodo in mi imamo radi tega danes precej milijard preveč papirja in dolga pri Narodni banki. Danes pa pravijo zastopniki teh kapitalističnih buržoaskih strank: ustava mora biti hitro sprejeta, ker je to državna potreba. Jaz bi gospode samo vprašal: Kje ste bili pa leta 1919.? Zakaj pa takrat niste najprej sprejeli volilnega zakona, zakaj niste takoj takrat sklicali Ustavotvome Skupščine? Prepričan sem. da bi bil položaj danes drugačen, če bi bili vi takrat to storili; prepričan sem. da bi mi v tem slučaju ne imeli tako-zvanega separatizma, nad katerim tožite, ki ga pa de faeto med jugoslovanskim delavstvom ni; kajti ta separatizem se je pojavil samo v onih krogih, ki imajo svoi interes na tem. da potom bank in raznih drugih velikih konsorcijev dobijo oblast v svoio roko in jo potem izrabljajo. Če pa danes govorite, gospodje, o tem. da je neobhodno in nujno potrebno, da sprejmemo ustavo kar preko noči. sem jaz prepričan, da to ne bo v korist naši državi, da to ne bo v njen prospeh in da ne bo pripomoglo k zdravemu razvoju naše ujedinjene domovine. Pri izvolitvi ustavnega odbora se je dal temu odboru rok 40 dni, da preštudira načrt ustave vlade gospoda Pašiča in ga potem osvojenega predloži Ustavo-tvorni Skupščini. Toda. gospodje, če premislimo, da narodno predstavništvo ni glede ustave pripravilo ničesar. če pomislimo, da o ustavi do sedaj ni ničesar Izšlo razen knjige dr. Smodlakove in načrta gospoda Protiča, da nimamo razen imenovanih dveh del o ustavnem vprašanju nobene znanstvene razprave in ni-kakega popularnega dela. ki bi ljudstvu pojasnjevalo pojem ustave, potem mislim, da Je ustavotvorna skupščina grešila v tej svoji veliki ljubezni do naše domovine. ko je ukazala, da se mora ustava sprejeti takorekoč preko noči. Fakt je to, da je bilo vsaj po mojem mišljenju jugoslovansko delavsko ljudstvo pripravljeno na ujedinjenje. da pa ni bila na ujedinjenje pripravljena inteligenca, in sicer ona Inteligenca, ki je vzela oblast v svojo roko in ki je potem dve leti sabotirala državo. Vem. da mi bo kdo oporekal, češ, ljudstvo je samo krivo, ker je to mirno trpelo. Toda, gospodje, temu ni krivo jugoslovansko delavsko ljudstvo, krhd so temu oni, ki niso pustili, da bi jugoslovansko delavno ljudstvo prišlo do besede In do veljave. krivi so tudi oni naši inteli-genti, ki so po prevratu hoteli naš jugoslovanski delavski proletarijat zapeljati na kriva pota. Jaz se čudim. da smo imeli med narodno sr-bijansko inteligenco take može, ki so pozabili Da srbsko narodnost, ko se je ta srbski narod osvobodil, in ki so rekli, da morajo sedaj postati internacionale!, da smo imeli može, ki so prestopili celo v tretjo internacionalo, ki so prestopili v internaci-onalizem kot edino zveličavno sredstvo za jugoslovanski proletarijat. Jaz se čudim, da so se našli inteli-genti onega srbskega naroda, ki se je stoletja in stoletja boril za svobodo. inteligenti, ki so ternu narodu, ko je dosegel svobodo, rekli, da si mora svojo državo v notranjosti urediti ne na narodnostni podlagi, ne na podlagi svojih lastnih moči, ampak s podporo madžarske, moskovske in drugih internacional. (Ugovori pri komunistih.) Povdarjal sem že, da so vladne stranke po svojih govornikih apelirale na patriotizem poslancev In ne vem na kaj še vse. češ, če se ta ustava ne sprejme, bo država razpadla, razširil se bo separatizem in ne vem katera zla še vsa po naši domovini, trpeli bomo ogromno gospodarsko in drugačno škodo tako v domovini kakor na zunaj. Mi narodni socijalisti tega ne moremo priznavati. Mi se tukaj navdušujemo pri banketih in ob podobnih prilikah, ako se govori vznešen govor o domoljubju, ako se proslavljajo naši največji možje zadnjih desetletij, ki so se Žrtvovali za narod in bili narodu vodniki. Tudi mi spoštujemo te može; toda mi odločno odklanjamo, da bi se kdo v ustavotvornl skupščini skliceval na te velike može. kj jim bo jugoslovansko delavsko ljudstvo ohranilo za vekov veke časten spomin. da bi se te naše največje žrtve uporabljale za to, da se napravi impresija na to skupščino in da se sprejme ustava, kakor jo je zamislila vlada gospoda Pašiča in kakor jo je izkoripiral ustavni odbor z večino vladnih strank po privoljenju vlade gospoda Pašiča. IZJAVA. V polemiki med »Jugoslavijo« in »Jutrom« radi »Jugosl. kreditnega zavoda« se je imenovalo tudi moje ime. Izjavljam sledeče: Na zadevo me je opozoril prvi g. posl. A. Kristan pretekli petek popoldne na hodniku konstituante. Kazal mi je neki listek, iz katerega je bilo razvidno v glavnem to, kar je izšlo pozneje v »Jutru«. Jaz sem bil takoj na Jasnem, da gre za volilni manever ln sem o tem obvestil tov. poslanca Deržiča. ki mi je, sluteč, da bodo demokrati v zadnjem trenotku lan-sirali to vest v javnost, nujno nasvetoval. da se nemudoma odpeljem v Ljubljano, da atako demokratov na nar. soc. kandidatno listo pravočasno odbijemo. Ko sem v ponde-Ijek opoldne dospel v Ljubljano, sem opazil, da slutnja tovariša Deržiča ni bila brez podlage. »Jutro« Je v tem času že prešlo v ofenzivo. In sicer tako neprevidno, da se ie za en dan prenaglilo in s tem omogočilo, da je »Jugoslavija« napad pravočasno odbila. Anton Brandner. nar, poslanec. Beležke. Prepozno! »Toda v bodoče bo tudi naša stranka morala bolj kakor doslej upoštevati želje širokih volilskih vrst. ako bo hotela uspešno konkurirati z ostalimi strankami, ako bo hotela ne samo obvarovati svoje pozicije, marveč tudi napredovati. Pri tem predvsem ne bo smela omalovaževati narodno-socijalističnega gibanja, ki se — le bodimo odkritosrčni — vedno bolj uveljavlja v našem javnem življenju. Abotno ali pa vsaj malo srečno bi bilo, ako bi hoteli v tem oziru igrati vlogo ptiča noja ter delati politiko, ki bi ne računala z dejanskim položajem,« tako piše včerajšnji »Slov. Narod«. — Spoznanje polagoma prihaja, toda prepozno gospodje, prepoznot »Veliko razočaranje.« Da bi vsaj malce zabrisali sijajno zmago NSS pravi včerajšnje »Jutro«, da je NSS doživela velikansko razočaranje, ker je računala na 16 mandatov. No. NSS je s svojim »razočaranjem« prav zadovoljna. In ko bi »Jutro« še nekaj časa živelo bi učakalo tudi 16 NSS mandatov in še marsikaj več. Pa takrat bo »Jutro« z JDS vred že na onem svetu. Tudi uspeh! Včerajšnje »Jutro« prav ponižno poroča, da je uspeh njegovih razkritij o Peskovi banki, da so prišli mali vlagatelji do svojih hranilnih vlog. Mi vemo pa še za drug uspeh, ki ga pa »Jutro« seveda ne pove in ki je res glavna zasluga »Jutra«. In ta je. da se danes demokrati drže za razgrete glave, ker je splavalo njihovo županstvo za vedno po vodi. In še en uspeh! Danes uspehov noče biti ne konca ne kraja. »Jutrovska« zasluga je, da ljudje dvigajo hranilne vloge ne samo v »Jug. kred. zavodu« ampak tudi pri »Ljubljanski kreditni« predvsem pa v »Jadranski banki.« »To se vse pozabi.« JDS že išče stikov z NSS, kajti brez teh ne more dobiti v Ljubljani — župana. Nar. socijalisti so demokratom odgovorili, da je njihova nesramna gonja zoper g. Peska in »Jugosl. kred. zavod« uničila vsako možnost sodelovanja NSS z JDS. G. dr. Pestotnik pa je dejal: »Ah kajl To se vse pozabi.« No bomo videli, če so ljudje res tako kratkega spomina. Svečano Izjavljamo... Včerajšnje »Jutro« »svečano izjavlja« da ni dobilo nobenih podatkov od g. Rcicherja itd. »Jutro« naj blagovoli vzeti na znanje, da damo na njegovo in sploh jedeesarsko svečano izjavo toliko kot na lanski sneg. Imamo že dovolj slabih skušenj z njihovimi svečanimi in častnimi izjavami in besedami J Amerika in nemški predlogi. »Matin« javlja iz Washingtona: V poučenih krogih je krožila govorica, da so nemški predlogi v posameznih točkah nezadostni, v drugih pa netočno izdelani. Vendar je stopila ameriška vlada v oficiozne stike z Nemčijo. Washingtonska vlada je dala vedeti, da ji je nemožno, sporočiti v sedanji obliki zaveznikom. Nemška vlada se pozivlje, na] predloge bistveno izpremeni, da ne bi mogla ameriška vlada za ta slučaj obljubiti, da Izroči predloge zaveznikom, še man] pa se obvezati, da jih ententa sprejme. Stavka v Turinu. Radi upepelitve delavske zbornice v Turinu po fašistih, so delavci zasedli nekaj tovaren. Nameščenci cestne železnice so ukinili delo. Kasneje so delavci morali tovarne zapustiti, ker je nastopila policija. Do incidentov ni prišlo. Po nekaterih tovarnah počiva delo. Konferenca v liytheu. V poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik Briand: V Hytheu vršeči se razgovori so dovedli do zadovoljivih rezultatov. Načeloma je došlo do popolnega sporazuma. — ZAKAJ SE JE ITALIJANSKA LIRA ZBOLJŠALA IN ZAKAJ NAŠA VALUTA NE NAPREDUJE. Mi smo pred kratkim navedli vzroke, zakaj se je italijanska vafuta zboljšala. Prerokovali smo. da je kurz. ki ga je dosegla lira (7.35) previsok ter da bo lira morala zopet pasti. To se je tudi zgodilo. Lira notira danes od 6.60—6.70. Ker je pa kurz lire proti prejšnjemu (5—5.30) še vedno razmerno visok m ker je vprašanje istega za našo trgovino velike važnosti, ne bo menda odveč, ako se s tem vprašanjem ponovno bavimo. in to tembolj, ker so razlogi, iz katerih je lira poskočila, poučni tudi za vprašanje zboljšanja naše valute. Kakor je sicer težko v teh. časih tolmačiti si celo večja kolebanja v kurzih valut s pozitivnimi razlogi, se dajo za zboljšanje italijanske valute vendar navajati konkretni razlogi. Najprej je omeniti, da se je polastila lire špekulacija, ki je liro prodajala brez pokritja v nadL da jo bo mogla ceneje kupfti. nego jo je prodajala. Ko je bilo treba brez kritja prodane lire izročiti kupcem, je morala nastati reakcija, t. j. da je morala zrasti lira. po kateri je nastalo popra-ševanje od strani špekulantov, ki so jo bili prodali, ne da bi jo imeli. Ali nenadno zboljšanje kurza Ure je imelo zopet za posledico, da so se prodajale istotako brez kritja tuje valute, kar je povzročilo zopet zmerno padanje lire. Ali to so le razlogi, ki izvirajo iz položaja denarnega trga. Oglejmo si notranje razloge, ki so sodelovali na zboljšanju lire. Visoko stanje deviz (t. L kurzov inozemskih trgovskih menic v Italiji) je na eni strani povzročilo, da se je uvoz v Italijo skrčil na najnujnejše potrebe, a na drugi strani se je pospešil izvoz iz Italije. Vkljub povišanim cenam blaga se je tekom leta 1920. uvoz v Italijo znižal od 16.623 na 15.832 milijonov. dočim je izvoz istočasno zrasel od 6066 na 7804 milijonov lir, s čemur se je zboljšala uvozna bilanca za 2529 lir. Izseljevanje v Ameriko. ki je za časa vojne prenehalo, je zopet oživilo ter se je tok izseljencev obrnil tudi proti Franciji, ki nujno potrebuje delavskih moči. Denar, ki ga varčni italijanski izseljenci pošiljajo v domovino, pomaga zboljšanju plačilne bilance Italije. Tujski promet, ki je bil pred vojno važen vir dohodkov za Italijo In ki je tekom vojne zastal, se zopet oživlja. Iz Amerike, Anglije in Skandinavije. torej iz dežel, ki imajo zdravo valuto, prihajajo potovaicl trumoma v Italijo, kjer s svojo valuto ceneno živijo. Italijanski trgovini se je tudi posrečilo, za svoje uvoze dobiti kredite v inozemstvu, kar zmanjšuje plačila v inozemstvu in vsled tega Je tudi povpraševanje po tujih valutah malo. Cim manj plačil v inozemstvo ima država, tim ugodnejši.je kurz njene valute. Nadalje je tekom lanskega leta prenehalo natiskovanje bankovcev za državne potrebe ter je že v tem letu promet bankovcev izdanih za državo, samo pri »Banca d’ Italia« pal za pol milijarde. Končno izkazuje državni proračun za tekoče leto le 4 milijarde deficita proti 14 milijardam v lanskem letu. kar je v prvi vrsti zahvaliti zvišanju cen kruha, za katerega je lani država do-kladala iz lastnih dohodkov. Nadal-, nje finančne reforme v. Italiji obeta- Dogovorili smo se, da skličemo Se pred f. majem v London konferenco. Stojimo ua stališču zvestega zaveznika, ki neče niče* sar storiti, da bi poprej ne obvestil o tem svojih zaveznikov. 30. aprila se lotijo za« vezniki složna dela. Francija se prisilnih odredb ne poslužuje sistematično, da bi so maščevala, temveč je v to prisiljena po neiskrenosti svojega dolžnika, da ga prt*® k čustvu časti in spoštovanja njegovega podpisa. Te prisilne odredbe bodo pokazale dvojen uspeh, in sicer materijalen in moralen. Iz nemškega časopisja izhaja, da ie vlada, ki stoji na čelu Nemčije šibka in da nima v rokah vseh možnosti nastopanja, dočim ima Nemčija od včeraj, veliki indu-strjjci in finančniki, vsa sredstva, da vodi nemško politiko. Ako bodo tedaj ti finančni in industrijski mogotci videli svoje interese pod kontrolo zaveznikov, da bo to njihov egoizem občutil, in ako pridobe na ta način pravo občutje za položaj, je bil napravljen velik korak za Izvedbo pogodbe j in ho Nemčija znala nenadoma najti pomožne vire. jo. da izgine v kratkem tudi ta deficit. Pri nas pa je ravno narobe. Najhujše je, da izkazuje naš državni proračun še naraščanje deficita-Stroj za tiskanje bankovcev za tekoče državne potrebe neprestano leluje. Nedavno je država najela pri Narodni banki novo posojilo 850 milijonov kron. Že v prvem tednu tega meseca se je zvišal promet bankovcev. izdanih za državne potrebe, za preko 200 milijonov dinarjev. S takimi metodami ne pridemo do tega, da bi se naša valuta zboljšala in tudi ne do tega. da bi se draginja omilila. Le urejeno državno gospodarstvo, f. j. vzpostavljenje proračunskega ravnotežja in nehanje izposojevanja pri Narodni banki za tekoče državne potrebe potom tiskanja bankovcev zamorc ozdraviti našo valuto ter priti v okom pretirani draginji. ★ + Trgovina z žitom v Vojvodini, Radi prepovedi izvoza stagnira trgovina z žitom v Volvodiint skoro popolnoma. Špekulanti, ki so prej nakupil) velike množine • žita, bodo utrpeli občutno škodo, ker bodo cene gotovo padle. Te dni so bile cene sledeče: Pšenica 960—VSO K od postaje za 100 kg, rž 810—S20. ječmen 520—530 K, oves 360—380 K, koruza 380—400 K. Moka nularica je stala 14 K 80 vin kg. + Za tehničuega eksperta pri trgovinskih pogajanjih z Italijo ie določen gosp. Milan Maksimovič. + Izvoz koruze in ovsa. Na seji ministrskega sveta 25. t m. se je dovolil neomejen izvoz koruze. Oves sc sme izvažati samo v kontingentih. + Razširjenje državnih solin v KrckL V ministrstvu za šume in rude se vršilo konference glede razširjenja državnih solin v Kreki (pri Dolnii Tuzli) Produkcija soli se namerava povečati v takem obsegu, da bi krila celo potrebo naiše države. + Cesta Cmurek—Št. II}, za katero je vlada dovolila 2 in pol milijona kron, se bo začela v najkrajšem času graditi. + Poljedelske razstave v Pragi se bo udeležilo, kakor poroča praški »Venkov«, 205 srbskih poljedelcev in 67 poljedelskih nameščencev. Pričakuje se, da bodo to razstavo obiskali tudi innogi gostje iz Zagreba in Ljubljane, kakor tudi več zastopnikov lužiških Srbov. + Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču je imela 24. t. m. občni zbor. — Zadruga šteje 49 članov z 118 neodpovedanimi deleži z vplačilom 58.600 K. Denarni promet jc znašal 5,991.227 K 29 v. Rezervni zaklad šteje 29.026 K 95 v., čisti dobiček 19.210 K 69 v. + Poučni shoil čebelarsko podružnic« pri Sv. Lovrencu na Pohorju se vrši 12. junija. + Letošnje Iiceticovanie plemenskih bikov v Mariboru se vrši 12. maja ob 8. uri zjutraj pred gostilno Rapoc na Tržaški cesti. + Redna parobrodna zveza Beograd-Dunaj prične 2. maja. Trije luksuzni parniki bodo vozili po trikrat na teden. + Češkoslovaška trgovsko-industrljska zbornica se namerava osnovati v Beogradu. Take zbornice ima Češkoslovaška doslej v Trstu, Parizu in Londonu. ★ + Ureditev denarnega prometa v Mad, žarskl. Na eni zadnja sej narodne skupščine je predložil finančni minister Hegedils zakonski načrt o provizorni ureditvi denarnega prometa in ustanovitvi kraljevega madžarskega državnega emisijskega zavoda. ,+ Italijanska zunanja trgovina. Kakot poročajo iz Bologne izkazuje italijanska zunanja trgovina v 1, 1920 deficit 3 milijarde Ur. Uvoz je znašal 15.842 nuliionop. na dvorišču realke. Vstopnina 1 dinar. — Vstopnice po znižanih cenah za 1. maj se dobe v društvenih prostorih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Igra.la se bo socialna drama »Borba« v dramskem gledališču. — Klirb »Soča« priredi v soboto 30. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije Ptrl »Zlatorogu« kot zaključek zimske sezone družabni večer. Na vzporedu pevske točke, recitacije, deklamacije Itd, Vabljeni so člani in prijatelji društva z rodbinami. K — Osrednja zveza javnih nameščencev In vpokojencev ima zadnjo sejo širšega odbora pred občnim zborom danes 28. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici Mestnega magistrata. Na dnevnem redu je sestava liste za volitev predsednika, dveh podpredsednikov, dveh računskih pregledovalcev in njiju namestnikov, Občni zbor Zveze »e vrši v soboto 30. t. m. ob 20. urd z običajnim dnevnim redom v veliki dvorani Mestnega doma. — Tajništvo. — Porod na cesti Predsinočnjem je neko žensko prehitelo na cesti v Šiški. — Mater in otroka so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. — Obesil se ]e dne 18. t. m. v Hilšer-ievi ulici 16 letni dijak IV. realke. — Nepoštena služkinja. 241etna Frančiška Pogačar iz. Radomiia ie pokradla svoji gospodinji Angeli Gregorič v Gosposki ulici razno obleko, obuvalo in 520 K denarja ter pobegnila. — Izgubila se-ie zlata vratna verižica z obeskom, lepim umetniškim delom. Verižica oziroma obesek ie izgubite! j!ci zelo drag spomin in ista ne bi štedfla z nagrado. Odda se naj v upravi Jugoslavije, kjer se poizve tudi ime in naslov lastnice. —- Svetovni ruski umetnik In trans-iormlst Fregollno ima danes zvečer zopet predstavo v Narodnem domu. Maribor. Samomor. 54 letni lončarski delavec Ježko, uslužben 17 let pri lončarju HeriJ-ku, je dobil nalog, da se mora 1. maja Iz dosedanjega stanovanja izseliti. Ker pa je mož imel popolnoma otrple noge, tako da ni moge! hoditi in ker ni vedel, kje dobiti novo stanovanje, se je včeraj v obupu obesil. Cel|e. Iz zadnje sejo mestnega sosveta celjskega. Oskrbovalki vojaških grobov Emi Bač se zviSa mesečna plača na 300 K ter se ji postavi mal hlev za rejo svinj. — Nemško lovsko društvo »Eirrigkeit« je 1. 1913. za lovišča na Pečovniku sklenilo najemninsko pogodbo do konca 1. 1924. Bivši nemški občinski svet pa je to pogodbo pred odstopom podaljšal za 20 let. Ker Je to podaljšanje brez vsake zakonite podlage, jo mestni sosvet ukine. — Naroči se za brizganje ulic 15 metrov novih cevi. — Koncem seje se je gerent dr. Žužek zahvalil sosvetnlkom za njihovo delovanje, nikar so tudi sosvetniki gg. Sedar v imenu JDS, Cestnik v imenu SLS in Koren v Imenu JSDS izrekli serentu dr. 2užekn svojo zahvalo. Nato je bila seja zaključena. Spomenik padlim Junakom celjskega 39 pešpolka v bojih na Koroškem je bil odkrit Hi blagoslovljen v nedeljo 24. t m. na dvorišču vojašnice Kralja Petra. Koncert Zi^a se je vršil v ponedeljek zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega dotna. la večer nam je nudil izreden umetniški užitek ter nas popolnoma zadovoljil. Kakor vedno ob raznih KoncertnfJi prireditvah, tudi to pot obisk ni bil takšsn, kakršen bj lahko bil in moral biti. Na letošnji Vidov daa se vrši v celjskem mestnem gledališču velika šolska slavnost. Šolsko vodstvo prosi že danes razna celjska društva, da bi se na prireditev ozirala in ta večer nc prirejala drugih prireditev. Srbo-hrvatskl tečaj, katerega priredi Kolo jugoslovanskih sester v Celju, se je pričel v sredo 27. t. m. v pritličju 1. razreda meščanske šole. Tečaj vodi g. vladul svetnik E. Lileg. Zaključek tečaja dekliške obrtno nadaljevalne šole v Celju je bil v nedeljo 24. t. m. Šole .katero sta vodila gdč. učiteljica Zupanekova in krojaški mojster g. Ivan Bizjak se je udeleževalo 30 vajenk. Uspeh je bil dober. 50-000 kron čistega dobička je vrgja triglavanska slavnost, katera se je vršila dne 9. aprila v Celju. Deževno vreme traja po naših krajih že par dni neprenehoma. Vodovje grozi zopet prestopiti bregove, če se vreme ne popravi. Tudi-temperatura je padla. KDO JE KRIV? Uradno postopanje v osebnih zadevah pri varnostni straži v Mariboru je vedno nerazumljivo. Dobro vemo. da so še vsi dosedanji predpisi službene pragmatike polnoveljavni ter se doseclaj še niso spremenili. Toda izvrševanje teh predpisov se zadnje čase hote ali nehote vrši po absohtfističnfim sistemu. Tako je n. pr. vlada pred kratkim naročila uradu, naj predlaga po eventualni potrebi bolehno moštvo za upokojitev. To naročilo, ki je sicer popolnoma umestno, sc je pa neupravičeno uporabljalo proti moštvu, ki je bilo že pred rnescci bolno, ob časti predlaganja pa jc vršilo svojo službo. Prizadeto moštvo predlaganja /a upokojitev ni smatralo takoj za resno, ker razven enega nima se nobeden zadostno število službenih let ter je čez en mesec svojo službo še naprej vršilo. V kratkem pa se jim bode baje nakazala pokojnina! Takšno postopanje gotovo ne odgovarja državnim interesom ter vzbuja samo nezadovoljstvo. Pod bivšim režimom se je predlagalo za upokojitev le dalje časa bolne in še tem se je to pravočasno naznanilo, da je zamogel, če mu je bilo mogoče, nastopiti službo. Danes se pa moža kar iz službe odpokliče k zdravniški preiskavi ter se nato predlaga za upokojitev. Nadalje sme oboleli mož biti le 10 dni bolan. Če pa v teku 10 dni še ne ozdravi, mora vložiti službenim potom prošnjo za podaljšanje dopusta na deželno vlado, jo kolkovati z 8 kronami ter še priložiti 20kronsiki kolek za odlok. Ako v teku zaprošenega in podeljenega dopusta ne ozdravi, mora prošnjo obnoviti ter isto ravnotako kolkovati. — Tudi kazni, ki so bile poprej le redke so sedaj na dnevnem redu j za vsako malenkost. Službeni predpisi varnostne straže v Ljubljani ln > Mariboru so sicer enaki a vendar se v Ljubljani ne izvajajo na tak način kakor v Mariboru. Radovedni smo. kdo je temu kriv in zahtevamo, da se to natančno preišče IZ JUGOSLAVIJE PREKO ITALIJE. Trije rojaki, ki so povodom izselitve v Amriko potovali preko Italije, nam pišejo iz Amerike: »Takoj, ko smo pri Postojni prestopili na italijanska tla, se nam Je predstavila dežela — nesnažnosti. Tudi v Jugoslaviji še ni pravi rod, toda proti zanemarjeni Italiji je pravo ogledalo. Na kolodvoru v Postojni kričijo umazani Italijani kot srake. Izgnali so nas iz vagonov, takoj so nas obkolili italijanski vojaki, ki so nas hoteli dražiti s tem, da so nam na ušesa trobili italijansko narodno himno. — \ Št. Petru, kjer je bila nekdaj lepa pj-staja, je vse zanemarjeno in opustošenj. Čakalnice so napolnjene z vpijočimi Italijani, med katerimi ni človek varen pred žepnimi tatovi. V vseh prostorih Je tako ostuden zrak, da vrže človeka ven na mrzlo kraško burjo. V Trstn je človeku pri srcu, kakor bi prišel med albanske Miri-dite. Niti ozreti si nismo upali na razvaline Narodnega doma, ker fašisti preže na Slovence, kakor pes in mačka. — Ko smo v neki slovenski gostilni slovensko zapeti, so takoj obkolili fašisti hišo z bombami in puškami v rokah. Mi smo še pravočasno odnesli celo kožo, toda kaj se je zgodilo z ubogim gostilničarjem Francem, nam »1 znano. — Enaka pokora nas je čakala na parniku »VVilson« (Chosuiicb linija). Ko smo hoteli slovensko zapeti, so takoj protestirali Italijani, a častniki, ki so se bal! spopadov, so nam kratko prepovedali slovensko peti. Hrana le bila dan na dan makaroni, v kateri so se dobile cele živalske zbirke. V sobanah 2. razreda so celi dan vpili Italijani pri svoji Igri »mora«, a tudi sploh m bilo varno biti v njihovi bližini, ker so bili »živi« (ušivi). — Tako smo dobili trajno sliko starih Rimljanov z »Quo vadiš«. Nar. soc. stranka. PROSLAVA t. MAJNIKA. Naše delavsko ljudstvo proslavlja 1. maj kot svoj delavski praznik. Narodna socialistična stranka priredi na ta dan v vseh večjih krajih javne shode, na katerih sc bo govorilo o pomenu L maja in splošnih težnjah našega delavnega ljudstva. Večji shodi se bodo vršiti: V Ljubljani v veliki dvorani Mestnega dom*, ob 10. urj dopoldne. V Kočevju, kjer se vrši tudi delavska ljudska veselica. V Trebniem. V Litiji z družabno zabavo. Na Jesenicah, pred kciodvorom. Na Bleda. Poživljamo vse tovariše, da se za proslavo 1. majnška dobro pripravijo, da bo delavska manifestacija kar najlepše uspela Natančnejša obvestila o shodih in proslavi tudi na Štajerskem bomo pravočasno poročali. Šport in turistika. Cestna dirka Ljubljana — Planina, 43 kilometrov se vrši na praznik, 5. maja. Start je ob 10 dop. pri 1 km na Tržaški cesti. Prijave sprejema klubov načelnik gosp. Ogrin, Gosposvetska c. 14 najkasneje do 3. maja zvečer. Prijavnina 2 dinarja. Dirko priredi klub »Kolesarjev in motociklistov Ilirija Ljubljana«. Izlet kolesarjev In motociklistov v Planino priredi 5. maja tnristovski odsek kluba kot. in mot. Ilirija. Odhod ob 8 zjutraj izpred klubovega lokala, restavracija Novi svet. Vabijo se vsi člani, kakor tudi ostali prijatelji kolesarskega športa, da se udeleže prvega pomladanskega izleta v osvobojeno ozemlje. Gledališče in glasba. Gdč .Lidija Wiz]akova je priredila z K. V. Vlčkom v Vukovaru dva baletna večera, ki sta sijajno uspela. Vukovarske kritike soglasno poudarjajo velike zmožnosti in oduševljeno igro obeh umetnikov. Muogobrojna publika je bila silno navdušena za njiju pravo in sijajno izvajano plesno umetnost ter sta večera v vsakem pogledu krasno uspela. Mlada umetnea je žela popoln uspeh Istotako tudi v Osijeku, kjer je priredila plesni koncert. Gdč. Vizjakova se nahaja na turneji po Jugoslaviji ln bo nastopala v Subotici, Novem Sada, Beogradu 'ln drugod. Pfipti jur Znanost in umetnost Majskj spis. Izšel je Majski spis, izdal* in založila Narodna socijalna tiskovna za-, druga, tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani, Vsebina je jako bogata: Ivo Peruzzi: Vsem ki trpijo. Anton Brandner: Prvi majnik. Ivani Tavčar: Naš razvoj. Zorko Fakini Socializacija industrije. —n—: Socijalac zavarovanje, —ko: Slovanska socialistična vzajemnost, —m: Načela in demagogija Dr. Tone Jamar: Zdravje naroda — pr> cvit države. —aa—: Zadružništvo. Anton Leitgeb: Strokovna organizacija. Adriati-cus: Jadransko vprašanje. O. š.: Misli o ljudskem gledališču. Netočnost zgodovin-skega materializma. Iz kozaške postaje. Majski spis vsem najtopleje priporočamo. Naroča se v tajništvu NSS v Ljubljani, Na. rodni dom. 1. redni občni zbor »Društva slovenskih leposlovce« se Je vršil v Ljubljani dne 18. t. m. ob 3. popoldne Občni zbor je vodfi predsednik prof. Funtek, ki je po kratkem poročilu oddal beaed*> društvenemu tajniku Ivanu Zorcu, ki je najprej predlagaj vdanostni brzojavki kralju Petru in regentu Aleksandru. Po odobrenih poročila fnnkctjonarjev se je volil novj odbor, ki se je sledeče sestavil: predsednik dr. Alojd) Kraigher, podpredsednik Fr. S. Finžgar, tajnik Ivan Zorec, blaigajnik Fran Albrecht, gospodar Vida Jerajeva, knjižničar dr. J, Gtcnar, nadzorniki: Marija Kmetova, dr. Valentin Korun, dr. Ivan L ali, Andrej Rape in Narte Veliltonja. »Priroda« štev. 4 ima sledečo vsebino: Ch. S. Minot, Rastenje. — L G ja ga, Na bregu. — I. Brlič— Mažuranld, M ato. — V, Fink, Pluto. — F. Doflein, Gujavlce u M«« kedoniji. — Pabirci. — Razgovori. Za leto stane 40 K, za dijake 32 K. Naroča sel Uredništvo »Prirode# Demetrova ulica 1« Zagreb. Mali oglasi. Proda se: SVILEN IN KR EP PAPIR VSEH VRST. Žice za rože In cvetlice vse Jtevtike. Perje za rože vse vrste. Vence in šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vs« ba.rve in širine. Cigaretni papir: Otlescha« z vojakom In tičem z vodenim tiskom. Aba-die, Golub, Altesse itd. Stročnice št. 2 hi 3. Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana, Mestni trg 11. 725 JUGOSLAVIJA - LJUBLJANA Dve hiši * gospodarskim poslopjem, z aU brez zemljišča, pripravne za vsako obrt, tik državne ceste v zelo prometnem kraj% se prodajo. Dalje ena kobila 16 pesti vlso* ka, 7 let stara, kost. barve, izvrstna z» vsako vožnjo. Pojasnila prt A Laurfč-Pla* nina prj Rakeku, 72? PISALNI STROJ jako dobro ohranjen. Ogleda se v uprav-ništvu. 694 DUNAJSKI KVAS znamke: Kuffner, Adler, Reindoder & Mar-, kus-kvas, kakor tudi vsakovrstno južno sadje in specerijsko dobavi najceneje J, Roy, Maribor, Glavni trg 3. 695 VRV 63 metrov dolga, 30 mm, 32 kg težka, male rabljena, iz konoplje spletena se proda, Vprašanja pod št 42 poStuotežoče Vurberg pri Ptujn. 698 LEPA HI S A z vrtom in njivo naprodaj v lepem trgu > Savinjski dolini blizu kolodvora. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 674 PRODA SE: Kompleten »Valvazor«, Cena in na ogled v. upravi lista. VEČ ZABOJEV velikih starih. Cena 'ln naslov v upravni« štvu Jugoslavije. 614 VSAKOVRSTNA POSESTVA od 4 do 42 oralov. Cena 90 tisoč do 400.000 kron. Pojasnila daje Janez Drofenig, gostilničar, Poljčane. 6SI VEČJA KOLIČINA VINA letnik 1917, 1918 in 1920 po nizki ceni, se odda. Izve se pri Janezu Vindiš na Bregu pri Ptuju. 657. PRODAJA KOČIJE!!! Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočia«. Službe: DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sc sprejmeta, Izvežbana v boljšem Janko Dolenc, Ulica na grad 3. 8S9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za malo delo, išče prvorazredna diplomirana krojačnica Franjo Malis, Reber št. 11, (Stari trg). 735 GOSPODIČNA uradnica, ki je zaposlena samo do.pokl;ui» bi hotela nameščenja v popoldanskih urah. MLAD NATAKAR spreten Jn marljiv s 3 letnimi spričevali, želi službe v kavami najraje kje na leto-* višču. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod »natakar«, (715 r Pravo „Schichi°vo milo" znam ha »jelen" hai! poleg stoječo varstveno znamko. Pazite pri nakupovanju na njo. In ne dajte si vsilili cenejših pralnih sredstev, ki so Schicht-ovemu milu samo na videz podobna. Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka /. Globočnik in drug V LjubljOlU. Zahvala! Vnem skupaj in vsakemu po-Isebej. kateri so 24. t. m. v tako obilnem Številu spremili našega ljubljenega očeta, oziroma sina [ brata, strica Matija Uičar-ja [ Ha njegovi zadnji poti k večnemu počitku, izrekamo svojo najpri-| crčnejšo zahvalo. Žalujoča rodbina Ulčar. Perovo-Rudnik pri Kamniku. Pnnia angleški Kristal Ključavničarji stavbeni in strojni sc takoj sprejmejo. Za stan in lirano preskrbljeno. — Citroni«, meh. delavnica Vrlini k n. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo* ..........---===ZZ==Z=======C7^ Boraks vsaka množina so dobi po K 31 — franco skladišče. — Naročila na PROMET tehu. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. Hiša z mesarijo, inventar, hlev, gospodarsko poslopje, klet, pralna kuhinja, klavnica ledenica itd. na periferiji Ljubljane se proda. Ponudbe pod »Stanovanje takoj" na Anončni zavod DRAGO BE- j SELJAK, LJUBLJANA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša iskreno ljubljena mati, stara mali, prastara mati, sestra in teta, gospa minili! Uliti loj. UK. posestnica £${sreSwa . . Lak............. Vaselina . . Krema (terp.). VcščIEo . . . Pl iVilO . . . za usnje za usnje za usnje za čevlje za parkete za perilo v najboljši kvaliteti proizvaja B|Lf» H® Ivornlca kem. ■ :: Izdelkov it Tacen pri Ljubljani (Slovenija.) z znanjem slovenske in nemške steno-prafije ter strojepisja se sprejme pri velikem podjetju. Služba stalna s pravico do penzije. Ponudbe je poslati pod .korespondentinja 200“ na upravo tega lista. znamke „Auslro - Fiat" 35 HP, z električno razsvetljavo, pogon od znotraj, 6 sedežev, moderen tip, popolnoma nov se proda. Kje, pove uprava lisla. • ■ 300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod „ M O T O R “ na upravništvo »Jugos-lavije“. BflflflflflflBBBBBiBBBBBBBBBBBB opoludne dne 27. aprila 1921 v 78. letu starosti. Pogreb se vrši v petek ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Fodnikova, cesta št. 11 na pokopališče v Dravlje. V Ljubljani - Sp. Šiška, 27. aprila 1921. Žalujoči ostali. Proda se motor 220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. — Naslov pove upravništvo „Jugoslavije". Prvovrstnega knjigovodjo samostojnega, izvežbanega v vseh panogah bančnega poslovanja išče velik zavod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod „Knjigovodja“ do 5. maja 1921 na upravništvo lista. Radi opustitve tega predmeta se proda cela zaloga auto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk vseh dimenzij po izredno nizki ceni 9V PROMET fi« tehn. industr. podjetje (dr. z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 L . Razglas radi nabave drv za kurjavo. Na razpis razglašen v tem listu prijavilo se je komandi Dravske divizijske oblasti samo malo število konkurentov za nabavo in oddajo od 13.310 m! drv za Ljubljanko garnizijo. Iz tega razloga pozivajo se interesenti na drugo ofer- talno licitacijo, katera se vrši 2. maja t. fi, Ponudbe se sprejemajo do 11. ure omenjenega dne v pisarni intendanture komande Dravske divizijske 'oblasti, pod istimi pogoji kakor so bili razglašeni v tem listu. Ljubljana, dne 22. aprila 1921. 1: kaotelsiiie intendanture bomanns Mn. lira, oblasti. E. broj 4.316 MUDIMO: Glavnike, lasne znguonke, koščene lapcnke, Nože, vilice, žlice, lesno robo; Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine; Veziva, čEpke, vrvice; Trakove za Čevlje, stenj, naramnice; BroSe, prstane, uhane; Gumbe, sukanca; SvEnCnloo, peresa, gobe. Sžeike sveta vrst! En zv® ostalo galanterijsko In Rkberlhu robo! Prodaja samo na veliko! Prodaja s?n*o na veliko! Breča SvJeiEi, Zagreb Telefon 23-44. Petrinjska ul. 5. Telefon 23 - 44. Z Tiskovine vseli vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hilro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. samMBBi «55 jugoslovanski kreditni zavod Fe Z. Z O* Z- Marijin trg žtev. 3. v Liuh§Jani. Wolffova ufiica Štev. 1, Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLJNJI LENDAVI. Postni čekovni račun Mar. 11.323. Telefon itev. 54. Braofavnl naslov: Jugoslovanskikreait, Ljubljana. SPREJEMA hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi 41 2 0 0 ] čistih brez odbitka. Izvenliublisnskl uiasatell! dobe poštne položnice in i h Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v — Daje posojila javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. hm M OdrovornI urednik Anton Pesek Tiska »Učiteljska tiskarna. y LlubUanl.