Poštnimi
Leto XI*, št. 14
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122, 3123, 3114, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenoro. ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
srartnerja.
Ljubljana, ponedeljek 7« aprila I94I
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena t Dfft
Orednifttvo:
Knafljeva uL 5. Telefon "i. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-efh dostavljena Din 6 mesečno.
Maribor, Grajski trg St. 7. Telefoo St 2455.
Celja, Strossmayerjeva uL 1. rel «5. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
enačila napadla Jugoslavijo

LJANA, 6. aprila, d. Komanda ljubljanske divizij ske oblasti je a danes dopoldne:
*f

ml ob 4» zjutraj je sovražnik napadel našo državo na dveh mestih,
slovensko-nemški in na bolgarski meji. Nikjer ni sovražna naše ozemlje. Na jugoslovensko-italijanski meji je mlv.
Bog nam je priča, da vojne nismo hoteli in ne želeli, če smo se čez nos znašli v njej, na to naša volja in ne naša krivda. Proti napadu pa se moramo braniti z vsemi silami. Neomajno zaupamo v božjo pomoč, v silo naše vojske in moč svojih velikih zaveznikov, ki smo jih dobiU, ko smo bili pahnjeni v vojno.
Prišli smo v eno najtežjih preizkušenj, kar jih je kdaj zadelo naš narod. Prestali jo bomo tem laže in tem uspešneje, čim bolj bomo strnjeni. Vse razlike med nami morajo prenehati. Brezpogojno mora veljati za vsakega od nas geslo: vsi za enega, eden za vse! Posameznik ni nič več, enota je vse!
I.
id tudi na Grčijo
Nemški napadi so so zr ob 5. zjutraj Grško geslo: Zaničevat^*. smrti!
Atene, 6. aprila, n. (At. ag.) Nemški poslanik v Atenah se je zglasil davi v grškem ministrskem predsedstvu in je obvestil predsednika vlade, da so pričele čete prodirati v Grčijo. Predsednik vlade Korizis mu je odgovoril: »Borili se bomo za svojo neodvisnost, branili pred napadom.«
Atene, 6. aprila, n. (At ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo davi naslednje posebno službeno vojno poročilo:
Nemci so davi ob 5.15 pričeli napadati grške postojanke ob meji, ne da bi Vsili izzvani. Našo mejo brani naša vojska.
Grška aclmiraliteta je objavila danes naslednje vojno povelje:
V vojni smo z Nemčijo. Naše geslo ostane slej ko prej: Zaničevanje smrti!
Proglas grškega kralja Jurija
Atene, 6. aprila, n. (At. ag.) Kralj Jurij je danes v zvezi z nemškim napadom na Grčijo objavil proglas, v katerem pravi:
Grki! Mi bomo branili do zadnjega moža svojo čast. Mogočno britansko cesarstvo in Zedinjene ameriške države so na naši strani. Borimo se sedaj bok ob boku z našimi brati Jugosloveni. — Živela grška svoboda!
0%, <1
o
a pomoč
VVashington, 6. aprila, n. Ameriški vojni minister Knox je imel davi govor, ki ga je prenašala cela vrsta ameriških radijskih postaj. V tem svojem govoru je Jugoslaviji in Grčiji vnovič zagotovil, da ju bodo Zedinjene države podprle z vsem možnim vojnim materialom.
Nemci bodo imeli težko delo, je dejal. Jugoslovani so znani borci, Grki pa so tudi že pokazali, kako odločno znajo hraniti svojo svobodo. Ameriška vlada bo Jugoslaviji in Grčiji poslala vse vojne potrebščine, ki jih bo mogoče spraviti na Balkan, in jima bo nndila tudi drugače vso možno pomoč.
Iteiave ameriških državnikov
VVashington, 6. aprila. (U. P.) Bivši kandidat za prezidenta Zedinjenih držav Wendell Willkie je danes glede na nemški napad na Jugoslavijo in Grčijo izjavil. da se bodo morali Nemci sedaj boriti tudi na balkanskem področju, na tretji' fronti. Ni jim uspelo, da bi brez orožja dovršili svoje zarotniško delo proti svo-bodi in neodvisnosti narodov in vsega sveta.
Predsednik zunanje-političnega odbora senata George je izjavil, da lahko postane razširjenje vojne na Balkan usodno za Nemčijo. Nemci se bijejo sedaj na evropskem kontinentu na dveh frontah.
VVashington, 6. aprila, n. (UP) Danes je poteklo 24 let odkar ao Zedinjene države vstopile v prejšnjo svetovn' vojno. Danes je bil ta dan svečano proslavljen. Milijoni Američanov so prisostvovali po raznih krajih velikim paradam ogromnih oddelkov motoriziranih čet in letal. Ob tej priliki je prišlo po vseh večjih mestih iZedinjerdh držav do velikih manifestacij za ideale demokracije in svobode.
Potrtost v Italiji
London. 6. aprila n. (Reuter). Rimski radio je popoldne objavil da bo Italija na balkanski fronti sodelovala z Nemčijo Ta vest je izzvala v vrstah italijanskega naroda največjo potrtost, ker vsi vedo. da so sedaj Italijani v Albaniji obkoljeni Italijani tudi vedo. da se morajo za to zahvaliti Nemcem.
Popolna zatemnitev na Madžarskem
Budimpešta, 6. aprila, n. (Reuter). — Madžarski vojni minister je davi odredil prve ukrepe za zaščito proti letalskim napadom. Vsi zaščitni oddelki so bili mobilizirani. Od nocoj dalje bodo vsa madžarska mesta popolnoma zatemnjena.
Beograd, 6. aprila, u. Pri letalskem napadu na Beograd davi med 7. in 8. je bil smrtno zadet od letalske bombe minister za gradbe dr. Franc Kulovee.
Zagreb v strogi pripravljenosti
Zagreb, 6. aprila n. Mesto Zagreb je mirno preživelo prvi dan nove vojne, ki jo je započela Nemčija, povsem neizzvana in kljub miroljubnosti vsega hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda.
V Zagrebu je bilo vse ves dan v najstrožji pripravljenosti. Bilo je nekaj letalskih alarmov, a mesto ni bilo bombardirano.
Ne giodlegajmo
tujim vplivom!
Prijateljska pogodba
V soboto sta predstavnika Rusije in Jugoslavije podpisala v Moskvi prijateljsko in nenapadalno pogodbo med obema državama
Moskva, 6 aprila, n. (Tass.) Na osnovi pogajanj, ki so potekala zadnje dni v prestolnici Jugoslavije in v Moskvi, je bil snoči sklenjen in v ruskem zunanjem ministrstvu podpisan pakt o ne-napadanju in prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in SSSR. Pakt sta podpisala predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov ter jugoslovanski poslanik v Moskvi dr. Gavrilovič.
Pogodba se glasi:
Vladi SSSR in kraljevine Jugoslavije sta se v prepričanju, da bo mogoče na ta način služiti miru, odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu in nenapada-nju. Sporazumeli sta se v naslednjih točkah:
1.	Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da ne bosta ena druge napadli ter da bosta medsebojno spoštovali neodvisnost. suverenost in teritorialno ne-dotakljivokt ene in druge.
2.	Ce eno izmed obeh pogodbenih strank napade kaka tretja sila, bo vztrajala druga pogodbena stranka pri politiki prijateljstva do nje.
3.	Pogodba velja za dobo pet let. Če je ena izmed obeh pogodbenih strank leto dni pred njenim potekom ne odpove, se pogodba podaljša za nadaljnjih pet let.
4.	Pogodba se uveljavi, čim se podpiše.
Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta pogodbo čim pred ratificirali.
Ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Beogradu.
V	potrditev te pogodbe sta jo pooblaščena zastopnika vlad SSSR in kraljevine Jugoslavije podpisala in opečatila.
V	Mosk 5. aprila. 1941.
Molotov s. r. dr. Gavrilovič s. r.
Ameriška sodba o pomenu pogodbe
VVashington, 6. aprila, n. (UP). Državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Sumner Welles, ki je imel te dni več sestankov z ruskim veleposlanikom v Wa-shingtonu, je dal danes novinarjem naslednjo izjavo o jugos 1 ovensko-ruski pogodbi:
Pri)ateljska pogodba Jugoslavije in Ru-siJe lahko v določenih okoliščinah postane
še največjega pomena. Ta pakt bo naletel na največje zanimanje na mnog h straneh. Zato pomeni mnogo več kakor l.- prijateljsko in nenapadalno pogodb" kakor se glas; nJeg«va vsebina.
Pogodba s Turčijo
Ljubljana, 6. aprila, d. V večernih urah je bilo službeno sporočeno, da je davi ob 3. moskovski radio v posebni oddaji objavil, da je bil snoči sklenjen in podpisan med Jugoslavijo in Rusijo nenapadalni in prijateljski pakt za dobo 5 let. Pričakuje se, da bo še nocoj podpisana daljnosežna pogodba med Jugoslavijo in Turčijo.
ProtipadalSke vežbe v okolici Moskve
Moskva, 6. aprila, n. (Tass.) V širši okolici Moskve so pričele te dni veliko potezne vaje v borbi proti padalcem. Padalski oddelki operirajo v 25 različnih odsekih. Za borbo proti njim je bilo organiziranih nad 700 oddelkov prostovoljcev, ki so bili posebej izvežbam za borbo proti padalcem.
Hngleži zavzel! flddls Hbebo
Južnoafriške čete so včeraj v silnem zaletu osvojile glavno mesto Abesinije — Nemško prodiranje v Libiji ustavljeno
i
Kairo, 6. aprila, n. (Reuter) Službeno je bilo popoldne objavljeno, da so južnoafriške čete v silnem zaletu prodrle do Adis Abebe. Južni Afričani so prispeli pred mesto že snoči. Tako je bila v bliskovitem pohodu od vzhoda zapečatena usoda glavnega mesta italijanske Vzhodne Afrike. Še predvčerajšnjim so bili oklopni oddelki Britancev 145 km daleč od Addis Abebe in si tam priborili prehod čez reko Havaš, baš \ soteski, kjer je bil zgrajen preko reke 65 metrov visoko nad njo most. ki so ga pa Italijani razstrelili. Italijanski odpor je bil v nekaj urah strt.
Med tem se je število ujetnikov v Eritreji dvignilo na 5.000. Med njimi je 4.000 Italijanov. Vojni plen narašča vedno bolj in je izredno velik.
V Libiji se koncentracija angleških čet nemoteno nadaljuje. Nemško-itali-janski prodor vzhodno od Bengazija je bil že predvčerajšnjim uspešno zaustav ljen. Pričakuje se v nekaj dneh večja bitka.
Vojvoda Aosta pobegnil
Hartum, 6. aprila. (Reuter). Tik pred zavzetjem Addis Abebe so vojvoda Aostski, njegovo spremstvo in višji nradniki z letali, deloma pa tudi z avtomobili zapustili abesinsko glavno mesto in odpotovali neznano kam.
Kaj čaka l^lijane v Abesiniji
Kairo, 6. aprila, n. (Reuter). Italijanom, ki ao sedaj stisnjeni t trikot med
Aduo, Gondarjem in Addis Abebo preti strašna osveta domačinov. Abesinci niso pozabili morilskih napadov z bombami in plini, s katerimi so Italijani premagali abesinsko vojsko, ki je bila brez pravega orožja in opreme. Abesinci tudi niso pozabili strahotnega poko-lja 6000 svojih ljudi v februarju leta 1937 po atentatu na Grazianija.
Vesti, ki prihajajo tako iz Adue kakor iz pravkar zavzete Addis Abebe, kažejo, da so italijanski oddelki že popolnoma demoralizirani. Vojaki v paniki odlagajo orožje in beže proti De-sieu.
V pokrajini Asmari so Angleži zaplenili izredno mnogo orožja, bojnih in transportnih vozov, vagonov, topov in drugih potrebščin. Plen trenutno še ni mogel biti niti pregledan.
Sobotno angleško vojno poročilo
Kairo, 6. aprila. AA. (Reuter): Vrhovno poveljstvo britanskih sil na Srednjem vzhodu je snoči objavilo:
Libija: Sovražnikove kolone, ki napredujejo od Bengazija proti vzhodu, so bile uspešno zadržane. Nade čete drže položai v svojih rokah.
Eritreja: Napredovanje nadih čet od Asmare se nadaljuje. Prednji oddelki se že južno od Adue. V neposredni Mižim tega mesta so presenetile italijanski pehotni bataljon, ki je Ml ujet Skupno Število ujetih sovražnih vojakov v Asmari znaša sedaj 5.000 izmed katerih je 4.000 Italijanov. Zaplenjene so Mle večje količine vojnega materiala, več lokomotiv ln motornih vorfL
Abesinlja: Po hadem spopada s sovražnikom so si naše čete zagotovile važno obrambno postojanko na reki Anas. Na vseh ostalih odsekih se napredovanje naših čet nadaljnje zadovoljivo. Posebno so delavne jaiaoafrlSke sile, Id ao ujele večje
število sovražnih vojakov, med njimi tudi poveljnika brigade.
Nemška propaganda v Maroku
London, 6. aprila. (Reuter). Nemci so zadnje dni silno pospešili svojo propagando v Maroku. Po vseh hotelih v severni Afriki je polno tako zvanih turistov, strokovnjakov za letala in letališča. Zvedelo se je, da hoočejo Nemci za vsako ceno ustvariti si na afriških tleh svoja letalska in pomorska letališča za nadaljnjo borbo na Atlantskem ocenanu.
Zanimivo je, da skušajo pri tem pridobiti Arabce za svoje početje in jih ščuvajo proti Franciji in Veliki Britaniji.
Rumunski demanti
Beograd, 6. aprila, n. (Reuter.) Ru-munsko poslaništvo v Beogradu je objavilo naslednji komunike:
Govorice, da se je osebje rumunske-ga poslaništva pripravilo za odhod iz Beograda in da so bili rumunski državljani v Jugoslaviji pozvani, naj odpotujejo, niso točne. Rumunsko poslaništvo ostane še nadalje v Beogradu. Nobenega poziva ni bilo za Rumune, naj zapnste Jugoslavijo.
Upokojeni rumunski diplomati
Bukarešta, 6. apr. AA. Službeni list je objavil seznam diplomatov, ki bodo stopili -v pokoj 1. maja. Med drugimi so na seznamu tudi bivši zunanji minister Petre-scu Comnen, veleposlanik Giuvara, bivši generalni tajnik zunanjega ministrstva Grigor Cea in končno bivši zunanji minister v legionarskem režimu Sturdza.
Resni ljudje ne verjamejo tuji propagandi
t
im
Usts&svlfeii Je Mafodni svet za Slovenijo
Ljubljana, 6. aprila, n. Službeno je bilo nocoj na banski upravi objavljeno:
V	težkih časih, ki so zajeli našo državo, so smatrale vse slovenske stranke za potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenske domovine nastopijo sporazumno. Zato so ustanovile Narodni svet za Slovenijo, v katerem so zastopane Slovenska ljudska stranka, Jugo-slov. nacionalna stranka. Narodna radikalna stranka, Samostojna demokratska stranka in socialisti.
V	tem narodnem svetu so ban dravske banovine
dr. Marko Natlačen, kot predsednik, dr. Jure Adlcšič, župan 'jubljanski. dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, dr. Darko Černej, odvetnik v Ljubljani, dr. Andrej Gcsar, vseučiliški profe-
sor in bivši minister, Marko Kraja«,
bivši narodni poslanec, dr. Dinko Pu«, odvetnik in bivši župan, Ivan Pucelj,
minister v pokoju. MiloŠ Stare, odvetnik in bivši narodni poslanec ter Stan-,; ko Likar, tajnik OUZD, kot člani.
| Slovenci! pravi komunike dalje, tli
[ več strank med nami! Vsi Slovenci, vsi Jugoslovani branimo svojo zemljo. Zgodovina Jugoslovanov piše nov list, odpornosti. nov list časti naše domovine.
Končno je bila objavljena naslednja službena zahvala:
»Slovenci in Slovenke! Hvala vam, da ste se danes dobro držali, mirno držali. Prosimo vas, ohranite ta ponos, to svojo silo še nadalje! Živela kraljevina Jugoslavija! Živel kralj Peter II!«
Banska uprava v Ljubljani je izdala naslednji proglas: Vi ste tisti, ki najlažje vplivate na prebivalstvo svojih občin. Ne dajte, da se ljudstvo bega, plaši in brez potrebe vznemirja. Vplivajte nanj, da ostane na svojih domovih in da ne beži. Z begom se najbolj ovira naša vojska v njeni težki službi.
Storite vse, kar naša vojska od nas zahteva! Postrezite ji z vsem, kar ji bo potrebno. Pomagajte ji tudi z vestmi in točnim obveščanjem. Vodstvu vojske bodo dragocen? vsakršn? nodatki. ki se nanašajo na našo obrambo. Slovenski župani!
Vaša naloga v sedanjem trenutku je, da sit
iJti
da s pri-
sebnostjo kreoko držite svoje občine v redu in disciplini, naši dični vojski pa da ste vsekdar in vselej v pomoč/


Obveznik je vsak, ki ni vojak in ni starejši od 63 let ter mlajši od 18 let. Ker je dovolj moških, se ženam še ni treba javljati na rajonskih postajah, pač pa se morajo javiti vse zdravnice, bolničarke in šo-ferke. Kdor še nima razporeda, naj se . a-vi najbližji rajonski postaji. Na rajonu se je treba javiti dežurnemu starešini.
Predvsem prosimo razne podjetnike, naj upoštevajo nujno potrebo ter takoj dajo rajonskim postajam na razpolago orodje in diug tehnični material. Orodje in vse drugo prevzemajo poveljniki tehničnih oddelkov ter sa vse sprejeto morajo dati re-ver2.
Vsi prebivalci naj se takoj umaknejo v zaklonišča ali vsaj v najbližjo vežo, kakor hitro zaslišijo znak alarma ali tudi sam prihod letal, če ni v bližini zaklonišča, veže ali drugega zavetja, naj se vsak takoj vieže v najbližji jarek ali tacli na tla. Vsi hišni gospodarji morajo imeti vežna vrata odprta. Ljudje naj ostanejo na svojih domovih ali pisarnah ter ne hodijo po mestu.
Bodite mirni in mirno opravljajte svoje delo!
pasivne zaščite!
~ . A -A
-C.	-i-A
• *
<r~ -
- > J - C. *f * -
s, r~ t r
. . . i 1__
i t i -t A*	' ' •-
Vsi obvezniki naj se takoj javijo rajonom, katerim so dodeljeni, oni obvezniki pa, ki še nimajo razporeda, naj se pa takoj javijo tisti rajonski postaji, ki je najbližja njihovemu stanovanju!
Banska uprava v Ljubljani razglaša: Zaščitni oddelki naj nemudoma stopijo v pripravljenost in se zberejo na svojih zbirališčih, kjer naj tudi ostanejo.
Ljudstvo naj ohrani mirno kri in naj ne bega okrog!

Eanovinski odbor Rdečega križa objavlja:
V vojnem stanju smo. Računati je treba, da bo dela povsod dosti. Vsaka edinica naj se pripravi in razmeram prikladno opremi vse, kar smatra za potrebno. Predvsem je treba zbrati vse sanrarijanke, bolničarje in bolničarke. Na skupnem sestanku naj se razdeli dela na rajone, na obveščanje (n sodelovanje povsod, kjer je zaščita potrebna in kjer je treba dvigniti pogum in moralo.
Pregledajte in nabavite še n:anjkajoči obvezovalni material. Določite lokal, kjer bo sprejemališče ranjencev! Skrbite za transportno mesto, odkoder se bodo ra-
njenci prepeljavali v bolnišnice.
Učečega križa v LfiaM^sni
objavlja: Ljubljanski bolničarji in bolničarke naj se takoj zglase, kjer so razporejeni. Kdor nima razporeda, naj se javi v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2.
Banska uprava je izdala naslednji
v-o-
glas:
Slovenci! Ne širite alarmantnih Testi, ker se z njimi prebivalstvo le brez potrebe bega. Alarmantne vesti prihajajo iz virov, ki nam hočejo slabo in ki žele nered, nedisciplino in zmedo med narodom.
Opozarjamo na to, da so za razširjenje alarmantnih vesti predpisane najstrožje kazni, ki jih r,e izrekajo več civilna, dar-več vojaška sodišča.
§2Ml
Nihče naj ne zapušča svojega bivališča, da ne bi oviral gibanja vojske. Vsakdo naj ostane na svojem mestu ln izvršuje svoi? dolžnosti. Ne povzročajte zmešnjave!
V primeru letalske uzbune se takoj umaknite v zaklonišča in kakršnakoli zavetišča, ker ste v nasprotnem primeru lahko ranjeni od drobcev izstrelkov obrambnega topništva.
Red in disciplina!
Ostanite vsi na svojih mestih. Nikakršnega povoda ni za preplah in bojazen. Izvršujte brezpogojno in natančno ukaze in odredbe oblasti. Uspešna obramba je mogoča samo v popolnem redu, nered post oterja vse težave.
Zaupajmo naši hrabri vojski!
Vse naše iskrene želje, vse naše najple-menitejše misli, vsa naša ljubezen naj bo posvečena našim vojakom, ld hladnkrvno in odvažno branijo posvečena tla naše domovine. »Vse za našo hrabro vojsko«.
Pri glavobolu
Ogl. ree. pod S. B. 1318 od
adnokrvna Ljubljana
Ljubljana, 6. aprila.
Prvi letalski alarm, ki ga je davi do- i
živela Ljubljana, je za hip sicer prine- j sel nekaj strahu in vznemirjenja med j prebivalstvo, a ljudje so se hitro zbrali ; in vzeli na znanje, da se je velika Nem- j čija odločila za napad na malo Jugo-slavijo. Redki so bili Ljubljančani, ki j so se na vsezgodaj zjutraj odpravili iz mesta na svoj redni nedeljski izlet. Bilo je to okrog 7. zjutraj. Tuljenje siren je opozorilo prebivalstvo na grozečo nevarnost ter spravilo vse na noge. Toda ljudje so se hitro znašli in pokazali občudovanja vredno hladnokrvnost, tako da se prav nikjer ni pojavila panika. Ljudje so se opravili ter odšli v zaklonišča in kleti, mnogi pa so tudi mirno ostali v svojih stanovanjih.
Kmalu nato je doživela Ljubljana še dva alarma, od 9. dopoldne dalje do večera pa ne več. Življenje se je v mestu razvijalo skoro povsem normalno in kazalo običajno nedeljsko sliko. Mirno lahko ugotovimo, da je slovenska prestolnica prestala to prvo poizkušnjo hladnokrvno in dostojanstveno.
ljubljanskega
iupasia po raiiu
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič je danes govoril po radiu. Dejal je: Ljubljančani! Davi so se pričeli boji na državnih mejah.
Junaško jih brani in vse nas varuje naša slavna vojska.
Vanjo zaupajmo, varujmo svoje družine in svoje domove ter mirno oprav-ljajmo svoje delo!
Mestni uradi, zavodi in podjetja poslujejo redno dalje, predvsem je pa mestnemu prebivalstvu zagotovljena tudi prehrana.
Obvezniki pasivne zaSčite naj vestno
7
"rjC
in naglo izpolnjujejo odredbe mestnega zaščitnega urada in svojih starešin.
Tudi vse hišne zaščite naj takoj prevzamejo svoje dolžnosti. Pospravite podstrešja, uredite zakloniSfia, namestite orodje in izpolnjujte vsa že izdana navodila!
Zatemnitev je strogo obvezna ter »e
mora izvajati z vso natančnostjo.
Ohranite resnobo in mirno kril Ne verujte vznemirljivim vesti ln ne raz-našajte jih!
Varujte svojo in prav tako tujo lastnino! Kdorkoli bi se pregrešil zoper red in varnost, bo po vojnem zakonu najstrožje kaznovan.
Vsi Ljubljančani bodimo kakor ena sama velika družina: pomagajmo drug drugemu v vsaki potrebi!
mM m letalske
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša:
Znamenja za alarm ob zračnem napadu Je dve minuti trajajoče javkajoče tuljenje siren. Ko na mine nevarnost, to naznanijo sirene z dve minutnim neprekinjenim taljenjem Opozarjamo v«o javnost, da doslej ni bil tak signal in je sedanje znamenje za alarm drugačno. Mestno eogla-varstvo spet opozarja na odredbe pri zračnih napadih.
?oziv
^ ^/feMnobfll stom
Mestno ooglavarstvo v Ljubljani objavlja:
Vse lastnike osebnih avtomobilov m sploh vse, ki imajo oSebne avtomobile, prosi mestni zaščitni urad. da mu avtomobile dado na razpolago. Ce ima o»ebni avtomobil kak obveznik pa»ivne zaščite in Je že dodeljen kakemu rajona, naj vzame avtomobil seboi v rajonsko službo
Radio!
Vsakogar, kdor bi razširjal lažne vesti, takoj najbllžf! vodiki oblasti!
Eno samo )e potrebno:
Imejte svoje sprejemne aparate vedno naravnane na domačo postajo, ki bo izdajala važna navodila in sporočila. Ne hlastajte po novicah iz tujih virov! Ko iščete tuje postaje, lahko zamudite in rreslišlte naročilo in navodilo izredne važnosti. Sovražnik bo nedvomno skušal zrahljati našo mirnost in hladnokrvnost s širjenjem poplašnlh poročil. Ne verjemite mu, pred vsem pa: Ne poslušajte ga.
Izogibajmo se mme' mišllenih	l

JSB
rJffl
Ne verjemite alarmantnim vestem! I j vas nikar ne begajo. Bodite prisebni in čvrstega duha!
Ostanite v svojih domovih in olajšajte s tem delo vojski, ki ji je " ežeče ljudstvo najtežja ovira.
Ne poslušajte tujih radijskih postaj! Njihova naloga je v tem trenutku, da vas s fantastičnimi izmišljenimi vestmi živčno zlomijo. Mi pa moramo ostali pogumni in odločili ljudje! Proč torej s tujim« radijskimi postajami!
Boj nesmiselnim g© verlcam!
Izredno stanje živčne napetosti daje izredno plodna tla bolestni domišljiji manj odpornih posameznikov. Vsakdo naj pazi v svojem krogu, da se ne raznašajo divje govorice, ki so redno brez vsake stvarne podlage. Zaupajte samo našim oblastim, zanašajte se samo na vesti te naših uradnih mest. Zatrite v kali vsakršno neodgovorno blebetanje, črnogledost tn nepotrebno besedičenje.
V zaklonišča!
Bavi so se nad našim mestom, pojavile prve sovražne letalske Izvidnice. Zato opozarjamo someščane, naj se strogo ravnajo po navodilih, tičočih se postopka o priliki letalskega napada.
Odprite okna, da jih ne vtre zračni pritisk. Zaprite pila ln se naglo napotite v zaklonišče.. Ne stojte pri oknih, na dvoriščih, na cestah in na ulicah. Ne samo sovražne bombe, tudi izstrelki naših obrambnih baterij so nevarni
Poslušajte navodilo: Ob alarmu vri v varno zavetje!
Naša ftrnjenost i jamstvo naše svobode!
Panika napravi vedno razdejanje med ljudmi. Kolikokrat bi se mogli rešiti potniki potopljene ladje, ki so gnani od brezumnega in nepotrebnega strahu, dovedii naravnost v propast!
Vsakdo si m<>ra dobro in do smrti zapomniti, da je paniKa vedno in brez izjeme neprimerno nevarnejša od nevarnosti same!
Nekaj primerov, nekaj žalostnih slučajev. ki jasno potrjujejo tragično resnico zgornjih besed. Pred tremi leti so bili ljudje priča v neki ulici Osla strašnemu prizoru. Iz nekega okna na podstrešju je skočil človek z gorečo obleko. Za njim so skočile še tri csebe. prav tako v plamenih. Vsi so se ubili. Požar je izbruhnil pri nekem fotografu, ki ie priredil zabavo in povabil več znancev in prijateljev. Ko so gasilci malo pozneje obvladali požar manjšega obsega in udrli v prostor, so našli pri izhodu 20 izoglenelih trupel! Kako in zakaj se ie zgodilo to? Ko ie izbruhnil ogenj, so vsi ko ob pamet planili k izhodu in našli zaprta vrata. Tako so vsaj mislili. V resnici pa so bila vrata odprta, a prvi. Id je dospel do njih. jih je skušal odpreti navzven — vrata pa so se odpirala navznoter. Panika ie vzela vsem razsodnost in življenje Rešiti bi se bili mogli vsi.
Voda zdravilo proti paniki
V nekem gledališču so preizkušali tretji del Wagnerjeve opere. Na odru je bilo okrog 100 oseb. Nenadoma je v enem kotu zagorel plamenček. verjetno zaradi kratkega stika, in že naslednji trenutek so se slišali obupni kriki: »Ogenj, ogenj!* Vse igralce ie takoi prevzela panika. Kulise so se začele podirati obupni kriki strahu so pretresali ozračje. Igralci so no stali brezglava masa in drli proti izhodu. Naenkrat pa se ie stanie spreobrnilo. Začuli so se protesti in klici ogorčenja in čez nekaj sekund ie bilo na odru vse mirno. Ljudje so se pomirili in nosreča ie izostala. Kaj se ie zgodilo? Gledvi?ki ogniegasec ie s hladio vodo oblil brezglavo maso in ii vrnil ramet
Oba primera sta karakteristična zq nešteto drugih podobnih. Pr! oož?ru v fotografskem atelieiu ie z gol i slnčai dovedel do katastrofe Ce bi imel tisti, ki je prvi dospel do vrat. navado vsaka vrata pri odpiranju malo po tresti malo podcusrH. v katero smer 9e odr»ro. bi iih za časa odprl V naslednjem trenutku oa je i* bHo prepozno: panično razpoloženi gostje so pla-nili proti vratom in onemogoči1 i p-avTno odoiranje V drugam orimeru pa ie rešil J situacijo prisebni ognjegasec. Kot dober | no zna valeč ljudi ie takoi presodil, da v mniki ne mislilo ra drueo kakor na beg. Človek bi m«sUl da kdor bežt nred nevarnostjo rvižara. fp ne bi zme««1 'a hladen tuš vode iz sasilsk* cevi Zgod'1« pa se ie nasprotno, ker itn-alri so vodo občutili na lastni koži. doč'm iih ogeni še nd zajel.
Množice so rr^ed nastopom panike sflro dovzetne in podložne tujemu vplivu VeC-krat more razumen človek izkoristiti 'ako
c+anio rnnn^iv Tlieno
reSitev Nai
navedemo zelo zanimiv in karakterističen primer. V nekem manjšem tiladelfijskem gledališču je izbruhnil na odru nenadoma ogenj. Na srečo ie prisostvoval predstavi v loži tudi znan igralec. Takoj je razumel nevarnost, naglo vstal ln iz lože Tlimo zaklical prestrašeni publiki:
»Dame ln gospodje! Kaj je to? Zdi se rm, da smo zašli med ljudoržrce! Prosim vas: ah ne vidite, da nas hočejo žive speči! Predlagam, da iz protesta dostojanstveno zapustimo to dvorano.«
Domislica ie dovršeno uspela Množica, ki je že mejila na paniko, je prasnila v krohot in je začela ploskati, burno odobravajoč hladnokrvnost in iznajdljivost res da zelo duhovitega in razumnega človeka V smehu in popolnoma zbrani so ljudje zapustili dvorano, ko ie bil ves oder v enem samem plamenu Ohranili so najdragocenejši človeški dar — razum — in to je rešilo več življenj.
Kai moramo torei storiti, če prevzame množico panika? Naj navedemo nekoliko koristnih in nujno potrebnih nasvetov po katerih nai se ravna vsak
1.	Osf-.l bom miren in ohranil prisotnost duha.
2.	Preiskal m ocenil bom takoj stvarni položaj.
S. Z mirnim, resnim in močnim glasom bom ponavljal ljudem: »Ni nevarnosti, nič ne gori!« Tiste, ki izgube razsodnost, bcm z dovtipi pozival na red in bom zasmehoval njih obnašanje.
4.	v stvarni nevarnosti bom prevzel vodstvo ln dajal jasne napotke, kaj Je treba napraviti.
5.	Poklical bom vojaštvo, polieiio. sraSilee na pomot!
6.	Kadar pridejo, jim bom stvarno in kratko povedal, kaf se Je zgodilo, poved el na mesto ter jih opozoril na najnevarnejše.
7.	Pomaga] bom pri nadaUnem delu vojaštvu policiji, gasilcem.
8.	Ne bom Siril ni kakih alarmantnih ve-Hi. niti ne b°m z nepotrebnim kričanjem preprečeval Sporazumevanja s tistimi, ki so zaprti v prostoru, kjer se je zgodila ce-areča.
9.	Na ladjah, železnicah in dragih mestih se bom takoj stavil na razpolago strokovnemu osebja za pomoč.
10.	Tudi po izbruhu panike ne b»m J ril alarmantnih ve*ti. temveč bom premislil. kaj je bilo pravilno in kaj nepravilno ukrenjeno ter svoje mišljenje o tem nove-dai ostalim.
Žrtve mine pri Siagapuru
Slngapur, 5. apr. j. (Reuter.) Admira-uteta sporoča: Včeraj je v bližini enega Lzmed minskih polj okrog Singapura treščilo v morje neko letalo. Na pomoč mu je odhitela vlačilna ladja »Buffalo«. Po nesreči je reševalna ladja pri tem zadela na mino in zletela v zrak. Pri tej priliki je bilo večje število človeških žrtev.
Tri noči pod snogcm
London, 5. apr. j. (Ass. Press j K^.ior je oilo šele zdaj objavljeno, je bilo nad 100 železniških potnikov, ki so se vozili v pokrajini Sutherland na škotskem, za cele tri noči zametenih pod snegom. V Suther-landu je v sredo, 26. marca, divjal strahovit snežni vihar, ki je pokrajino tako za-medel s snegom, da so bile za teden dni prekinjene vse cestne in železniške zveze. Najhujši so bili zameti v pokrajinah Sutherland in Caithness, kjer so mestoma dosegli debelino skoraj 7 m. Neki "lak, ki je obtičal v snegu med mestoma Inverness in Wick, je docela blokiral progo. Osebni "lak je nato na isti progi obtičal v snegu v oli-žini Lairga v Southerlandu. šele po dveh dneh je uspelo vlak rešiti snežnega oklepa, ter ga usmeriti nazaj na izhodiščno postajo. Prvi snežni plugi, ki so bili natr poslani na progo, so prav tako obtičali v snegu in šele s sledečim snežnim plugom z lokomotivami je uspelo prevrtati tunele skozi debelo plast snega. Pri reševalnih delih so morali ljudje cesto »skozi snežene strehe« nad seboj prodreti na prosto. Nekateri so bili tako izčrpani, da se m. mogli držati na nogah.
Stric Tom ie resnica© živel
Kdo ne pozna proslavljenega strica Toma, glavnega junaka v znanerr romanu »Stric Tomova koča«? Malokdo pa ve. da je ubogi zamorec v resnici živel. Njegovo pravo ime je bilo Josia Henson. On je bil tisti suženj, ki je pobegnil v mesto Dres-den v zvezni državi Ontano (UsAl. rien-son je živel od 1789. do 1883. leta v tistih burnih časih, ko je Abraham Lincoln ukinil suženjstvo v Ameriki. Kakor znano, je roman pisateljice A. B. Stonove v veliki meri razburkal javno mnenje v takratni Ameriki in doprinesel svoj del v borbi za osvobojenje brezpravnih sužnjev, posebej poudarjati. Novo mesto di kot tujskopremetna postojanka in kot letoviški kraj mnogo pridobilo, prav tako Dolenjske in šmarješke toplice, znana zdravilna vrelca v okolici. Prekrasna »dolina gradov«, ki jo sleherno leto obiskuje vse polno Izletnikov, bi z novo zvezo še bolj privabljala tuice in izletnike od blizu in od daleč. Kraji pod Gorjanci, predvsem št. Jernej, dalje »dolenjske Benetke« — Kostanjevica, staro in zgodovinsko mesto s prekrasno okolico — vsi ti Kraji so vredni dobre zveze, ker sicer se ne morejo razmahniti. Znameniti samostan Pleterje, krasne izletne točke na Gorjancih, številni gradovi in razvaline, polne romantike, vedno večji razmah zimskega športa — vse to prirodno bogastvo kriči po vzpostavitvi zveze s temi kraji. Novo mesto kot izhodišče bi s to zvezo dobilo značaj križišča prometnih zvez na vse strani.
Dejstvo je tudi, da se je s tega predela Dolenjske izseljeval med vojno in po vojni naš živelj. Naš človek ljubi zemljo, 30 obdeluje in hoče ostati na njej. Ce pa vidi da ga kljub rodnosti ne more preživljati, ker ne more njenih produktov izvažati zaridi dragih prevoznih sredstev, gre v tujino, ki ga včasih popolnoma odtuji. Danes je eno gotovo: če bi bila tu zveza s tržišči že prej. bi bil marsikateri naš najboljši delavec ostai doma, na rodni grudi.
Tu je nekaj problemov v zvezi s tO pre-potrebno progo. Odločujoči činitelji naj upoštevajo mnenje tisočev, ki že desetletja čakajo na prepotrebno zvezo, katero tudi železniški" strokovnjaki priporočajo kot eno prvih v bodočem gradbenem programu.	—an-
f
Umrl nam je naš najdražji
®až-3k
K preranemu grobu ga spremimo v torek 8. aprila ob pol 4. popoldne z Žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 6. aprila 1941.
ZUPAN BOGDAN in JANA. starši; NADICA. sestra.
Policijska tira v Ljubljani
Policijska ara Je bila s današnjim dnem sa vse lokale določena za ti. V tem časn se morajo zapreti vsi javni lokali, restavracije tn gostilne Itd.
Pazite na vohune!
Bodimo discipliniran? trezni in odpm!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovora! Alojz Novak. — Vsi v LjubijanL
V vi
tretjo marčno nedeljo 1941
Na poti od Ljubljane do Žalca lahko odprta duša objame vso širno
domovino
Pot od Ljubljane do Žalca v Savinjski dolini ni doiga. samo tri ure in pol. In vendar lahko pregledaš danes na tej kratki poti in v tem pičlem času polovico širnega sveta in desetletja življenja. Pa ni treba, da si učenjak ali daljnovidec. O, ne, čisto navaden človek, samo v vlak sedi, pa pojdeta svet in čas glasno, tako glasno mimo tebe, da še pregledati in slišati ne boš utegnil vsega.
Že v Ljubljani se iz sosednega kupeja oglasi jok. Vlak drdra, otrok navija svojo pesem, čim dalje bolj vztrajno, vsi ga že težko prenašamo. Gospod v kotu nervozno preklada noge in časnik, gospodična beži na hodnik k oknu, mala deklica sprašuje mamo, zakaj tam tako joka, zajetna gospodinja namiguje na razvejenost — vsi imamo skupno misel: ali ni nikogar, ki bi otroka potolažil in ukrotil? Kmalu pa se zdrznemo kakor ob strelu! Na hodnik stopi šibka žc-na z dveletnim otrokom, obe nožici ima do kolena v mavcu, zvija se, kriči, stoka; mar; ga preklada tolaži, prosi, obupuje... V bolnišnici ga je imela, skrčene kite da ima, nategnili so mu jih, pa prostora nimajo daleč je doma in ga bo morala nositi v Ljubljano na pregled. Otrok bi se rad pretegnil, gibal in tudi boli ga, z noben o> slaščico, z nobeno igračo ga ni meči premotiti — nai ga posadim na klop, na kolena, naj ga držim pri oknu, vse nič ne pomaga ...
Ne vem. kdo se nam je bo;j smilil: ali otrok aH mati...
Pogovor v kupeju pa gre svojo pot.
»Tudi jaz sem bila danes, v bolnišnici pri bratu. Kaj hočete, saj morajo še odrasili ležati po dva, po trije skupaj, na tleh, na mrli -k i h nesilih.«
In Bog ve, kaj bi še prinesel na dan ljudski glas, ki jc baje božji glas — če bi nam ta punčka na materinih kolenih ne šla tako na živce. Neprestano sili na tla, k oknu, na kolena, se slači, primerja klobuček, vsakogar nagovarja, mater nadleguje: Muti, spala! Mu ti, warum weint es? Vsi se spogledujemo, gospa pojasnjuje:
»Saj bi jo prijela bolj strogo, pa si mislim, beg ve, koliko je že revišče pretrpelo. S Francoskega je, iz Alzacije so jo po

; lilvs
i yy
mm? m&M
sla'i na našo občino, pa brata tudi. Oče je padel v vojni, mati je zblaznela od žalosti in umrla. Ker nista bik poročena, so poslali oba otroka v bolnišnico, same ko-ščioe so ju bile, in skoraj naga sta prišla. Ko je punčka zagledala mene, je skočila Tiame in se me oklenila: »Muti, wo warst du so lsnge?« In me ni izpustila. Vso noč t em jo imela pred očmi. Drugi dan so poklali pome, da punčka neprestano sili k meni, k svoji muti. Najbrže siem res kaj podobna njeni materi Tako me je presu-nilo in tudi mojega moža, da sva jo vzela za svojo. McTda bo za vse tri prav tako, saj svojih otrok nimava .Kako je revica preplašena! Ko sva hodili po hribu in so
rudniku ustrelili, se je vrgla na tla in se mene vlekla za seboj: Mama, leg dich iiiedcr, die Flieger komrnen.« Nisem ji mogla dopovedati, da pri nas ni bomb. »Ti si že pozabila, da se moramo vreči na tla, kadar letijo sovražniki...«
Tako nam je dobra trboveljska žena pojasnjevala usodo štiriletne Lotke, ki sio jo vojne grozote tako pretresle, da zamenjuje celo lik lastne matere... V istem trenutku je zdrdrala mimo nas dolga vrsta cistern, dekletce se je prestrašeno pri vilo k novi materi: »Muti, mama, kaj to?« Vsi smo se spogledali in vzdihnili. Tako čuti voino naša kri, tista kri, o kateri smo mislili, da je več ni. Tudi od drugod sc vrača domov v grenkih kapljah.
Še tole so govorili v vlaku o naši krvi: sestra je pisala iz Amerike, kako srijajen zaslužek imajo vsi trije sinovi, kako pocen\ je hrana in obleka, kako rada bi kaj po-siLatLa v stari kraj, za celo vas bi posflala nogavic in predpasnikov.
Od misli, morda tudi od dolgega sedenja začnemo odpirati torbice Kadarkoli zašumi papir, se vse oči radovedno upro tja: kakšen kruh ima neki ta? Enoten je, rumen, siv, maslen, najrazličnejši. Vsi pa se bojimo: ali bo maja res zmanjkalo moke? Vneto si pojasnjujemo, kako zdaj pečemo, mešamo, pari me, celo kuhamo moko, vsaka drugače, vsi pa zaključimo enako: vse borne prenesli, radi prenesli, samo da bo dom ostal naš.
V Celju smo. Gneča je na kolodvoru. Po večini ženske v rutah. Nedefljske vozovnice imajo, pa so prišle obiskat vojake. Vse drve s torbami. košaricami, zavoji Klobase, jajca, kruh, bel kruh Sebi ga ne privoščijo*; za moža. sna, brata pri vojakih mera biti. Prej so hodili ob nedeljah wja?ci domov, zdaj je narobe. Komaj se prerinem v savinjski vlak. Dobro, da ni treba prestopati tisti revi s pohabljenim otrokom! Kaj bi počela, ne premakniti ne obstati bi ne mogla!
Vlak zdrdra — že spet otroški jok! Isti ritem, iste kadence. Moj bog, kako je vendar prišla sem! In koliko bo še trpela, preden bo doma, tam na skrajnem robu Savinjske doline. Pa kaj to. domov bo že prišla. Ali kdo bo otroka prenašal, negovali, tolažil in kdo nosil v Ljubljano? In še to: ali ne bodo vse boli m bolečine zaman? Bo otrok rešen pohabijenosti? Spet pomi-lujemo otroka, mater, domače :n se zgražamo, kako malo se brigamo za take otroke. Kaj vse bi morali storiti za te nesrečneže, ki morda ne bodo nikdar mogli biti

brez tuje pomoči in bi bila č'm hitrejša smrt rešitev zanje in za svojce.
Žalec. Ponosno stojita tik kolodvora dve mogočni zgradbi, hmeljarna in šola, znak gospodarskega in kulturnega napredka. Človeku sne dviga ponos ob tem pogledu. Pa kakor da ti je vedrost prepevedana — ali ne slišiš, kaj govore tam v kotu? Hmeljarna je polna, po domačih shrambah je polno hmelja. In koliko stane samo vzdrževanje teh zalog! Kje pa je izkupiček?
Do lani smo izvažali hmelj v svet, v Ameriko. Cele vlake živeža smo vozili domov, ko smo prodajali hmelj. Saj naša dolina nič ne pridela, samo hmelj. Zdaj ga ne moremo nikamor pošiljati, kdo ga bo upal čez morje! Morda nam bo Rusija kaj pomagala, čez Rusijo bi še šlo v Ameriko. Ali veste, da je tudi v Ameriki nekaj takega? Tam imajo za izvoz toliko bombaža pripravljenega, da stane USA samo vzdrževanje tega bombaža na leto 17 milijonov dolarjev!
Tema je, ko se vračamo skozi Celje. Tu je spet naval, še večji ko opoldne. Le kako si je moglo mlado dekle priboriti priliko, da v tem prerivanju trdno stoji na stopnicah in drži svojo roko v roki spodaj stoječega vojaka, ki ji govori, ne da bi se zmenil za hrup okoli sebe:
»Kako ti če biti dosadno u vozu, tako dugo? šta češ raditi?«
»Pa ništa, proči če brzo.«
»Daj, slatko moje, misli na mene, bar malo misli na mene.«
»Hoču, dragi, hoču, samo ...« in roko in glas pretrga val potnikov. Pretrgalo se je dvoje mladih src, dvoje mladih hrepenenj — bog daj, da ne tudi dvoje mladih usod!
Spet je vlak natlačen. Potniki so še bolj pestri ko opoldne. Dijaki s svežimi lici, blede ženske z rutami brez zavojev in s praznimi torbami, zamišljeni moški s pozivi v žepu, upehane gospodinje s polnimi nahrbtniki. Vsakdo sedi mirno, tiho. Nikomur se ne ljubi govoriti. Iz sosednjega kupeja joka pesem:
... prej ko se ozeleniš, mladim fantom žalost striš ...
Dijak preklada prtljago nad mojo glavo, s police pade kos časopisnega papirja naravnost meni v naročje, že ga hočem zmečkati — kaj pa je ta slika? ženski obraz, postaren, izčrpan, na prsih cela vrsta odlikovanj. Ob strani besedilo v cirilici, škoda, da je strgano. Nekaj pa lo lahko preberem, vsaj naslov in začetek članka:
OetniSki narednik - vodnik Andrijana Andrija Ljubičič, ki je itirinajstkrat ranjena,, živi kot (dromaSna Cena v čačku.
»PoSllja se goepod-gospa Ljubičič Andrijana-Andrija, četttlk narednik-vodnik, nosilec Karadjordjeve aveade s meči. Belega orla z meči, Albanske spomenice, angleškega Rdečega križa in mnogih drugih, kot osebni Invalid b prošnjo za komisijski pregled pr« gg. dr, VašojeviCu in Zoriču s tem, da se imenovana sprejme v bolnico na zdravljenje in odvzemanje krogle.«
S tem spremnim dopisom je poslal načelnik občega sanitetnega oddelka Andrijano-Andrijo LjubiCičevo 16. oktobra 1939 na zdravljenje v Splošno državno bolnišnico. Na dopisu ao potrebna overovljenja, žigi in podpisi.
To sem brala na strganem časopisu, najbrže je bila »Politika«. In Se tole Sem lahko prečitala pri slabi luCi ln na necelem papirju:
Zapustila sem dete v zibelki.
»V naši hiši, Se ko sem bila dekle,« začenja svojo povest Andrijana-Andrija Ljubičič, naSa najslavnejša žena-četnlk, »so vedno govorili o težkem življenju v robstvu, o sovražniku ... (nekaj besed nečitljivih) ...vedno so peli ob guslfih o zasužnjenih bratih, četniške borbe, o katerih sem sliSala kot dekletce v domači hiSi, so le bolj razplamtevale v meni ogenj rodoljubja ... (spet pretrgano). Bila sem ranjena na več mestih. Naši so v silnem zaletu začeli poditi sovražnika. Skušala sem prevezati Brano Pesiča, ki so gA mitralješki zadetki skoraj presekalt.V tem času je umrla Stana-Stanko Stepanovič, vsa preluknjana od sovražnikovega ognja. V bolnišnici sem dobila Karadjordjevo zvezdo z meči... (spet nečitljivo).
•
Andrijana Ljubičič! Na tem raztrganem koščku časopisa je samo skromen odlomek velike tragedije tvojega življenja in tvoje domovine. Tudi svoje tovariSice se spominjaš. Bog ve, koliko jih je bilo, ki so čutile in storile kakor vedve. Spravila bom ta papirček, to tvojo podobo kot spomin na tvoje delo pred četrtstoletjem in kot opomin na našo nalogo, ki se nam piše v teh dneh, v usodni pomladi 1941.
P. Hočevarjeva.

Minuta pomenka Neodločna 194 i
Napisali ste sicer »neodločljiva«, kar naj bo s tem popravljeno. Vsekakor ce cd 'očite za praktičen poklic. Najboija bo res, da se vpišete v kakršen koli trgovski tečaj ali na akademijo. Močno mladi ste še in naj vas ne begajo ljubezenske dogodivščine. Prvo je vaša dolžnost do samega sebe. k; se v teh letih imenuje: študij!
April
Zdi se, da mu lahko zaupate. To je človek ravne linije, odločen in zvest svojim načelom. Harmonija ni izključena, njegova krepka, odločna natura utegne z uspehom uravnovesiti vaš precej vihrav in nestalen temperament. Vse drugo, po čemer vprašujete, je seveda v vajinih rokah in se ne da prerokovati, kvečjemu ugibati.
Vesna
Nemara je stopila med vaju ženska. Govorite z njim odkrito in pošteno, toda izogibajte se izpadov samoljubja in užalje-nosti svojega ponosa. Tudi vase pojdite in si izprašajte vest. Ali ste bili preveč vsiljivi v ljubezni, nemara tudi preveč računsko preračunljivi glede zakona. Kdo na primer je bil večkrat vzrok malih prepirčkov med vama? Ali ste jih povzročali nemara vi sami s svojo nepopustljivostjo, trmoglavostjo, pretirano občutljivostjo, pomanjkanjem samoobvladanja ? Premislite vse to in izvajajte zaključke po stari, preizkušeni resnici, da gre življenje svojo pot in da se z glavo skozi zid ne da.
Mati-10
Ostanite tudi še v naprej na svojem mestu. Vztrajajte v neizpodbitni veri, da vaše žrtve ne bodo zaman. In ko boste čez leta pogledali nazaj v čas samozataje in odpovedi, vas bo obšlo čustvo prijetnega zadoščenja, da ste zmerom in povsod storili moško in častno svojo dolžnost. In ta dolž- j nost je dolžnost dobre matere, ki ste si jo I zapisali in si jo morate zmerom znova zapisati na prvo mesto v svoj življenjski program!
Han££
Premorete vse odlike dobre, skrbne matere. Ali niste včasih zaradi tega malce preveč popustljivi? Strogost je dostikrat na mestu, pa četudi navidezna. Spada med važna sredstva vzgoje.
Ljubezen
To čustvo prav za prav ne potrebuje in ne pozna svetovalca. Storili boste, kakor boste pač čutili in poslušali glas svojega nagnjenja vsemu navkljub. Iz borih dveh vrstic ni mogoče prodreti v skrivnosti njegovega značaja. Ce ga imate res radi, po-
tem pač sami veste, da je zelo dober, pošten in spodoben ant. Kajti če bi bilo drugače, ali bi bil potlej vreden vašega zaupanja in ljubezni?
Obelisk
Napravite čez preteklo križ in pričnite živeti na način, ki ste si ga sami nakazali v pismu, pa pravite, da nimate potrebne volje storiti sebi in nekomu drugemu dobro. Nič ni lažjega, ko otresti s sebe nevšečnost, ki vam je bila prav za prav celo vsiljena. Treba je vendar, da se zaveste svojih dolžnosti — ali je treba v vašem primeru in okolju posebne volje, še slabič bi prešel ovire, pa jih ne boste vi!
šilkadca 19
Le ostanite takšni, kakor ste in glejte, da se vam čelo nikoli ne bo zmračilo. Temperament sam vam je porok, da boste zlahka prešli preko skrbi ln težav, ki jth pa itak ni v toliki meri, da bi se morali zamisliti.
»AKADEMIK.«
Nemirna, neuravnovešena narava, ki bi jo mogla disciplinirati le velika odgovornost do sebe in za to bi bila priporočljiva njegova osamosvojitev. Naj se poizkuša s j študijem, vendar mu morate postaviti določen termin. Zdi se, da ste ga malce preveč razvadili. Zoper takšno vrsto razvade je eno samo zdravilo — osamosvojitev.
Marec 25
Takšen je skoraj vsak moški, kadar je prvikrat zaljubljen, pa tudi pozneje se mu dostikrat enako zgodi. Sami morate pač izzvati njegovo aktivnost, kar lahko storite na nešteto načinov, ne da bi bila pri tem prizadeta čast ženskosti. Narava vam je dala dosti orožja, toda zdi se, da je vaša vz;goja malce kriva nesporazumu. Sprostite se vseh predsodkov tesne, dvolične vzgoje, zaživite čimbolj naravno in iz srca.
April 1941
Neverjetno podobna značaja, ki sta u-stvarjena za sožitje. To je seveda razumska razlaga, ki pa dostikrat odpove, kajti čustva so odločilna in o le-teh je vsak tretji svetovalec odveč.
Klsmet
Vaša izpoved je do neke mere prav iskrena, po drugi strani pa močno pretirana. Strašno visoko se cenite in domišljavost je vaša osnovna napaka. Govorite o sebi v takšnih superlativih, da se mora Človek nasmehniti. Mladi ste še aelo ln radi hodite po vrhovih samodopadenja, vzvišeni nad plitvostjo in povprečnostjo svoje okolice. Saj je res, da vas odlikuje inteligenca ln
ostroumno«t nad marsikom, toda v svoji slepi, izneseni egocentričnosti postajate smeSni in izgubljate vsako objektivnost. Opisali ste svojega fanta kot poosebljeno plltvost. Meni se pa Bdi, da je to Cisto spodoben človek, ki se sicer v resnici drži bolj površine, kar pa ni nikakor ničesar negativnega. Je pač ptaktilt, ki jemlje življenje takšno kot je in mu njegova zunanja oblika nudi dovolj torišča za praktično udej-stvovanje. Ni mislec, ni filozof, je človek stvarnosti. Ne lzprašuje se, zakaj in čemu, v svojem okolju je bil p?stavljen pred odgovornost in zdaj počne, kar mu je bilo rečeno in je kakor člen v verigi življenjskega sistema. Takšnih ljudi je na svetu večina in ne moremo reči, da so vsi p'itvi. So kakor delavci, a graditelj je nvslec, ki proučuje vzroke in učinke. Kaj pa bi bilo, Ce bi bili vsi misleci in filozofi. Eni kakor drugi so potrebni, da gre življenje tega sveta res svojo pot. VI sami ste takšnemu človeku s svojim sentimentom in duševnim bogastvom v dopolnitev. Nadvla-dovati vas mora s svojo moško silo in ne z obširnejšim poznanjem literature. Tako je pač skoraj zmerom ln to je tudi naravno, čeprav se dostikrat čudimo, kakšno Čudno ižbiro in okus si privoščijo ženska glede moSkih. Kar se ostalega tiče, bi vam bil moral odgovoriti obširneje v pismu.
Sanj«
Sentimentalni ste že kar preveč. Glejte, da bodo ta vaSa sanjarenja postala nekoč resnica. Ce si ne boste sami, vam bo življenje samo pomagalo k realnosti ln takrat utegnete doživeti kakšno razočaranje, ki pa prav nikomur m prihranjeno in je
Lidija G rilec:
Pomlad
Je prazna moja greda, razdejan jfc
okrog nje plot; na go!o nje strftlšče if^lainl dež prši. Ne vem, kaj išče tU lncj kof&k, cbraz kaj nasmejan je?
Kaj si pomlad? Se želja nerojena, si misel, ki se v dneve jasne vpleta, molitev tiha, Se nerazodeta, ki sanja že te duša zagrenjena T
te čaka te vrt mojih sanj... Pomladne
so želje žive v njem ln tam, kjer speče
so bile korenine, koprneče
kipe iz zemlje grude, sonca gladne. —
nujna posledica neizkušene mladosti. Preberite si tisto Zupančičevo: Kuj m«, življenje, kuj! ...
Janez
Nobenih podatkov, samo nekaj črk ha papirju. Tolikokrat je bilo že poudarjeno, da je naša rubrika v prvi vrsti psiholoSka posvetovalnica, ne pa preročišče. Isto velja tudi za dopis s šifro »JOIE«.
Dalmacija
Precej neuravnovešen značaj, h kateremu pa so pripomogle neurejene življenjske prilike. Treba mu je discipline in več odgovornosti, kar mu morejo prinesti le urejene, ustaljene razmere. Za nezaupanje ni nobenega vzroka, kajti Iskrenost je njegova velika odlika.
Kako živi uradniška družina
V ponedeljskem »Jutru* « dne 24. pr. m. je neka gospa — žena viSjega uradnika — hotela podati sliko, kako družina s Šestimi odnotno sedmimi člani v teh Časih živi. Navaja, da znaSajo moževi prejemki preko 4000 Din meseCno, da imajo lastno hišo in da Jim domaČi vrt krije skoraj vso potrebo zelenjave. Ce bi vsak uradnik imel lastno hiSo in zelenjadni vrt, lahko takoj k svojim dohodkom prišteje najmanj 1000 Din meseCno. Za točen življenjski re čun Je treba navesti splošen pregled vseh mesečnih izdatkov, le potem je slika popolna. Imenovana gospa torej špecerije in moke ne kupuje v tolikih količinah kakor prej iz razloga, ker je ne dobi, denarne strani zadevno ne omenja. Tudi volne ne kupuje zato, ker je ne dobi; cena tudi tu zanjo ni odločilna. Ce daje za revije in časopise na mesec po 400 Din, potem je draginja Se ni prizadela. Tudi gledališka vrata so za uradniške družine po večini zaprta, leposlovne knjige pa nedosegljiv luksus. H koncu ta gospa pristavlja, da komaj izhaja in vprašuje, kako izhajajo tisti, ki imajo polovico tol ko prejemkov. Povem ji jaz: žive v pomanjkanju in nimajo niti najpotrebnejšega.
Dovolite da vam jaz podam življenjske prilike tričlanske uradn'šlte družine (mož, žena, otrok, ki obiskuje gimnazijo). Ta
družina je navezana zgolj mt mesečno plačo, ki znala 3400 Din. Evo, kako »vi:
atanovanje.............750 Din
postrežnica (ker je žena bolehna) 150 „
hrana..........1300 „
elektrika ....«■•■• 80 „ pranje perila ...•.•*• 80 „
kurjava (povpreCno)..... 300 „
Časopisi, druStva......80 „
učenje inštrumenta.....70 „
zdravniki (zobozdr.), (povpreč.) 70 „ Čevlji in popravila (povprečno) . 100 „
podpora revni teti......80 „
sistematsko zdravljenje .... 40 „ obleka, perilo (povprečno) . . . 150 „
razno......... 150 ,,
3400 Din
če hoče torej mož ali celo družina iti kdaj v kavarno, gostilno, koncert ali gledališče, nastane takoj kriza in pomanjkanje pri' d.ugih postavkah. Za šolanje otroka stroški tu še niti vSteti niso. — Torej mora taka družina paziti na vsak najmanjši izdatek, mož ne sme poznati ne vina ne cigaret ne prijateljske družbe, če hoče, da ne trpita družina in dom. SliSi se lepo — plača tri jurje in pol na mesec —, a živeti z njimi nalaga v sedanjem času uradniški družini največjo štedljivost ln skromnost.	žena uradnika.




BsStev dela med zdravnikom ii& lekarnarjem p&meni važen mejnik v zgodovini medicine
Borba proti boleznim in smrti je stara kakor človeštvo. Ta borba, ki jo je v najstarejših časih vodil vsak posameznik sam, pozneje pa čarovniki, vedeževalci in prerokovalci, je sčasoma prešla v roke poklicnih zdravnikov. Dolgo je bil zdravnik tudi fafcrikant zdravil, šele pozneje so začeli izdelovati zdravila lekarnarju Ta ločitev je bila izvedena pred 700 leti.
Leta 1240. je namreč izdal cesar Friderik II. odlok, po katerem naj bo odslej zdravnikova ordinacija ločena od prirejanja in izdajanja zdravil. To je bilo rojstvo lekarne. Prva lekarna, o kateri nam pove zgodovina zdravilstva, je bila v Trie-ru in je bila last nekega Friderika Kocha. Leta 12G2. je bila v Trieru osnovana še ena lekarna, več drugih pa po ostalih mestih, tako v Strassbourgu, Ulmu, Augsbur-gu in drugih mestih južne Nemčije.^ Tu je namreč močno cvetela trgovina južno-nemških mest z Italijo in Orientom,^ saj so prvi lekarnarji trgovali tudi z začimbami, z različnimi drogami, sladkorjem in podobnim raritetami. — Srednjeveško lekarne so imele nekaj skrivnostnega na sebi. Napisov na stekleničicah in lončkih laiki niso znali brati, zdravila pa so mešali iz suhih kač, salamandrov, želv, člove-
ške krvi, prav tako pa tudi iz delov trupel na smrt obsojenih zločincev.
Šele Paracelsus je pokazal lekarnarjem novo pot. »Cim bližja je naša hrana kruhu, tem bolj zdravo je naše telo, posebno če se držimo zmernosti«, je bilo njegovo načelo. On je sestavljal zdravila predvsem iz domačih bilk in zelišč, na livadah in travnikih je našel lekarne, ki jih je postavila narava ... Razvoj kemije in botanike je imel velik vpliv tudi na zdravilstvo. Osnovane so bile prve farmacevtske šole. Serturner je odkril morfij, Scheele pa kisik in klor. Ko pa so učenjaki odkrili bakterije, je doživela farmacevtska industrija nov razmah. Zdravniki raziskovalci, kemiki in lekarnarji delajo v tesni povezanosti
Mnogi lekarnarji pa so prišli pri svojih poizkusih do važnih odkritij tri na drugih področjih. Tako je lekarnar Heinrich Stegle položil temelje badenski tovarni anilina in sode, lekarnar Leube iz Ulma je osnoval industrijo cementa itd., Harvay je odkril krvni obtok, Laennec daje zdravnikom v roke stetoskop. Z odkritjem rontgena pa se začne nova epoha, ko se znanost končno csvobodi misticizma srednjega veka.
Prvakinja v tenisu — novinarka
Ena najboljših teniških igralk vseh časov je brez dvoma Američanka Helena W. Moodova, ki je bila več let svetovna prvakinja in nekronana kraljica teniškega športa. Zanimivo je, da je ta velika prijateljica reke ta in malih belih žog po poklicu novinarka in sicer sotrudnica časopisa »Newyork Warlled«. Je absolventka slikarske akademije in sama ilustrira vse svoje članke. Se bolj zanimivo pa je dejstvo, da le redkokdaj piše o športu. V »Ne\vyork Warlledu« vodi v glavnem politično rubriko in je objavila obširen razgovor s predsednikom Rooseveltom tik pred njegovo ponovno izvolitvijo za pre-zidenta Združenih držav Severne Amerike.
Son^l mrk je odlofil usodo sveta
Sončni mrk ni dandanašnji nič kaj nenavaden pojav. Seveda ga pričakujemo z velikim zanimanjem in še rajši ga gledamo. Kakor znano mrkne sonce zato, ker se mesec v svojem kroženju znajde točno tb?e zemlji kakor pa sonce, je povsem razumljivo, da ga lahko v celoti zakrije med soncem ln zemljo. Ker je luna dosti čeprav je brez primere manjša. O priliki sončnega mrka imajo astronomi dela čez glavo, ker se jim nudi edinstven pogled po vsemirju. To je tudi edino, kar je Izrednega, kadar sonce »ugasne«.
V starih časih pa je bilo drugače. Na« pradedje so pripisovali sončnemu mrku izredno velik pomen. To je bil vsekakor namig »od zgoraj«. Zgodilo pa se Je celo, da je sončni mrk močno vplival na potek zgodovin«. Vsakdo, ki j« gulil Šolske klopi,
gotovo ve, kaj so bile punske vojne. Leta 202. pred Kristusom so se bih pri Zami v severni Afriki Rimljani in Kartažani Ko je bila borba najhujša, se je kar na lepem , sredi belega dne stemnilo. Hanibalovi voj-; ščaki, ki se niso razumeli na sončni mik, so smatrali, da je to čarovnija neznanih nadnaravnih sil, in so v paničnem strahu pobegnili na vse strani Tako so ostali Rimljani zmagovalci Ta zmaga je utrdila nadvlado Rima na svetu za celih 500 let Vprašanje pa je, ali niso Rimljani le dobro premišljeno izrabili mrk. Rimljani so v tistih časih precej poznali nebo ln so najbrž Izračunali, kdaj bo nastopil sončni mrk, in računajoč na prazno vernost Kar-tažanov Izzvali bitko malo pred naravno »zatemnitvijo«.
Nenavadna nogometna tekma
čeprav besni na velikem delu našega planeta vojna vihra, je skoraj povsod veliko zanimanje za šport Tudi v državah, ki so zapletene v vojno, se vršijo razne tekme. Malo pred veliko angleško ofenzivo v Afriki pa so se pomerili v nogometu najboljši angleški in egiptski vojaki in sicer kar v Sahari. Razumljivo, da so bile razmere za tekmo zelo nepri-pravne. Vročina je bila neznosna, po vročem puščavskem pesku pa tudi ni taico enostavno loviti žogo. Najtežje na tej tekmi p? je bilo vprašanje, kako napraviti vrata za gol. Končno so premagali tudi to oviro in napravili vrata — lz strojnic. Dolžino in širino tega nenavadnega nogometnega igrišča so oznasili s puškami a nasajenimi bajoneti, na katere je bila privezana bela zastavica. Angleiki vojaki •so bili v vsakem ozlru boljši ln so gladko zmagali na tej nenavadni tekmi med raonovimi vojlčakl z rezultatom
med Ml-
fu
Od rcetnei do velike nedelje
i Steznikov Jože je tega dne klical domače h kosilu iz Kopitnikovega z vriskanjem, pa ne more ve č vriskati. — Kdor hoče odgnati čarovnice od hiše, poka na veliki četrtek z bičem okoli hiše, čarovnice pa beže na veliki petek tako daleč od hiše, kakor daleč se sliši pokanje bičev. V Zllji pa odženeš zle duhove le tedaj, če je na biču »šmis« (pokovnik, na Vipavskem mii pravijo »švrcinc) iz konopljevih vlaken. — V Zgornji Savinjski dolini pa sprožijo možnarje tudi tedaj, ko zagleadjo, da hiti domače dekle z blagoslovom proti domu; že povsod pa streljajo fantje s topiči na veliko noč, v mnogih krajih tudi že v mraku na veliko soboto.
Ponekod je tudi še pravilo, da mora gospodar na veliko noč bedeti, v Zilji pa vstanejo na veliko noč že po polnoči in jedo »žegen«. Ce bi kmet spal na velike praznike, bi bila pšenica snetljiva.
Uvod v velikonočne praznike Je cvetna nedelja. Povsod nesejo tega dne butare k blagoslovu. V Rožu pripravi »večji« hlapec« že na cvetni petek pred sončnim vzhodom za vse «prantel« (butaro). Ko je vse nasekal, ima »nediv« (delopust) in gre k maši, potem pa doma zravna in lepo z veže, posebno one z mačicami v nekak sveženj s tremi ali več obročev, ki pa jih ne sme biti na pare. V soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj pa butaro olepša in zatakne med veje vejice srernse, tišja in pušpana pa še fige. pomaranče, rožice in jabolka. Butaro nese v cerkev domači sin, če ga ni pa pastir. Tudi v Zilji odsekajo »prajtel« že na cvetni petek; je to mlado, do tri metre visoka mačica (Salix caprea) z več mladikami, ki se prevežejo z vršičkom in morajo biti zato prav tako dolge. Mladikam oluščijo skorjo in nataknejo nanje jabolka in fige. Butara je torej iz celega, le v notranjosti povezka dene jo brinje; deblo »prajtla* ima v premeru okoli tri do pet centimetrov. Na mladikah pa tiči od štirideset dc osemdeset najlepših rdečih jabolk. Vrh butare, kjer se stikajo mladice z vršičkom dc:>i.i. je povezan z rdečim trakom. Kjer jo najti, pa vzamejo brinovo drevesce in šibe od mačic ter jih povežejo v krono. V Gaberkah pri Šoštanju, tako pravi Začjeva Angela, nesejo na cvetno nedeljo v cerkev butaro, ki ji pravijo »vej-nik«, to je povezek leskovih in drugih šib. »Vejnik- j? olepšan s pisanimi trakovi, s cvetjem mačicami in tudi s kakšnim jabolkom. Vcjirk« fWoining) imenujejo že dandar. s ponemčeni Slovenci v koroški Metnlški do'ini mlaje, ki jih okrase tudi s pisanimi trakovi. V Beli Krajini je bila v butari enoletna leskova šiba, lesen krčel 'klin pri plugu), šest drenovih šib. bršljan. oljka, brinje in mačice. V Motni-ku in Dcbrepcljab so bile v njej tri leskove šibe drenov in božji les; v črnem vrhu pri Idriji pa med drugim tudi bezgova palica. V Veliki Nedelji je butara »pres-rnec«. kakor ji pravijo tudi v Podjuni, ki se poveže iz vejic crem.se, metrike in ibe; i bo vino so bili prinesli že prej na topel kraj, da je ez^lenela. »Premsce« olepšajo tudi z drugim zelenjem in pomlsdnim cvetjem. V današnjih dneh imajo na Vinici v butari »mačkovice« (Salix caprea«), oljko. brinje, bršljan. božje drevce in tri enoletne šibe, ki morajo biti vse iz skupnega grma. V Ljubnem pravijo butari »potica« in se kar kosajo, katera hiša bo imela lepijo in pristnejšo. Naredijo jih iz leskovih šib. bršljaua, ve>c tise in božjega drevca.
Potico-? narede v obliki kolovrata, koša, trobente, dežnika, socda in še kot razne priprave za vezanje splavov. Leto za letom •je tekma, kdo bo kaj novega izumil. Te »potice« nesejo v cerkev odrasli fantje in možje, le navadne butare, ki so last trža-:aov, nesejo otroci v cerkev.
Butara ima veliko moc
V Zilji in v Rožu je po blagoslovu butar procesija butar okoli cerkve. Ko dospe čelo procesije spet pred cerkvena vrata, bo ta zaprta in duhovnik trikrat potrka nanje, na kar jih od znotraj odpro. Butaro nesejo v cerkev in iz nje domov preko ramena; če bi jo držali pokonci, bi jim bez-ljala živina na paši, v Beli krajini pa bi živima v takem primeru »strčala«. V Dravski dolini tečejo, ko pridejo z butaro domov, trikrat okoli hiše in narede pri tretjem kroženju križ, da bo sreča pri hiši; v Rožu, v Strugi, tudi nesejo »prantl« trikrat okoli hiše, nato pa ga postavijo na prag, kjer ostane do velikega petka. Ko prinesejo šentjurci butaro od blagoslova, jo polože za nekaj časa na srednjo stopnico, na prag ali na trato pred hišo in šele čez nekaj časa jo odneso v hišo .Kjer narede tako, tam ne bodo silile mravlje v hišo. Sadje iz butare pojedo. V Rožu so ta jabolka zdravilo proti boleznim grla. Nekaj tega sadja dobe tudi kure za boljšo nesnost. Na veliko noč olupijo zjutraj skorjo blagoslovljenega lesa in ga pokla-dajo živi. da bo vse leto dobro uspevala. Iii butare oberejo mačice na veliki petek - - in jih dajo živini na V Beli Krajini ln drugod obe-vse zelenje z butar, ki ga dobi da bo varna pred gadom. Šentjurci
Maksim Gaspari; Pri blagoslovu
pa denejo v butaro tudi krompirjeve krh-le, ki jih ob sajenju krompirja posade. Blagoslovljene vejice butare pomešajo v kašči med žito. Tišje, ki je bilo v butari pa ne sme priti nikoli na njivo; sedem let bi njiva žalovala in bila toliko let nerodovitna. Blagoslovljene vejice butare potikajo na veliko noč po njivah. Pri žetvi denejo v tretji snop »dišečo travo«, ki je bila pri vrhu butare. Mačice od butare denejo takoj v okno, ko so prinesli butaro iz cerkve, da bi strela ne udarila v hišo. Nekaj od butare obesijo na češnjo in na jablano, da bo bolj obrodila.
Kdor si naredi venec iz bršljana, ki je bil v butari, ga namoči na veliko noč v vodi in si ga ovije okoli glave, bo vse leto zdrav in vesel. Zdrav in srečen bo tudi, kdor pije na veliko noč pred sončnim vzhodom zajeto vodo z fcršljanovim bokalom. Jezavega otroka ozdravijo tako, da ga udarijo trikrat po hrbtu s »presmecevo« šibo in mu dajo jesti iz mačkine posode, šest drenovih šib, ki so jih Belokrajinci dejali v butaro, zataknejo za hlevski tram. Ko gredo šentjurci prvič orat, vzamejo s seboj šibe iz butare, da laže in rajši vlečejo voli in krave, ko jih poganjajo. Leta 1035. se je tega držalo v št. Juriju petnajst gospodarjev. oK ženejo živino prvič na pašo, vzamejo s seboj šibo iz butare in vsaj tistega dne je nes raejo izgubiti; če jo pastir zgubi, se mu tudi živina zgubi. Ko se vtem kraju vrne tega dne pastir s paše, zaplete to šibo v živalske jasli in živina se dobro redi. Kdor je prinesel tega dne šibo s paše nazaj, se mu ni "treba bati da bi mu krave pred časom povrgle. V "eli krajini pa vzame pastir na prvo paiu vse tri leskove šibe, ki so bile v butari, in če izg-ubi katero izmed njih, bo izgubljal vse leto živino na paši, če pa im apastir šibe pri sebi, bo krava, ki se je izgubila, takoj zamukala in pastir jo bo zlahka našel. Na Tolm'oskem pa vzamejo s seboj na pašo »drjavitno šibo«, ki ji pravijo v šmiheiu pri Novem mestu »dobrota«, v Bučah pri Podčetrtku pa j »dobrovina« (Viburum lantp.na); to potem uporabljajo za pašo vse leto. Ovce bi se i pastirjem izgubile, če bi ne bile vse šibe butare odrezane na enem grmu. S sukan-u,pri- lez,-ko. h cš.vzv.ld tiDgu HW CW eem, s katerim so bile povezane v vrhu butare sšmarnice«, ki jih imenujejo tudi »dišeča trava« in »virh«, prišijejo pastirjem gumbe na hlačah. Tak pastir bo našel v letu mnogo ptičjih gnezd. Svetniki se na cvetno nedeljo tresejo od strahu, ker ima vsaka ženska šibe. šentjurci vtaknejo dele butare za streho, da ne trešči strela v hišo.
Da strela ne udari dom . • •
Na veliki petek narede iz lesa butare križce, da strela ne udari v hišo. Take križce zasade v Rožu na »krstenco« (petek) v njive, d ajih obvaruje pred hudo uro: take križce pribije jo tudi na durni-ce. to je podboje vrat. V Rožu narede isto tudi še na binkoštno »krstenco«. V tem kraju dajo tudi tri take križce mrličem v krsto. V Rožu in v Zilji narede na veliko soboto, do odvežejo zvonove, iz lesa butare križce in jih zasade v njive. Z železnim drogom narede tri jamice, velike kakor pri vsajanju fižolovih prekelj, in spuste v vsako po en križec. V Beli krajini pa denejo tak križec na spomlad pri prvem oranju v prvo brazdo. V šentjuriju pa je bil križec že prej narejen vrh butare in ovit s »šmarnicami«; ta križ in »šmarni-ce« zataknejo za streho, da ne trešči v hišo. Le iz oljke narede križce še posebej in jih zataknejo v vsak steber kozolca, da ga veter ne podere. Drugod zataknejo za streho, da ne bi treščilo v hišo in da bi ne pogorela, brinje, ki je bilo v butari: brinje pa ima že samo na sebi v sadu križ. Na veliki četrtek, v Beli krajini pa vse dni velikega tedna, pokade z ostankom butare po sobah in hlevu. V Rožu ostane obrana butara pod streho ln jo vržejo na ogenj ob blisku in gromu, tako tudi drugod. S cvetom butare pa kade v Rožu na božič, Silvestrovo in na Tri kralje; od cveta butare pa vržejo nekaj tudi na prvi ogenj, ki g anarede ob teritvi v terični jami. šentjurci denejo v ogenj, ki ga narede
na veliki teden v peči za peko potic, butaro prejšnjega leta, da bo kolač lep in da se bo tudi kruh vse leto dobro pekel. Kogar v tem kraju boli glava, ga pokade z žerjavico, na katero so potrosili »šmar-nice« iz butare. Na večer pred veliko nočjo poškrope vse prostore v blagoslovljeno vodo, da ne bi pred polnočjo čarovnice plesale po njivah, še pred nedavnim so šli na veliko noč ob zvonenju jutinice na polje prepevat in škropit, v okolici Laškega pa gredo še zdaj molit in škropit na njive, pri tem pa zatikajo vejice iz butare na njive. Tako delajo tudi v šaleški dolini ob streljanju in zvonenjo jutrnice.
Blagoslovljeni ogenj
Ogenj so svoj čas sluaujevali vsaj od velike noči pa do binkošti; v Mežiški dolini je pazila dekla na to, da ta ogenj ni ugasnil, in je zato dobila od gospodarja v dar »rokavce«, to je bila srajca s kratkimi rokavi iz »hodnega« prta in je segala le do pasu. Na velikonočno »krstenco« blagoslovi še povsod ogenj duhovnik. Ta ogenj narede tako, da zažgo na pokopališču ali pa pred cerkvijo stare lesene križe: ko ga duhovnik blagoslovi, ga odnese v vsako domačijo z gobo. Ta ogenj je tako visoko »žegnan«, da bi v fari nikoli toča ne pobila, če bi vsaj tri gospodinje skozi vse leto obdržale ogenj na ognjišču. Tega so se strogo držali v Zilji, v Rožu in v Mežiški dolini vse dotlej, dokler so imeli na odprtih ognjiščih v kuhinji podzide z vdol-beno votlino v sredini, kamor so spravljali žerjavico, ki je tlela do drugega jutra; votlino v podzi lu za shrambo žerjavice so imenovali v Mežiški dolini »žerjak« in je vtem času porabil mežiški kmet v letu dni do štirideset klafter (160 kubičnih metrov) drv. V Beli krajini vržejo na veliko soboto v peč blagoslovljenega oglja rekoč: »Bog nas varju časnega in večnega ognja!« V Poljanski dolini očisti gospodinja na veliko soboto piav skrbno peč in prižge ogenj v njej z gobo, s katero so prinesli blagoslovljeni ogenj od cerkve. Ta ogenj zdrže do svetega Florijana; tako narede in vzdrže do tega časa ogenj tudi v št. Juriju pod Kumom. V Poljanski dolini tli navadno v peči »razglavnik«. Košček blagoslovljene gobe vržejo tudi na njivo. Na Spodnjem Koroškem in štajerskem zažigajo na veliko soboto zvečer ali pa na veliko noč pred zoro kresove, ki ji mpravijo »vuzemnice«. Fantie hodijo z gorečimi baklami od kresa do kresa, gospodarji pa rnoiijo pred hišo, obrnjeni proti sončnemu vzhodu, za dobro letino. Kres kurijo še v okolici Lendave. V Pokrčah na Koroškem (ob Krki) so kurili na veliko soboto kres in fantje so nosili plamenice na polja, kres so kurili tudi na štajerskem in so bili prepričani, da povsod tam, kamor je prodrl dim od kresa, ne bo kuge in mraz ajde ne bo pokončal. Dravci in gorjanci v Rožu gredo v mraku na veliko soboto s prižganimi baklami v procesiji po polju, sučejo bakle in molijo. To sukanje bakel je bilo v Rožu še v navadi 1920 leta in je morda še dandanes. V Mežiški dolini pa postavijo po pobočju hriba rudarske jamšarice v obliki križa; na veliko soboto, ko zapade mrak, postavijo tudi velik lesen križ in obesijo vodoravno in napvično goreče jamšarice nanj.
Do kamor je segel aleluje glas .. •
Na velikonočno jutro so peli alelujo; kakor daleč je segal glas, tako daleč je bežala hudoba od hiše, njive in travnike, zaradi tega gre procesija tudi po polju po stezah in na nekaterih krajih tudi preko polja, kjer steze zmanjka. Kakor daleč je segal glas aleluje, tako daleč pa mora ob smrtni uri bežati tudi hudoba od človeka. Ko je prišel v Ribnico nov župnik iz gorate Dolenjske, in je bil majhne rasti, so Ribničani nevoljno in preplašeno zmajevali z glavami: ko pa je pred oltarjem zapel z močnim in donečim glasom, pa so jim zažarele oči in so kar glasno dejali drug drugemu: »Ta pa ja, ta pa bo zapel alelujo, da bo glas dones preko vseh naših polj!« Na veliki petek je vriskanje strogo prepovedano; kdor bi v tem času vriskal, bi vse življenje ne zmogel več vri-
Svetost studenca
Na štajerskem je dobila voda svoj čas na veliko noč dar: vrgli so v studenec nekaj blagoslovljenega kruha. Drobtinice blagoslovljenih jedil posejejo v okolici Lendave okoli studenca. Dekle, ki je prišlo prvo z blagoslovom iz cerkve, hiti k studencu po vodo, in če jo prinese prva v hišo, je prinesla blagoslovljeno vodo. V Beli Krajini hite tega dne ženske zelo zgodaj po vodo; ona ženska, ki jo zajame prva, bo imela vse leto največ masla. V primeru, da prinesejo na veliki petek vodo še pred sončnim vzhodom v hišo in jo zlijejo na zelje, ne bo osmrdelo in bo prvovrstno. Tega dne pa nikar ne pij vode, žejalo bi te vse leto. Da je pa voda zdravilna, če jo piješ iz bršljanovega bokala, sem omenil že prej. Kdor ima razpokane roke. gre na veliki petek pred sončnim vzhodom k mirno tekoči vodi po podo, med potjo molči, in če ga kdo pozdravi, niti ne odzdravi: ko vodo zajame, moli k sveti Tereziji in prinese vodo še pred senčnim vzhodom domov, kjer se potem v njej umije. To ponavlja vsak veliki petek pred sončnim vzhodom Ce se na »krstnico«, ko odvežejo zvonove, umiješ v vodi ali v snegu, izgubiš bradavice ali drugo telesno hibo in boš zdrav, če narediš tako. izgubiš kraste z lica, pa tudi pege. »špinte« in tudi oči te ne bodo bolele. Drugod pa izgube pege le tedaj, če se umijejo po trikrat, ko so zavezali zvonove na veliki četrtek in ko jih spet odvežejo. V Beli Krajini pa se pegasto dekle obriše v cerkvi z blagoslovljeno vodo na veliko soboto, ko se vrnejo zvonovi iz Rima. Kdor tedaj, ko zavezujejo zvonove, trikrat poljubi tla, se iznebi zobobola za leto dni.
Na veliki četrtek se tudi iznebijo zobobola; kdor potegne tedaj, ko zavezujejo zvonove, z britvijo trikrat po zobeh v zgornji čeljusti, ne bo več čutil bolečin. Poleg železa ima tega dne tudi še kolomaz s tečajev zvonov in slanina svojo čarovno moč.
V	Dravski dolini ukrade fant na velikonočno soboto, ko prvič zazvoni, iz tečajev zvonov nekaj mazila in potegne z njim ne-opaženo po vratu dekleta, ki si ga želi; tako zaznamovano dekle ne more vzljubiti nobenega drugega fanta več. Na Koroškem gre tisti, ki ga tare »trot« (kolika), na veliki petek pred sončnim vzhodom na po-Ije, potegne tam trikrat kos slanine okoli popka nasproti kroženje sonca in govori: »Ti grdi trot. na veliki petek pred sončnim vzhodom že špeh ješ!« Krčan, ki naredi tako, je leto dni varen pred »trotom«. Bržkone preganjajo tega dne tudi lišaj, ker se zarotitev glasi: »Ližej, lišaj, fuj te bodi, ki si na veliki petek meso jedu! Lišej, lišaj, pojdi nazaj!«
Kdor pometa na veliki petek pred sončnim vzhodom pajčevino iz vseh kotov sobe v smeri proti vratom, pomete za leto dni vso golazen iz hiše, na veliko noč pa sob ne pometajo.
Kdor gre o veliki noči poslušat na tretjo . prekljo« kozolca, sliši vse, kar se bo v letu zgodilo.
V	št. Juriju pod Kumom pošljejo na veliki petek, ko pečejo kolač, nevedneža k sosedu po sveder za vrtanje kolača. V tem kraju velikonočni kolač petkrat zabodejo z nožem in ga šele nato načnejo.
Kdor je prvi od blagoslova
Ko je butara blgoslovljena, hite z njo oroti domu, kajti kdor je prinesel butaro domov, si je zaslužil klobaso. Kdor je v vasi prvj prišel z butaro na dom, je do-snge\ da bodo pri tej hiši prvi pokosili. Z butaro teče;o domov tudi v Zilji. T e k od blagoslova jedil pa je še povsod v navadi.
V	Poljanski dolini, kjer v večini primerov bržkone blagoslavlja duhovnik na domovih, se bo dekle, ki je stopila z blagoslovom prva iz hiše, prva omožila. Poljanci v spodnji Savinjski dolini vozijo blagoslov domov v diru. Pri hiši, kjer so dobili prvi blagoslov domov, bo vse najboljše obrodilo. Dekle, ki prva pride z blagoslovom domov, se bo prva omožila. V ljutomerski okolici bo dekle, ki je prva prinesla velikonočni blagoslov domov, prva žanjica, ali pa se bo tudi prva poročila. V Beli Krajini bo tisti, ki je prišla prva z blagoslovom domov, žito najbolje obrodilo in bo tudi najhitrejša pri delu. Zaradi tega teka si je že marsikatero dekle nakopalo bolezen.
V	prejšnjih časih so nosili poleg jedil k blagoslovu še semena, rešeto in več drugih predmetov. Nekateri trdijo, da so vse to dejali v jerbase in košare, da bi se poba-hali, koliko premorejo in koliko bodo po-užili v praznikih. V št. Juriju pod Kumom nesejo k blagoslovu tudi krompirjeve krti-le, nekaj so jih vtaknili že tudi v butaro, drugod pa tudi koruzno seme in koruzo, ki jo dajejo kuram, da jih lisica ne odnese, dalje proso in pšenične otrobe. V okolici Ljutomera nesejo k blagoslovu tudi
levkovje« (Mathiola), da se jim izpolnijo vsi cveti; v tem kraju presajajo v svetnem tednu tudi lončnice, da bodo potem bogato cvetele. V Beli Krajini polože v jerbas, ko gredo k blagoslovu tudi svileno nit. Kdor potem položi to nit preko poti, je »zašran-Tal« vole in konje; žival megla iti preko te zapenja lnice le v primeru, da svileno nit nrerežeio ali pa konje na novo podkujejo.
Kdor želi, da ga ne bodo noge bolele, naj teče na veliko soboto pred sončnim vzhodom trikrat okoli hiše.
Ko prinesejo ženske na veKko soboto blagoslov v hišo. postavijo košaro na tla, '••koli košare z blagoslovom pa posedejo vsi otroci in vse ženske, vstajajo in se spet prav krepko vsedajo, da udarjajo s »eda-lom ob tla; pravijo, da se bodo piščanci bolje valili. V času, ko nesejo na veliko soboto k blagoslovu, je treba potresati sadno drevje, da bo bolje obrodilo. V tem kraju pa ovijejo deblo nerodovitnega drevesa na veliko soboto, ko zvoni k maši, trikrat a srebotom. Ko odvezujejo na veli-
ko soboto zvonove, tresejo drevesa, od katerih bi želeli imeti v letu obilo sadežev. V Zgornji Savinjski dolini tresejo pred« sem koščičasto sadje, češplje in slive, če delaš tega dne z drevjem tako, bo obrodilo, da se bodo veje šibile. V okolici Lendave pa udari gospodinja, ko je prinesla blagoslov domov, z jerbasom. v katerem je še blagoslov. ob vsako drevo, zlasti pa ob jablane, da bo sadni pridelek boljši.
Greh je, delati na svete dni
Dnevi velikega tedna so zelo pomembni Na Koroškem se izpolnijo vse želje ki jih je kdo izrekel na veliki petek pred sončnim vzhodom. Na veliki četrtek in petek nihče ne sme orati. Kdor bi delal zadnje dni velikega tedna na polju, bi žalovale njive in bile nerodovitne, v £>ravski dolini pa bi tistemu, ki bi na veliko soboto oral. umrl družinski član. Tudi živi^g ima v velikem tednu delopust, vsaj v čas«*', ko so zavezani zvonovi; kdor bi jo v tem času vpregal, bd imel nesrečo pri živini in na domu sploh. Gospodinja nažene na veliki petek še pred
sončnim vzhodom svinje na trato in jim nasuje v obroč konopljevega semena, da se v teku leta ne bodo izgubljale. Na veliko soboto morajo biti tudi ovce site; če niso, jih molze jo čarovnice. Na veliki petek moramo hoditi bosi, da nas v letu ne bo pičila kača. Rojstvo tega dne pa je re-srečno. Kdor se tega dne rodi. trešči vanj. Seme, ki je bilo vsejano tega dne, ne skali. Ce ima krava ali ovca tega dne mladiže, bo nesreča. Kdor se tega dne ureže, bo vse leto bolan in rana se mu ne celi.
Na veliki petek udarjajo v Beli Krajini pred sončnim vzhodom nerodovitno sadno drevje z ušesom sekire in mu zagToze: »Ce ne boš rodilo, boš posekano!« Nikoli ni prav, če ti zajec preteče pot, nevarno pa je to prav posebno na veliko 9oboto. Komur bi tega dne zajec prekrižal pot, naj se vrne domov in naj ne nadaljuje poti v cerkev, zajec bi mu odnesel vso srečo. Kdor pije na veliki petek pred sončnim vzhodom svežo zajčjo kri, bo naletel na divjačino, kadar bo želel. Na Koroškem pa je na veliki petek treba pojesti pred sončnim vzhodom na tešče srce divjačine, ki je bila ustreljena na minuli veliki petek, še psa težko pripraviš, da bi požrl tako meso, če ga pa požre, bo to najboljši pes in bo lovcu vsak čas prignal divjačino pred puško.
Na veliko noč ostanejo vsi doma; tega dne ne delajo obiskov in še celo v gostilno gredo šele na ponedeljek, ko opravijo obiske pri sosedih in sorodnikih. V Malenr skem vrhu dobi tisti, ki bi prišel na veliko noč v tujo hišo, pečni pokrov v hrbet. Po pirhe gredo na velikonočni ponedeljek.
V. BL
Nas Je
V glavnih stvareh — v ljubezni do naroda in domovine, v poštenosti, v resnicoljubnosti , v boju i.&per svoje nasprotnike smo in moramo biti vsi složni ...
Narod stoji više nego nevarno prijateljstvo največjih narodnih nasprotnikov.
Na svetu se zdaj vrši zanimiv, čudovit proces, kakršen se je ob stvarjenju vršil med nebesnimi telesi. Posamezsni deli hrepene k velikim jedrom in sicer vsak po rodu svoj k svojemu. Kar svojega jedra ne more dohiteti, to k sebi potegne drugo, tuje veliko jedro, v čigar atmosfero je po naključju vrženo. Vsi drugi evropski narodi so v taka jedra že zedinjeni, samo Slovani plavamo še sem ter tja, kakor nezdruže-na, nezvarjena materija ...
Na mladino je uprto naše upinje; toda mladina mora premisliti, da se potem nikoli več ne povrne mnoeo prilik zornih let, v katerih je treba seiaii. da se žito v klasje vreteni v moški dobi, v kateri ni uka, temveč trud in delo. Mladina mora prenvs''*i, da niir.': samo ona pravice do svojih moči.	ves
narod, vsa domovina, za katero so morajo njeni sinovi truditi, ako si ne mislijo vesti grdo ogrešiti.
Naša misel je. psmelno se potezati za narodne pravice, in kolikor pa dokler je mogoče, mirno kazati rojakom pot. po katerem se trdno in gotovo dalje koreka. toda j ako bi sr motil, kdor bi menil, d? smo pri volji, nasprotnikom blazino podklndati.
France Levstik.
Cvetni teden v Ljubljani