Slo/enski
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto II	Celje, dne 30. januarja 1931	Štev. 3
Savinjski:
K skrčitvi nasadov
Radi svetovne nadprodukcije hmelja in vsled te nastale hmeljske krize, se zadnje čase z vso odločnostjo priporoča in propagira izdatna ter vsestranska skrčitev hmeljskih nasadov. Pri tem pa vedno ostaja odprto vprašanje, kdo naj skrči nasade. Sicer se res na to vprašanje odgovarja enostavno, naj nasade skrčijo vsi, prav vsi, toda ta odgovor, tako enostaven kot je, je le preveč splošen in pušča odprtih še nešteto dodatnih vprašanj, katerih pa nikdo ne mara načeti. Kdor bi namreč hotel ta vprašanja podrobneje razmo-trivati, bi takoj prišel v nasprotje z interesi po-edinih hmeljarskih krajev, pa tudi z interesi poedinih, velikih in malih, starih in novih, hmeljarjev. Vendar pa je tudi to vprašanje, tako kočljivo kakor je, treba razčistiti brez ozira na levo in desno, popolnoma nepristransko.
Oglejmo si najprej poedine hmeljarske okoliše v raznih državah! Ako hočemo biti res nepristranski, moramo trditi, da so vsi kraji brez izjeme v letih dobre konjunkture nasadili preveč hmelja in ga tako tudi sedaj pridelujejo več, kakor pa ga svetovni trg zahteva. Zato pa morajo tudi v s i ti kraji sedaj skrčiti nasade. Docela nesmiselno in tudi nepravično je zahtevati, da naj sedaj en kraj nasade prekomerno skrči, da bo zopet drugi kraj lahko le malo ali nič skrčene obdržal ter vendar lahko prodajal. Ni pravično, ako to zahtevajo Nemci od Čehov, istotako pa tudi ni pravično, ako to zahtevajo Čehi od nas in od Poljakov. Vsi skupaj kakor tudi vsak zase smo z brezsmiselnim širjenjem nasadov povzročili nad-produkcijo. Svetovni trg zahteva določeno množino
hmelja vsake vrste, iz vsakega starega hmeljarskega kraja, ki ima svoje blago že vpeljano. Morda se je zadnja leta to razmerje nekoliko spremenilo in se je potreba po hmelju nekaterih provenienc dvignila, drugih zopet padla, vendar znatnejše spremembe niso nastopile vkljub temu, da so nekateri kraji delali pretirano reklamo za svoje blago in le preveč ter neupravičeno in le iz umazane sebičnosti blatili vsako drugo. Sedanjo krizo smo si skuhali vsi skupaj, zato pa tudi moramo vsi brez izjeme nasade zopet skrčiti, ker le na ta način je mogoča rešitev krize.
Za k o l i k o pa morajo poedini hmeljarski kraji skrčiti nasade? Ali vsi enako? Ne, nikakor ne! To vprašanje mora rešiti vsak okoliš sam zase, ker gotovo vsak vsaj približno dobro ve, koliko hmelja dotične provenience svetovni trg vedno zahteva ter koliko se ga vedno lahko in gladko proda. In skrčiti mora brezpogojno nasade v toliko, da bo pridelek vsega okoliša le komai še kril potrebo svetovnega trga v dotični provenienci. Samo tedaj, ako bo vsak okoliš preprečil nadaljnjo nadpro-dukcijo hmelja lastne provenience, bo res tudi temeljito rešeno vprašanje nadprodukcije sploh in v tem trenutku tudi hmeljska kriza. To je edina prava pot k rešitvi sedanjega obupnega položaja, katero bodo morali radi ali neradi, prej ah slej, nastopiti vsi hmeljarski kraji. Sicer se lahko še nekaj časa koljemo med seboj in poklanjamo hmelj, namesto da bi ga prodajali, toda ko se nam bo že resno obetala beraška palica vsem skupaj, bo vsak okoliš uvidel, da druge rešitve ni in rad krenil prej omenjeno pot — prilagoditev višine pridelka njegove provenience potrebam trga. Čim-prej poedini kraji to store, tem bolje zanje in za svetovno hmeljarstvo sploh, tem prej bo rešena kriza.
Kaj pa so že storili tozadevno posamezni okoliši in kaj smo storili pri nas?
Mi smo naše nasade že skrčili od 3200 n a 1600 ha, torej za več kot polovico ter lansko leto z našim hmeljem nismo niti mogli več docela kriti potrebe svetovnega trga. Nastopili smo torej že lansko leto edino pravilno pot k rešitvi hmeljske krize. Toda vsaka stvar ima gotove meje in vprašanje je, ali sploh smemo nasade še nadalje skrčiti? Pod nobenim pogojem! Danes imamo komaj še 1600 ha hmelja, manj kakor smo ga imeli pred vojno! In te moramo obdržati, ako sploh hočemo še ohraniti naše hmeljarstvo. Ako bi namreč nasade še skrčili, ne bi mogli več kriti potrebe svetovnega trga z našim hmeljem, naši odjemalci bi se morali navaditi na hmelj druge provenience, povpraševanje po našem hmelju bi stalno padalo ter bi končno ne mogli prodati niti tistega malenkostnega pridelka, ki bi ga še imeli. Zgodilo bi se tudi nam kakor nekdaj vzhodno štajerskim hmeljarjem, ki so v časih krize le preveč skrčili svoje nasade in je, ker ni bilo več dosti blaga, zanimanje za njihov hmelj sploh ponehalo ter je radi tega moralo tudi njihovo hmeljarstvo docela izginiti. Ako torej hočemo sploh še hme-ljariti, se mora površina naših nasadov stalno sukati okoli 1500 ha, ker na tej površini pridelamo komaj še toliko hmelja, kolikor ga trg potrebuje. Znatno znižanje nasadov bi resno ogrožalo obstoj našega hmeljarstva, znatno zvišanje pa zopet povzročilo nadprodukcijo in krizo. Naš okoliš je torej vprašanje nadprodukcije že rešil in že doprinesel svoje žrtve k rešitvi hmeljske krize.
Kaj pa ostali okoliši? Precej temeljito je skrčila nasade tudi naša Vojvodina, vendar površina vedno še znatno presega predvojno ter bi še nadaljnja omejitev bila našim tovarišem v Vojvodini le v korist. Francozi so postopali slično kakor mi ter istotako temeljito rešili vprašanje nadprodukcije v svojem okolišu. Tudi tam so skrčili nasade skoro za polovico. Istotako je nasade precej skrčila tudi Poljska, vendar še presegajo predvojno višino. Skoro popolnoma nič pa niso skrčili nasadov češki in nemški hmeljski okoliši, ki so največji, vsaj do letošnjega leta še ne. Kakor to vneto priporočajo vsem ostalim, tako malo to izvajajo sami. Vendar pa že tudi tam uvi-devajo vso nesmiselnost gesla: vi skrčite, mi bomo sadili — vi opustite hmeljarstvo, da bomo mogli mi še nadalje hmeljariti. Tudi tam uvidevajo, da je edina prava pot k rešitvi krize tista, ki smo jo šli mi in naši francoski tovariši — prenehanje z nadprodukcijo v lastnih hmeljarskih okoliših. In kadar
bodo tudi češki in nemški hmeljarji rešili vprašanje nadprodukcije njihovega hmelja tako temeljito kot mi, tedaj bo tudi konec hmeljske krize sploh in bo svetovnemu hmeljarstvu zopet zasijala boljša sreča.
Naš hmeljski okoliš je torej deset hmeljarskih zapovedi, ki smo jih čitali v zadnji številki, že izpolnil in skrčil nasade ne le za 30%, temveč celo za 50%. Zato pa kličemo našim tovarišem preko meje: Storite tako čimprej tudi vi in pomagano nam bo vsem skupaj! O še nadaljnji skrčitvi nasadov pri nas pa ne more biti govora. Naša naloga v bodoče je le še č i m b o 1 j izboljšati kvaliteto našega hmelja. Ne zahtevajte prekomernih žrtev od nas, temveč jih doprinesife tudi sami nekoliko! Da je to edino prava pot k rešitvi krize, nam je dovolj jasno pokazala zadnja sezona.
Toliko k vprašanju skrčitve nasadov glede posameznih hmeljarskih okolišev. Glede posameznih hmeljarjev k temu vprašanju pa zopet ob drugi priliki.
Ing. Joško Teržan:
Kaj pa pivovarniški ječmen?
»Prvo marčno pivo iz pristnega češkega hmelja in češkega ječmena.« — Reklame s tem napisom visijo po restavracijah in hotelih širom naše države. Ljubitelja piva to razveseli; popije lahko nekaj čaš dobrega piva. Ne razveseli pa to onega, ki to reklamo čita iz narodno-gospodarskega vidika.
Letno plačamo inozemstvu za ječmen in hmelj okroglo 30 milijonov dinarjev! Teh 30 milijonov dinarjev bi lahko zaslužil naš zemljedelec. In zakaj jih ne zasluži? Zato, ker odpade največji del, 25 milijonov, za pivovarniški ječmen, v naši državi pa nimamo dobrega ječmena za pivovarniške svrhe. S pridelovanjem pivovarniškega ječmena se sicer pečajo razni veleposestniki v Vojvodini, toda v Vojvodini, kjer vlada kontinentalna klima, ni kraj za pridelovanje pivovarniškega ječmena.
Ječmen za pivovarniške svrhe mora biti lepo ovalno in dobro zraščen, luska mora biti tanka, fina in žametastega sijaja, zrna morajo biti več ali manj vsa enako velika, ker je to za pridelovanje slada zelo važno, hektolitrska teža mora biti 64 do 66 kg, ječmen mora imeti mnogo škroba in razmeroma malo beljakovin.
Takšen ječmen se lahko goji v krajih z zmernim podnebjem in srednje dobro, ne pretežko zemljo. Ko ječmen raste in ko gre v klas, mora imeti dovoljno vlage, drugače odstotek škroba v zrnu pada, poraste pa odstotek beljakovin. Ta
siučaj navadno nastopa v kontinentalni klimi, t. j. v Vojvodini. Radi tega ne more Vojvodina pridelovati prvorazrednega pivovarniškega ječmena.
Na posestvu gospodarske visoke šole »Maksi-mir« pri Zagrebu gojijo ječmen, ki je za pivovar-ništvo zelo dobre kakovosti. Ta ječmen je vzgojil univerzitetni profesor dr. Alojz Tavčar. Delal je daljšo dobo poskuse s 35 raznimi sortami ječmena, ki ga je dobil iz Češkoslovaške, Nemčije in Amerike. Končno se mu je posrečilo ustanoviti, da je za naše podnebje najprikladnejša sorta ozimni Tschermakov dvoredni ječmen. Najtežavnejše delo je torej že dovršeno. Sedaj bi bilo treba delati poskuse širom Slovenije s tem ječmenom. Slovensko podnebje odgovarja v naši državi še najbolj za pridelovanje dobrega pivovarniškega ječmena.
Naša pivovarniška industrija rabi letno okrog 2000 vagonov ječmena. Za pridelovanje te množine je potrebno okrog 8000 ha. Za slovenskega zemljedelca, in sicer v onfh krajih, kjer bi se pokazalo, da ječmen zares dobro uspeva, bi bilo pridelovanje pivovarniškega ječmena stalen in dober vir dohodkov.
Kdor išče, ta najde! Naš slovenski zemlje-delec, marljiv in delaven, bo z lahkoto rešil nalogo, ki jo stavi na pridelovalca pivovarniški ječmen. Kultura pivovarniškega ječmena zahteva namreč, istotako kot kultura hmelja oziroma vinske trte, vestno in umno delo ter strokovno znanje.
Po položaju, v katerem se nahaja, je slovenski zemljedelec primoran, da se peča le s takšnimi gospodarskimi kulturami in se zanima za one panoge gospodarstva, ki na slovenskem ozemlju najboljše uspevajo, ter so obenem naša pose b n o s t. To se pravi, pridelovati to, kar drugje sploh ne morejo pridelovati ali vsaj v enako dobri kakovosti ne. Ako bo naš zemljedelec šel to pot, potem lahko upa, da si deloma olajša težki gospodarski položaj, ki je objel ves gospodarski svet.
Gospodarsko politiko, ki jo vodi največja agrarna država Evrope, Rusija, mi ne moremo posnemati. Politika dumpinga, to je preplavljenje svetovnega trga z. velikimi množinami vseh mogočih pridelkov po neverjetno nizkih cenah, je zadnje leto uničila ves svetovni trg in ubila ceno vsem onim pridelkom, ki jih Rusija lahko pridela in izvaža. Od zemljedelskih pridelkov je to v prvem redu pšenica. Ako bo naš zemljedelec prideloval tiste pridelke, kakor jih pridelujejo velike agrarne zemlje, kjer je podnebje in zemlja prvorazredna za pridelovanje, je pač umljivo, da s tako ogromnim tekmecem ne bo v stanu konkurirati.
Zatorej pridelujmo samo to, kar na naši grudi najbolje uspeva in se kot posebnost naše grude ceni in plača. Morda se nam posreči poleg sadjarstva, hmeljarstva in čebelarstva, pridobiti nov vir dohodkov s pridelovanjem pivovarniškega ječmena!
Delovanje hmeljarskega društva
(Dalje.)
Upoštevajoč navedena načela, je začelo Hmeljarsko društvo leta 1898, na spodbudo novocelj-skega oskrbnika Eranca Kučera, razpošiljati vsako leto med vegetacijo hmeljske rastline v štirinajstdnevnih presledkih strogo stvarna poročila o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov, o vremenskih razmerah in nezgodah, o škodljivcih in boleznih na hmelju, o hmeljski kupčiji itd., ter jih objavljalo po strokovnih časopisih bivše Avstrije, Nemčije in Belgije. Taka poročila je društvo sestavljalo in jih še sestavlja vsako leto po 12 do 14, katera objavlja v sledečih strokovnih časopisih: Allgemeine Brauer- und Hopfen-Zeitung, Nürnberg; Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung, Saaz; Deutsche Brauindustrie, Berlin; Süddeutsche Brauerei Nachrichten, Nürnberg; Deutsche Braumeister Zeitung, Berlin; Tageszeitung für Brauindustrie, Berlin; Gambrinus, Wien. Naša poročila pa so objavljali tudi sledeči časopisi: Neue Freie Presse, Wien; Prager Presse, Praha; Saazer Anzeiger, Saaz; Deutsche Landheimat, Leitmeritz, ter vsi politični časopisi Dravske banovine. Poročila so prejemale tudi sledeče strokovne organizacije in oblasti: Česky odbor Jednoty chmelafske, Zateč; Zemsky chmelarsky spolek, Tršice, Moravsko; Jednota podripskyh pestitelu chmelu, Roudnice; Syndykat plantatorow chmielu, Warszawa; Savez. vojvodinskih hmeljarjev, Novi Sad; Udruženje vojvodinskih hmeljarjev, Petrovac; Societe des plan-teur de huoblon, Bischwiler, Francija; Federation des Syndikates de planier de huoblon, Pope-ringhe, Belgija; Deutscher Hopfenbauverein, München; Mitteleuropäisches Hopfenbaubüro, Zatec; Verband der Hopfenproduktionsgemeinden Au-scha und Polepp, Auscha; Hopfenbauverband, Dauba; hmeljska tvrdka Maison de Coninck van Noyen, Alost, Belgija; ministrstvo poljoprivrede i voda, Beograd; Banska uprava Ljubljana in sresko načelstvo v Celju.
Hmeljarsko društvo je dobivalo in še dobiva od nekaterih zgoraj navedenih organizacij enaka poročila o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov, o tržni tendenci dotičnih okolišev in jih v informa-
cijo našim hmeljarjem objavlja v slovenskih časopisih. Z rastočo hmeljsko krizo se je to poročanje precej omejilo in se vedno bolj omejuje.
Leta 1909 je društveno vodstvo razposlalo vsem večjim pivovariteljem Nemčije in Avstrije v reklamne svrhe sledečo okrožnico:
»Iz vseh evropskih in tudi ameriških hmeljskih okolišev se poroča, da se bo letos pridelalo prav malo, v nekaterih okoliših sploh nič hmelja; radi tega velik del potrebne množine kvalitetnega hmelja ne bo našel kritja. Ker se pa našega okoliša (Južnoštajersko - Savinjska dolina) niso lotile razne bolezni in škodljivci, pričakujejo naši hmeljarji, ne le po količini, temveč tudi po kakovosti, odličen, popolnoma zdrav pridelek. Hmelj iz Južnoštajerske - Savinjske doline je bil v prejšnjih letih radi svoje izborne kakovosti odlikovan na vseh razstavah s prvimi darili, vendar se je pošiljal in prodajal pivovariteljem pod tujim imenom in je ostal nepoznan. Na mednarodni razstavi ječmena in hmelja leta 1908 v Berlinu je bilo našemu hmelju priznano izmed vseh hmeljev drugih avstrijskih okolišev prvo mesto za žateškim, brez upoštevanja dejstva, da se je lepa, sočnato zelena barva našega hmelja in svetla barva lupulina dosegla brez žvepljanja. Ni še misliti na to, da bodo pivo-varitelji že v letošnji sezoni prišli do prepričanja, da je razlika v vrednosti med žateškim in južnoštajerskim hmeljem prav neznatna, pač pa se lahko trdi, da je razlika v ceni navedenih vrst hmelja skrajno neupravičena. Upati smemo, da se bo z ozirom na navedena dejstva naš hmelj letos hitreje, morda že med obiranjem razprodal.
Upamo, da delamo v Vašem kakor tudi v lastnem interesu, ako si dovoljujemo opozoriti Vas na predstoječe in Vas vljudno vabimo, da se krijete s potrebno množino hmelja pri nas že med obiranjem, ali pa napravite prve poskuse s hmeljem iz Južnoštajerske Savinjske doline. Ako si boste nabavili naš hmelj potom trgovine, Vas vljudno naprošamo, da Vam pristnost hmelja potrdi občinski urad trga Žalec. Ustanovitev Oznamovalnice za hmelj se že pripravlja. Za slučaj pa, da si hočete nabaviti naš hmelj neposredno od producenta, Vam priporočamo tukajšnjo Hmeljarno, ki se bavi s komisijonelnim posredovanjem pri nakupovanju našega hmelja in tudi preskrbuje prepariranje in tlačenje istega. Z raznimi vzorci (golding in pozni hmelj) smo Vam vedno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem: Južnoštajersko Hmeljarsko društvo v Žalcu.«
(Dalje prihodnjič.)
Razno
Banski svet dravske banovine ima svojo prvo zasedanje od 20. t. m. dalje. Prošli petek je bila na dnevnem redu debata o proračunu kmetijskega oddelka. Ob tej priliki se je oglasil k besedi župan celjske okoliške občine g. Mihelčič ter izjavil, da se mu zdi postavka v proračunu za hmeljarstvo premajhna. Naloga našega narodnega gospodarstva je, skrbeti zato, da ta panoga ne propade. V daljšem govoru je slikal razmere v Savinjski dolini in razvoj hmeljarstva po vojni. Opozoril je na hmeljsko krizo, ki je dosegla svoj vrhunec leta 1929. Pri hmeljarstvu se mora gledati na omejitev, ne pa na razširitev te panoge. Pri nas se je že omejila ta panoga za 50%, nadaljnja omejitev pa iz narodno-gospodarskih ozirov ni več mogoča. Za najnujnejše potrebe te kmetijsko - industrijske panoge je predlagal znesek vsaj 200.000 Din. Naprosil je tudi g. bana, naj pri sklepanju trgovinske pogodbe s Češkoslovaško uporabi svoje sile, da se olajša izvoz hmelja. — G. ban dr. Marušič je pojasnil, da je za hmeljarstvo v proračunu 1931/32 vnešen isti znesek kot v tekočem proračunu. Banska uprava je hotela s to postavko preprečiti eventualno hiperprodukcijo in špekulacijo. Banovina kot taka more s svojimi prispevki dajati le pobudo privatni inicijativi za povzdigo posameznih kmetijskih panog, če bo za hmeljarstvo na razpolago večji znesek, bi se ta moral uporabiti vsekakor za selekcijo in izboljšanje kvalitete hmelja.
G. J. Lavrič v Strasbourgu, naš rojak, obhaja letos desetletnico svojega trgovskega delovanja v inozemstvu, kjer si je pridobil znatnih zaslug za vpeljavo našega hmelja pod njegovim pravim imenom zlasti v Franciji in Belgiji ter marsikateri pivovarni in tvrdki pokazal pot k nam. V objektivnem priznanju teh zaslug želimo njegovi tvrdki J. Lavrič & Cie tudi v bodoče mnogo uspeha v prid našega hmeljarstva.
Uvozna carina na hmelj na Ogrskem, ki je znašala do sedaj 25 zlatih kron za 100 kg, je s 1. januarjem 1931 povišana na 200 zlatih kron, t. j. ca. 23 Din za kg.
Hmeljarski sindikat na Češkoslovaškem se je spremenil v družbo z omejeno zavezo, ki bo razpolagala z osnovno glavnico 1,2 milijona čeških kron. Posamezni deleži bodo po 6000 Kč ter jih bodo podpisali izključno le člani češke in nemške sekcije hmeljarskega društva. Sindikat ima svoj sedež v Žatcu. Za predsednika načelstva je bil izvoljen g. Josip Failer, za glavnega ravnatelja pa imenovan g. Vaclav Marek, bivši urednik »Češkega hmeljarja«.
Vprašanje uvozne carine na hmelj v Nemčijo postaja zopet pereče, ker je Francija pri tozadevnih pogajanjih popustila. Ako se posreči doseči Nemcem isto tudi glede pogodbe z Belgijo, potem bo tudi za naš hmelj vprašanje uvozne carine v Nemčijo postalo aktuelno.
Hmeljarska podružnica Celje vabi vse hmeljarje celjskega okoliša, da poravnajo članarino za Hmeljarsko društvo pri blagajniku Gaberšku na občinskem uradu okoliške občine na Bregu čimprej, vsekakor pa do 1. februarja. Hmeljarsko društvo bo imelo v svojem delovanju sigurne uspehe le tedaj, ako bodo včlanjeni prav vsi hmeljarji. — Istotam se lahko poravna tudi naročnina za »Slovenskega hmeljarja«.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: V hmeljski trgovini vlada posezonsko mrtvilo. Za neznatne ostanke lanskega letnika ni zanimanja, pač pa se za letnik 1931 nudi v predprodaji 8—10 Din za kg, vendar hmeljarji o predprodaji nočejo nič slišati, zlasti za to ceno ne.
Češkoslovaška: Zadnji čas je tržišče zelo mirno, le domači trgovci nekaj kupujejo ter iščejo v glavnem le hmelj srednje kakovosti. Cena za žateški hmelj je 9—12 Din, za uštetski in roudnicki 7—10 Din, za dubski hmelj pa 5—7 Din za kg. Syndikat nadaljuje z intervenčnim nakupovanjem pri nespremenjenih cenah, to je 9—15 Din za kg. Javna znamkovalnica v Žalcu le do sedaj znamkovala 67.000 stotov hmelja.
Nemčija: Tendenca je slaba, prometa le malo. Za gorski hmelj se plača 5—9 Din, za hallertauski 12—19 Din, za spaltski 13—17 Din in za vviirtemberški 11 — 13 Din za kg. V rokah producentov je le še okrog 10.000 stotov. — Nemška pivovarniška zveza odločno zastopa svoje stališče proti prisilni uporabi domačega hmelja.
Francija: Trgovina skoro docela počiva. Pivovarne so večinoma že krite preko sezone.
Belgija: Tendenca je čvrsta. Poperingski hmelj notira 9 Din, hmelj iz Alosta pa 11 Din za kg.
Anglija:	Tržišče je bilo zadnji čas precej
živahno in je že znatni del lanskega pridelka prodan. Finančno slabše stoječi producenti si prizadevajo hmelj prodati za vsako ceno. Cene so nespremenjene.
Amerika: Tržišče je zelo mirno in cene nespremenjene. Glasom uradne statistike je znašal izvoz hmelja do konca lanskega leta le 16.850 stotov, dočim je znašal 1929. leta 20.360 stotov.
Za razvedrilo
Otroška logika.
Tata pri kosilu sinčku, ki je preveč izbirčen in noče jesti: »Vidiš, Franček, ko sem bil jaz v tvojih letih, si nisem mogel izbirati, ker še suhega kruha nisem imel.«
Sinček : »Kajne, tata, kako si vesel, da si prišel k nam in imaš sedaj vsega dovolj.«
ANTON BRUMEC	se vsakomur priporoča kot ugoden vir za na-
	kup vsakovrstnega
	manufakturnega ter
V/ PRI	modnega blaga.
i( »ANTONU«)!	Blago dobre kakovosti,
	nizke cene, vsestran-
** CELJE Mc	sko priznana so-
GOSPOSKO ULICO ŠTEV. 2	lidnosf.
Pridite in prepričajte se sami. K nakupu se ne sili.	
FRANC
STRUPI
Celje
Zaloga stekla, porcelana , svetiljk, okvirov ter šip, kipov itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela.
Najnižje cene in točna postrežba.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Manufakturna in konfekcijska trgovina
Ivan Mastnak, Celje / Kralja Petra cesta 15
o
■o
o
»
K' =
3
a
»
o (D 5' a
. (D
S «j!
°:
o;
x
o
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, hi so vsa preizkušena, dobite zastonj
HMELJARJI!
Vaš zavod je
POSOJIIILMIgA
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji, iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadrdžnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2-6. Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
l.jugoilovamki zavod za vkla-danje in komerviranje hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, ba-lote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena z 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DE N ARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦	v	♦
Za hranilne vloge jamči		Vlagatelji pri Ljudski po-
poleg rezerv In hiš nad	■' , X -"mm	sojiInicl ne plačajo rent-
4000 članov-posestnikov z		nega davka. — Stanje vlog
vsem svojim premoženjem		nad 90,000.000 dinarjev
♦		♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica
prej
Južnoštajerska hranilnica
Centrala MARIBOR, Trg Svobode
mariborske oblasti, podružnica [ AI! 0 (nasproti pošte, Cankarjeva ul.) CIJ C
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol; apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji!
Gnojite z apnenim dušikom!
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje: Tvornica za dušile, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Za travnike in deteljišča uporabljajte "
SUPERFOSFAT
a za hmelj, vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
Herkules (organski KAS)
Superfosfat, KAS, Herkules kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
»FOSFAT* d. d.
ti .	'
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
Zagreb, Mažuraniča trg 6
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKI! POSOJILNICIl D. D. I) CELJU, CELJE V LASTNI HIŠI jsrs. NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 —
♦ ♦♦
MARIBOR PODRUŽNICI:	ŠOŠTANJ
AleksandrovauI.il	(v lastni hiši) —
KAS
Hmeljarji!
Kmetovalci!
Vsa pojasnila brezplačno
Zastopstva v vseh večjih mestih
Brzojavke: Fosfat-Zagreb
Telefonska štev. 29—13
Maji konzorcij „Slovenskega hraeija-ja“, predstavnik Alojzij MiheieiC, župan In posestnik, Celje Breg, Odgovorni uredn k dipl. Inp. Janke Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Colju