Nauk števillc. Hudo stiska kriza našega ikmeta. V fej stiski ga vzdržuje upanje, da bo ¦boljše. Boljše bi bilo, ako bi se znižale cene izdelkom, iki jih mora ikmet fcupovati, ter znižale razne davščine in plačila, ki jih mora kmet plačevati. Ali >pa bi se m.rale sorazmern. dvigniti cene ikmetijskim pridelkom. In vprav to je, ikar kmeta vedno globlje tišči v ¦krizo: cene ikmetijskim pridelkom ne rastejo, marveč od leta do leta padajo. y tem oziru so ja)l_o poučni podatki O vrednosti letine naših žit v zadnjih ietih. Te podatke je nedavno objavil list »Indeks«, iki ga izdaja zagrebška Delavska zbontka. List preračunava ,vrednost po ceni 1. decembra, ki je nekako normalna vsako leto. Vr___iost proizvodnje 5 vrst pšenice, ikoruze, ječmena, ovsa iu rži je znašala leta 1928 15.137 milijonov Din, naslednje leto pa, Ivo je bila letina vecja, je znašala vrednost samo 11.730 milijonov Din, ker so cene že padle, ta'ko da tudi večja količina pridelka ni mogla prinesti ikmetu onega dohodka, 'kot prejšnje leto. Nasljdnje leto so cenc še bolj padle in ves donos, ki ga je imel ikmet od letine, je znašal 7617 mil. Diii. Leta 1931 je prišel državni žitni režim, ki je povzročil, da je vrednost pridelka narasla nr, 982:2 mil. Din, toda prihodnje leto 1932 je donos zopet padel na 709G mil. Din in jc lani znašal san.o 0037 mil. Din. Iz tega sledi, da je donos padel za naš kmetski stan na slabo polovico do.^osa iz 1. 1928, a_o so bile cene najvišje. Kar velja za žito, velja v isti, v nekatcrih panogah celo v večji meri za druge ikmetijske pridelke: za les, vino, živino itd. Če primerjamo s temi šteVilkami zneske, ki jih mora kmet zadnja leta plačevati za davkc, davščine in razna druga plačila, se z vso jasnostjo pojavi pred našimi očmi teža ikrize, ici pritiska našega 'kmeta. Pomniti je Itreba tudi: Kolikor dobi ikmet za svoje prklelke, toliko more kupiti. Kmet, naš najvažnejši produccnt, ne dobi dov.lj za svoje prideM.e. In ikcr jc on tudi naj,yažnejši in največji kupec, ne more kupovati vsega, ikar bi potreboval, marveč se mora omejevati na najnujncjše. Zato je način življcnja našega Jvmeta padel na stopnjo, ki jc slabša kot je bilo življenje ruskega 'kmeta pred sveto,vno vojno. Ker vedno l>olj pe_a kupna moč natšega največjega kupca, p.ša tudi trgoIvlna in industrija. O krizi, ki je sragrabila našo industrijo, ..pričuje vastofe Stevilo biozpnsclnih, .rlnnsno nadajoFe število zavarovanega delavstva v dravski banovini. Število zavarovanih delavcev je namreč znašalo: pri Okrožnem uradu v Ljubljani: decembra 1929 95.478, decembra 1933 74.205, razlika manj 21.273 ali v odstotkih manj 22.3%; pri ostalih okrožnih uradih decembra 1929 507.648, decembra 1933 438.869, razlika manj 68.778 ali v odst.tkih 13.5%. ,' .- Navzlic okolnosti, da Je bilo lani ob koncu leta število v tckstilni industriji dravske banovine zaposlenega delavstva za skoro 2300 večje nego pred enim letom, je vendar skupno število zavarovanega delavstva zaostajal- za dec. 1929 za 22.3%, doči.- je pri vseh ostalih okrožnih nradih v državi številozavarc.anega delavstva nasproti decembru let:. 1929 zaostajalo le"za 13.5%. Boijša zaposlenost v tekstilni industriji, ki plača, ikakor znano, najnižje mezde, je le pripomogla, da se brezposelnost ni šc hujše razvila. Industrijsko delavstvo dravske banovine nosi mnogo večji del bremena ikrizc, nego delavstvo v ostalili pokrajinah države. Lani v decembru jc bilo skupn-o število zavarovanega dolavstva v naši državi za.90.051 manjše nego v decembru leta 1929; od. teh 90.000 delavcev, ki so izpadli iz produkcijskega procesa, pa odpade nič manj kakor 21.273 delavcev na dravsko banovino. Skoro ena četrtina padca zaposlenosti nasproti letu 1929 gre na račun dravske banovine. V jako težkem, ponekod docela obupnem stanju se nahaja rudarsko in topilniško delavstvo, ki ni upoštevan. v izkazih ofcrožniih uradov za zavarovanje delavcev, ker je zavarovano pri bratovskih skladnicah. Slaba zaposlenost ali pa celotna brezposelnost se strahotno širi med tem delavstvom. Produkcija premoga v Sloveniji jc padla od 1. 1929 do 1. 1933 od 2,086.000 ton na 1,101.000 ton, torej za nič manj 'kot 47%, dočim je v ostalih premogovnikih v naši državi nazadovala produkcija premoga v istem času le za 14%, to je od 3,549.000 ton na 3,051.000 ton. Dve tretjini skupnega padca premogovne pr-odukcije v naši državi odpadeta na slovenske premogovnike. Številke, pravijo, so mrtve, in vendar govorijo. Navedene številke glasno govorijo, kako se v naši ožji domovini gospodarska ikriza širi vedno bolj obsežno in kako se zajeda vedno bolj globoko.