Lei& iJCXL, št. 280 LfuMJana, sreda 14» decembra 1938 Cena Din 1«*~ Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Pomembno opozorilo Londona: Chamberlain o svoji politiki Senzacionalen govor angleškega ministrskega predsednika na banketu Anglija ostane zvesta demokraciji — Vojna med Anglijo in Ameriko ali LONDON, 14. dec br. Snoči je društvo tujih novinarjev v Londonu praznovalo 501etnico svojega obstoja Za ta jubilej so priredili posebno svečanost z banketom, ki je dobil spričo sodelovanja najuglednejših angleških osebnosti in še posebej zaradi govora ministrskega predsednika Chamberlaina prav poseben pomen. Banketa se je udeležilo okrog 600 odlični-kov. Častni gostje so bili ministrski predsednik Neville Chamberlain. zunanji minister lord Halifax in večina ostalih članov vlade, člani diplomatskega zbora, naj- j uglednejši zastopniki vseh političnih strank in velikih organizacij ter korpora-cij. Na banketu je imel Chamberlain govor, za katerega je vladalo v javnosti veliko zanimanje, ker so napovedovali senzacionalne izjave. Chamberlain je govoril skoraj tri četrt ure. Po uvodnih besedah o pomenu tiska in o značaju svojega govora je takoj opozoril na evropsko mednarodno politično napetost. Glede na položaj, v katerem so se znašli odnošaji med Anglijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani, sta bili za nas podani dve možnosti, ali da se odloČimo za vojaško obrambo mirovnih načel in s silo odpravimo vzroke vojne, ali pa da poskusimo z osebnimi stiki in razgovori doseči ta naš najvišji in poslednji smoter. V prvem primeru smo morali ugotoviti, da se je v zadnjih letih naša narodna obramba zanemarila in da je treba napeti vse sile, da se naše obrambne formacije dvignejo spet na odgovarjajočo višino. So Tiu-die. ki so bili mnenja, da bi bilo treba sprejeti prvo metodo. Mislim pa. da sc ti ljudje v Angliji v manjšini Zame problema ni bilo mogoče vobče načeti drugače kakor s sredstvi druge metode. Moderna vojna se namreč bistveno razlikuje od vseh prejšnjih. Vojna dandanes zahteva zmerom več žrtev. Prizadete ne bodo le vojaške sile, nego tudi civilno prebivalstvo, delavci in nameščenci, žene in starci, in kar je najhuje otroci. Takšna vojna ne more mimo premaganca ne zmagovalca, ne da bi edfen kot drugi čutila v enako katastrofalnem obsegu njene posledice. Tzsub take voir-.e ne bi mogli nadomestiti niti dve generaciji. Na takšne posledice vojaške obramb«? svojih načel ne bi zlepa moeli oristafi Prav za prav jih ne bi smeli nikoli sprejeti: čeprav bi si bili že na jasnem, da «? stališča časti ni drugega izhoda, bi morali še zmerom tvegati poslednje sile, da se doseže miren sporazum. Zato sem si 'zbral drugo možnost. Tn ostal ii bom zvest Mislim pa, da ni važna le vera v mir. neeo da je mimo tudi vsestransko delo za ohranitev miru. Nisem si utvar Jal, da bom svoi0 delo opravil težav, da r»e oom naletel na reakci;r Toda to me ni moglo oplašiti in me tudi sedaj ne odvrača od moiih koncepcij. Chamberlain je nato podrobno obrazložil svoje stališče o monakovskem sporazumu. Dobro vem, je dejal, da smatraio neki krogi ta sporazum za poraz demokracije in njenih načel. Čudno je. da mislijo tako ljudje ki so ponosni na svojo demo!***a-cijo. Po mojem mnenju pa s takimi trditvami le slabo služijo svoii demokraciji in ne odpirajo poti mednarodnemu mirnemu sožitju in sodelovanju. Nasprotno, takih sestankov vobče ni mogoče obeležiti za zmago ali poraz. Njih namen in značaj ostane izključno le ta. da si vsi odgovorni možje z osebnimi stiki in premisiienimi razgovori prizadevajo ohraniti Človeštvu mir. Poskus odločne oborožene obrambe ne bi dovedel tako neposredno do enakih rezultatov. Ko je bil sporazum objavi ;en. so se ti zaključki izkazali za resnične Vsaj začasno si je svet oddahnil in se pomiril. Teh ur navdušenja nad ohranienim mirom človeštvo zlepa ne bo pozabilo. Chamberlain je nato omenil svoj bližnji obisk v Rimu. Prihodnji mesec nameravam z lordom Ha-lifaxom potovati v Rim. da bi tam z italijanskim ministrskim predsednikom in njegovimi ministri govoril o vprašanjih, ki se tičejo naših dveh držav. Upam, da bova našla atmosfero, v kateri bo mogoča keristna izmenjava misli in v kateri se bo ustvarilo predvsem dobronamerno medsebojno razumevanje. Vem. da n~e*oiaio Hitler bo obiskal Gdansk ■ Varšava, 14. dec. e. Ha vas: Tu še nadalje krožijo glasovi, da bo Hitler v kratkem obiskal Gdansk. Hišni posestniki so dobili poziv, da okrasijo hiše zaradi skorajšnjega prihoda Hitlerja. V primeru, da bo Hitler res obiskal Gdansk, poudarjajo, da ne gre za službeni obisk nemškega kance-larja, temveč bo obiskal mesto le v svoj- | siru vodje naroduosocialistične stranke. neki krogi moje delovanje v tem smislu, kakor da gojim neke simpatije za fašizem, odnosno za narodni socializem, ko se vedno znova sporazumevam z zastopniki teh držav. Ce naj se to razume tako, kakor da hočem uvesti tak sistem v naši državi, potem je resnica baš nasprotna. Zame in za ogromno večino Angležev je popolna pod-ieaitev neodvisnega poedinca pod oblast neke skupnosti, pa čeprav je državna, a v resnici obsega le one, ki trenutno državo vodijo in upravljajo, v nasprotju z našimi osnovnimi nazori o človeškem in družbenem redu. Priznavam, da teh naših nazorov ni mogoče uveljaviti povsod na enak način. Zato pa se tudi ne spuščam v kritiko sistemov, ki so drugim prikladni, nam pa ne. Zgodovina nas uči, da nobena oblika vladavine ne traja večno. Sprememba se lahko izvrši počasi, v desetletjih, z evolucijo, ali pa lahko nastane eksplozivno. Prav zaradi tega sodimo, da se ne smejo opustiti stiki z drugimi državam: zaradi njihovih režimov, ki se lahko s časom bistveno spremene. V zadnjem delu svojega govora je Chamberlain poudaril da je Anglija miroljubna in da bo to tudi ostala. Svet mnogo govori o prednostih totalitarne oblasti in vedno znova opozarja na vedno večje oboroževanje. Zaradi tega smo tudi mi prisiljeni, da na vse načine ukrenemo, da bodo vse vrzeli našega obrambnega sistema zadelane Toda vse svoje početje bomo tudi v bodoče uravnavali po diktatih razuma. Zavedati se moramo, da Imamo svoje obveznosti in dolžnosti ne le do angleškega naroda, ne le do britanskega imperija, nego tudi do svojih zaveznikov. Zgodovina uči, da noben poskus nadoblasti ni dolgo trajal in da nadoblast še nobenemu narodu ni prinesla sreče. Izkustva dokazujejo, da je na drugi strani v vseh tlačenih narodih ogromna notranja odporna sila, ki pripravlja nadoblasti največje težave. Anglija se teh naravnih zakonov zaveda. Zato se je v svoji zgodovini spravila z Ameriko. Danes je spor z Ameriko absolutno nemogoč. Se za časa mojega življenja je bil trenutek, ko bi bila skoraj nastala vojna s Francijo. Danes je takšna katastrofa prav tako nemogoča kakor vojna z Ameriko. Naši odnošaji s Francijo segajo preko jurističnega okvira, ker slone na istovetnosti naših interesov. Chamberlain je končal svoj govor z besedami: — Končujem s tem, da po vas pošiljam poziv vsem narodom, katere zastopate, naj se zavedajo, da je naš cilj sreča vseh narodov, ki jo je po mojem mišljenju mogoče doseči le, če smo vsi pripravljeni odstraniti sumničenja in predsodke in da pomagamo odstranjevati vse ono, kar nas razdvaja, namesto da iščemo dodirne točke. Govor ministrskega predsednika Chamberlaina je bil ponovno prekinjen po viharnem odobravanju vseh prisotnih. Ko ga je zaključil, so ovacije in ploskanje trajali več minut. Govor so prenašale vse angleške, ameriške in tudi nekatere evropske radijske postaje, navzoč je bil tudi poseben Hitlerjev emisar. inozemskih novinarjev — Francijo je nemogoča Nemci so demonstrativno odpovedali svojo udeležbo na banketu London, 14. decembra. AA. Nemško veleposlaništvo je snoči objavilo naslednje uradno poročilo: Nemški veleposlanik, člani veleposlaništva in nemški novinarji iskreno obžalujejo, da se ne morejo udeležiti večerje, ki jo prireja Združenje inozemskih novinarjev v Londonu in to zaradi nekaterih delov govora predsednika vlade Chamberlaina. London, 14. dec. AA. Predsednik združenja inozemskih novinarjev v Londonu Littauer, dopisnik poljske brzojavne agencije, je izjavil, da je Chamberlain v svojem govoru sklenil zavrniti napade nemškega tiska na lorda Baldwina. To je povzročilo nerazpoloženje med Nemci. Littauer je šele 45 minut pred večerjo dobil nemško poročilo, da se Nemci ne bodo udeležili večerje. London, 14. decembra, AA. Diplomatski urednik Reuterja piše: Sklep Nemcev, da se ne udeleže večerje v Londonu, nam nalaga dolžnost posebnega komentarja: Da bi tujim novinarjem omogočili čim lagodnejšo navzočnost pri banketu, smo dosegli sporazum, da bo besedilo Cham-berlainovega govora že vnaprej dostavljeno tujim dopisnikom, vendar pa pod pogojem, da ne sme noben novinar že vnaprej komentirati ali pa objaviti besedilo tega govora, predno ne bo izrečen. To je bil dokaz zaupanja, ki bi ga vsi novinarji morali upoštevati. Kljub temu je pa bil storjen diplomatski korak o besedilu govora, ki je bilo na zaupen način izročeno tujim novinarjem in to še prej, preden je bil govor izrečen. NevUle Chamberlain Rim zagovarja politiko revizije in računa pri tem proti Franciji Rim, 14. dec. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Francija si je domišljala, da italijanske naravne zahteve ne bo odobrila druga polovica osi Rim—Berlin. Židovski demokratski tisk je celo pisal, da so italijanske zahteve naletele na opozicijo v Seri inu. Toda sedaj se je nemški tisk brez rezerve izjavil za Italijo Prav tako so hoteli tudi angleško politiko izrabiti v korist francoskega nerazumevanja in francoske nepomirljivosti. Toda iz Londona je prišla šc ena mrzla prha na to galsko ognjevitost. Chamberlain je namreč pred spodnjo zbornico i_zja-vii, Jutro< svoječasno že poročalo) odložila svoj mandat v volilnem okraju VVest Perth, ker Je prišla zaradi svoje opozicije proti zunanji politiki Chainberlainove vlade v konflikt z vodstvom konservativne stranka. Prijavila pa takoj zopet svojo kandidaturo za nadomestne volitve, ki bodo 21. decembra. Konservativna stranka bo za to volitve postavila svojega službenega kandidata, opozicijske stranke pa se bodo najbrž odrekle lastnim kandidaturam m bodo podprle vojvodin jo Athollsko. Ker je ta okraj veljal doslej za močno konservativno postojanko, vlada za izid nadomestnih volitev veliko zanimanje. Grof Czaky se pripravlja na t Najprvo ho obiskal Berlin in Rim, nato pa bo potoval tudi v Beograd in Bukarešto BERLIN, 14. dec. br. Uradno poročajo, da bo novi madžarski ministrski predsednik grof Czaky še ta teedn službeno obiskal Berlin, da stopi v osebne stike z nemškimi državniki. V Berlin bo prispel še prej, predno bo obiskal Budimpešto italijanski zunanji minister grof Ciano. Ni izključeno, da bo obenem prišel v Berlin tudi madžarski ministrski predsednik Imre-dy. Prvotno se je zatrjevalo, da prideta madžarska državnika že danes v Berlin, vendar pa so to pozneje demantirali. V razgovorih, ki jih bodo imeli pri tej priliki, bodo razpravljali predvsem o jamstvu za nove češkoslovaške meje. V zvezi s tem bodo govorili tudi o vseh drugih problemih srednje in vzhodne Evrope, ki zanimajo obe državi. V zvezi s tem v berlinskih krogih zlasti naglasa jo važnost ukrajinskega problema, glede katerega zavzemata Madžarska in Poljska drugačno stališče, < kakor eBrlin. Dejstvu, da prideta madžarska državnika v Berlin pred obiskom češkoslovaškega zunanjega ministra Chval-kovskega in pred prihodom Ciana v Budimpešto, pripisujejo v diplomatskih krogih poseben pomen. V berlinskih krogih se tudi govori, da bo novi madžarski zunanji minister v kratkem obiskal tudi Beograd in Bukarešto ter bodo pri tej priliki razpravljali o rešitvi vseh še obstoječih sporov med Madžarsko, Jugoslavijo in Rumu-nijo, pri čemer bo igralo važno vlogo tudi vprašanje narodnih manjšin. Sorzna poročila. Curili, 14. decembra. Beograd 10, Pariš 11.60, London 20.615, New York 441.875, Bruselj 74.45, Milan 23.25, Amsterdam 240.15, Berlin 177.20, Praga 15.12, Varšava 83.12, Bukarešta 3J2&. vajencev Socialna zaščita vajencev je pri nas ie zelo pomanjkljiva Ljubljana, 14. decembra V spominskem Zborniku Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (izšel je nedavno ob 50-letnici našega socialnega zavarovanja) je zbranega mnogo tehtnega gradiva, ki nam pojasnjuje stvarno, s številkami socialne in zdravstvene razmere našega delavstva. Ob tej priliki naj opozorimo na 61 anka I. Laha i-n dr. T. Krisperja o zdravstvenih razmerah vajencev in nezgodah pri delu Doslej pri nas niso vodih' posebej evidence o vajencih ter so jih kratkomaio uvrščali med odraslo delavstvo. Že zaradi tega so števrHce o zdravstvenih mzmerah v luči statistike O UZD posebno zanimive. I. Lah omenja v uvodu svoje razprave, kako pomanjkljiva je še pri nas socialna zarčita vajencev. Za vajence nimamo nobenih ustanov, razen dveh domov, ki sta na v zasebnih rokah. Razen tega je pri nas pomanjkljivo tudi strokovno nadaljevalno šolstvo ter ne ustreza zahtevam časa. Zadnje Čase so se nekateri oklenili zamisli, naj bi nudili vajencem primeirno zaščito v okviru socialnega zavarovanja. Predvsem zagovarjajo ustanovitev rednih počitniških kolonij za vajence. Kreditirali bi jih naj s hramaa-mo, ki znaša 4 din za vajence, m s pod porami ustanov in oblasti Vendar dotlej ni bilo ukrenjenega še nič pomembnejšega. Vajenci so po večini uvrščeni v I. mezdni razred zavarovancev. Nad 18 let stari vajenci so uvrščeni v III. mezdni razred., a jih ni nunogo. Največ vajencev, odnosno zavarovancev v I. mezdnem razredu je bilo I. 1929, im sicer 15.054, najmanj pa leta 1934, 8057. Lami jih je bilo 8234. Upadanja števila vajencev ne smemo pripisovati zgolj gospodarski kri«i; pisec celo ugotavlja, da so si nekateri podjetniki med krizo pomagali s cenejšimi delovnimi močmi, delavkami in vajenci. Pravi vzrok manjšega števila vajencev je v nazadovanju števila porodov med svetovno vojno. Največ vajencev je zaposlenih v oblačilni stroki, in sicer nad 2000. Na drugem mestu je kovinska stroka s 1614 vajenci. V lesnih strokah jm je pa zaposlenih okrog 1000. Najzanimivejša je bolniška statistika vajencev. Pisec se oslanja na številke iz leta 1936. Vseh obolenj med vajenci je bilo 2505 in 575 med vajenkami. Bolezenskih podpornih dni je bilo 54.516. Na vajence odpade v odstotkih na leto 39.30 obolenj, pri vajenkah pa 26.30. Na vajenca odpade povprečno na leto 6.56 bolezenskih podporni dmL Zdravljenje traja pri vajenkah povprečno 5 dni del j kakor pri vajencih OUZD je izdal skupno na bolezenskih podporah im drugih stroških zdravljenja 1. 1936 za vajence okrog milijon din. Vajenci imajo po sklepu OUZD rudi pravico na brez-pjtjpo zdravljenje zob v usradovem ambu- la/toriju, a le po rešitvi na posebne prošnje. Silno potrebno bi pa bilo preakrbcH za vajence smotrno zobno zdravi jen je, a čimer bi preprečili mnoga poznejša obolenja. Vajenci so najbolj podvrženi obolenjem v tekstilni in gostinski strolei, a četrtina bolezenskih podpornih dni odpade na jedko. Pri kovinski stroki odpade tretjina bole/en.sk ui podpornih dni na poAodbe. Vajenci, zaposleni v gostinskih obratih, pa obolevajo predvsem za boleznimi prebavil. 482 bolezenskih podpornih dni odpade na zdravljenje bolezni prebavil, a 401 dan na jetiko. Ker se ta stitistika nanaša samo na eno leto, pisec še ne more sklepati z veo zanesljivostjo, ali je v tej stroki tako visoko število obolenj značilno ali morda le slučajno. L. 1936 je umrlo 18 vajencev. Pri tem se zdi najznačilnejše, da jih je umrlo S j etičnih. Zaradi drugih bolezni so omarah j. eden, največ trije. Med smrtnimi primeri je bil tudi en samomor. Največ bolezenskih podpornih dni odpade na zdravljenje poškodb, dobljenih pri nesrečah, in sicer 14.171. Na drugem mestu so pa bolezni sopil z 9020 bolezenskimi podpornimi dnevi. Slede primeri obolenj za nalezljivimi boiezrrrLml s 6398 bolezenskimi dnevi. Da je med vajenci mnogo je-tičnih, kaže tudi statistika: 6041 bolezenskih dni odpade na zdravljenje te bolezni. Lani je bUo pri vajencih 122 nesreč med delom. Vajenci ima jo pri delu približno dvakrat več nezgod kakor odrasli. To je treba pripisovati raznim vzrokom, predvsem te mu da so vajenci telesno še slabo razviti ter ne zmagujejo dobro težkega dela, razen tega so pa tudi še mladostno lahkomiselni, še premalo spretni ter izurjeni delavci, a pisec pripisuje velik pomen tudi posebnim duševnim sposobnostim, ki so različne pri posameznih vajencih, da niso vsi sposobni za nekatere poklice. To so ugotovili pri psihotehničnih preizkušnjah v drugih državah; po izsledkih psihotehničnih preiskovanj dele ljudi glede na sposobnost hitrega ali počasnejšega reagiranja v štiri razrede. V zadnji razred spadajo najboJj nerodni ter najmanj prisebni, ki bi jih nikakor ne smeli zaposlovati pri odgovornejšem delu (n. pr. v prometni služ-bi). Zato bi bilo treba pri nas uvesti posebne ukrepe, da bi zmanjšali izredno visoko število nezgod med vajenci. Predvsem bi bilo treba z zdravniško preiskavo ugotoviti, ali je vajenec sposoben za poklic, ki se mu hoče posvetiti Pa tudi delovni čas bi ne smel biti predolg. Preiskave so namreč dokazale, da se največ nezgod pripeti v zadnjih urah delovnega časa m število nezgod narašča proti koncu tedna. Zelo potrebno bi rudi bilo. da bi v obrtno nadaljevalnih šolah uvedli pouk o obrtni higieni, zaščiti pred nesrečami in o prvi pomoči. Gorenjski smučarji se pripravljajo na II. zlet Prirejen bo od 13. do IS. januarja 1939 v Kranjski gori Jesenice, 13. decembra Gorenjska zbnsko športna pod z vez a na Jesenicah vabi vse člane JZSS k udeležbi na II. izlet gorenjskih smučarjev, ki bo v Kranjski gori od 13. do 15. jamuarja 1939. GZSP bo sprejela vse udeležence na II. Metu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori * največjim veseljem ter jim že danes kliče dobrodošlico in krepak »Smuk!«. Redna glavna skupščina GZSP je na svojem zasedanju soglasno pooblastila upravni odbor, da organizira II. izlet gorenjskih smučarjev ter je z« izvedbo in organizacijo vseh vrst zimsko športnih pano« in ra-z-nih zabavnih prireditev določila jn izbrala preizkušene delavce, ki so že na lanskem izletu v Bohinju pripomogli skupno s tekmovalci, da je dosegla ta prireditev tako lep uspeh. Ker zahteva izvedba izleta — kakor je bil lanski v Bohinju — mnogo dela, je prireditveni odsek, zavedajoč se odgovornosti, že ukrenil vse potrebno in razdelil delo tako, da bodo tudi letošnja tekmovanja brezhibna. Vsem udeležencem pa je že zagotovijeno prijetno in udobno bdvanje v Kranjski gori. Tekmovanja za prvenstvo GZSP in prvenstvo izleta za sezono 1938-39 bodo izvedena večji del na novih izsekanih terenih v okolici Kranjske gore in v Planici. Pred 9 leti so bUe na istih, takrat še neurejenih snežiščih, tudi tekme za prvenstvo GZSP, katere lahko smatramo za temelj vseh naših tekmovalnih prireditev. Spomin na te prireditve, posebno kar se tiče izvedbe in rekordne udeležbe tekmo-vadcev, živi ter nas vzpodbuja, da moramo te tekme prekositi v vsakem pogledu, tako na udeležbi, kakor v izvedbi. GZSP trdno ona v to in je prepričana, da bodo prireditve y okviru izdeta postale nov mejnik v razvoju našega smučanja ter da bodo obenem dok umen tirale moč in napredek gorenjskih smučarjev. Vsem tekmovalcem ki ostalim udeležencem je zagotovljeno prijetno in udobno zavetišče ter velika gostoljubnost Spored izleta vsebuje vse smučarske panoge in je a tem omogočena udeležba vsakemu smučarju in to od prvega favorita do zadnjega narasjajnika. Snežne razmere v Kranjski gori so vedno v toliko ugodne, da je izvedba praznika gorenjskih smučarjev zajamčena. Priprave za ta praznik so v polnem teku, predvsem se pa z vsemi silami pripravlja na te veličastne in za Gorenjsko vele-pomembne dneve Kranjska gora. ki bo v iz-ietnih dneh spremenjena v jugoslovansko Švico Prihodnje leto mine 10 let od obstoja In ustanovitve GZSP s sedežem na Jesenicah ter bodo radi tega prireditve ob pri-Mkt II. izleta gorenjskih smučarjev povezane 9 tem spominskim datumom, saj si je GZSP nadela nalogo, da s temi prireditvami napravi velik korak naprej v razvoju flimskega sporta in z njim v tesni zve«! — aimskega tujskega prometa na Gorenjskem aa da tudi, dokaže, da so Gorenjci zmožni organizirati slične to Se večje prireditve. Kot rečeno je organizacija izleta v izku- šenih rokah dobrih delavcev i,n jc zato vsem, ki se udeleže izleta gorenjskih smučarjev športni užitek in razno drugo prijetno razvedrilo zagotovljeno Za tekmovalce so zagotovljene že take ugodnosti, kakor doslej se na nobeni naši prireditvi 2c sedaj je vse pripravljeno za sprejem in nastanitev tekmovalcev, gostov in vseh prijateljev. Za vse čakajo prijetne in tople sobice in poleg tekmovanj« tudi Mtbsvj itd. Pohitite k nam, sai se boste med nami počutili kakor doma, saj vam bomo nudili vse. kar vas bo sigurno zadovoljilo in ra '-vedrilo. Prid »te in prepričajte se. kje so zimski športniki doma in kje «ie vafajajo naši najboljši tekmovalci, k: zastopajo na* :o ljubljeno domovino na vrooh tujih tleh Pridite in oglejte si KranjsV.o goro v beli opojnosti in v vsem njenem Sijaju i" 'aru zimistke lepote in prcpruali sr boste, da ie središče zinvkega sportti th tri*kec»rt prometa — Gorenjska. Nasvidenic 14 \m 15. jrnuaTJa 1939 v Kranjski g"ri — M esmvtf-jadi gorenjskih srnučarjev — tata vaš t^kn vse polno zaninvvosti. snortnib predene čeri j in prii-odnc lepote. Naj ne bo cmv oaTJa, ki ne bi obiska«' lepe in to n<>f ^es gorenjske Kranjske gore na II i/letu gorenjskih smučarjev. Iz Trbov-t? — Javni nastop gluhonemih V soboto zveečr ob 20 bo v tukajšnjem Sokolskem domu velika dobrodelna prireditev Nastopili bodo člani Društva glnhonemin iz Ljubljane, ki je v zadnjem času priredi *o že več uspelih kulturno-propagandn^h nastopov v vseh večjih mestih naše domovine. S temi nastopi je društvo pokazalo potrebo in koristnost šolskega izobraževanja vseh gluhonemih ter njih delovne zmožnosti. S Šolanjem postanejo aluhone-mi koristne delovne sile svoiejea naroda, a občine se rešijo težkih bremen — Spored sobotne prireditve bo v slavnem obsegal uvodno besedo o gluhonemih o katerih bo govoril g C Sitar nato pa nastopijo gluhonemi v šallivi enodeinnki »Zamorec« in v enodejanki »Oče« Ves Čisti dobiček je namenjen revnim in brezposelnim, zato prosimo prebivalstvo, da to dobrodelno prireditev poleti v največjem številu Vstopnice se do sobote prodajajo v podružnici »Jutra« v Trbovliah — Božična drevesca so kmeHe že pričeli voziti s hribov v dolino kar kaže. da se bližamo božičnim prazn'kom Druga leta so razni ljudje napravili kmetom precej škode s sekanjem božičnih drevesc in uničevanjem mladih smrekovih nasadov Skoda bi ne bila tako velika če bi ljudie sekali drevesca tam kler so eosto zarasla drugo ob drugem, kjer 1e itak treba čiščenja in prebfralne sečnle Toda ljudte seka i o najraje na samem stolaca drevesca često pa zlasti mladina sefra drevesca kar na debelo in nafl^oSa vzame, d mira pa pusti v eordu ortcetrana Ha se s tam dela kmetom in tfordnim posestnikom velika Škoda, je razumljivo, zato so oblestva tudi letos na delu, da se tovrstno uničeva- t nje mlartfh gozdnih nasadov ln dreves energično prepreci. Tako je sresko načel-stvo v Laškem odredilo, da je v nedoraslih gozdovih sekanje mladih iglastih drevesc kot božična drevesca sploh prepovedano, ako bi sa s tem ogrožal razvoj in obstoj teh gozdov. Za božična drevesca smejo posestniki odnosno lastniki gozdov sekati samo ona drevesca, ki se dajo izločiti za čiščenje in redčenje gozdnih nasadov. Kdor prodaja ali prevaža božična drevesca, mora dokazati njih izvor s potrdilom občinske uprave one občine, v katere območju so bila drevesca posekana. Vsa druga drevesca bodo zaplenjena in krivci, ki se ne bi mogli izkazati, da so na pravilen način dobili drevesca, strogo kaznovani. Živilski trg Ljubljana, 14 decembra Čtez deset dni bomo že začeli praznovati, kar se zdaj Je nekoliko pozna na trgu; gospodinje so se že začele živahne je zanimata za cene in blago, predvsem za perutnino in mlečne izdelke. Toda samo zanimati, med tem ko prodajalci tožijo, da ni skoraj nobene kupčije Sraini prodajalci na sadnem trgu so dobro zaJožen i z orehovimi jedrci in rozmama. Naprodaj je tudi že med. Blaga za posladitev potic je dovolj čez mero, vendar kaže. da se letos ne bomo posebno sladkali s poticami Orehi so letos znatno dražji kakor lani, ker je bila slaba sadna letina. Litet orehov velja 4 din. Orehova jedrca so bila lani po 18 din kg, zdaj so pa po 28 do 30 din, a izbirčne gospodinje niso še zadovoljne s kvaliteto, češ da jedrca niso dovolj čista. Med je bil letos nekaj časa zelo poceni. Čebelarji so prodajali najboljšega po 12 din, nekoliko slabši je pa bil celo po 10 din kg. Zdaj je pa dober med v nadrobni prodaji na trgu že po 22 din kg. Mlečnih izdelkov je zdaj Še dovolj naprodaj, med tem ko jih včasih nekaj tednov pred prazniki ni, da jih prodajalci lažje prodajo. Gospodinje bi se morale zalagati z mlečnimi izdelki nekoliko prej, če bi jih hotele kupiti nekoliko ceneje Toda mnoge gospodinje ne kupujejo na trgu, če imajo »tekoči« račun v mlekarnah ali pm tr- vcih. Na trgu je treba takoj plačati, pri trgovcu pa dobiš vse na knjižico. Sadje se je nekoliko podražilo, vendar še ne znatno. Lepših, zimskih jabolk je čedalje manj. Perutnina še ne gre v denar, kakor bi človek pričakoval. Zadnje čase je trg nekoliko bolj založen z jajci, tudi s š.ajerskimi in se gospodinjam ni treba posebno bati. da bi se pred prazniki podražila. Ker traja še milo vreme, je zopet naprodaj na debelo krompir. Danes ga je bilo okrog 10 vozov. Kupčija je bila zelo slaba, čepra- imajo zdaj meščani zadnjo priliko-da se zatože s krompirjem na debelo za zimo. Cene so ostale nespremenjene. Lep krompir je po 75 par kg. Bratovo smrt je maščeval Sodniki se zaradi pomanjkanja dokazov niso mogli prepričati, da gre za krvno osveto Ljubljana, 14. decembra Včeraj se je govorilo v senatni dvorani celo o krvni osveti. Zastopnik zasebne udeleženke rodbine Jerala iz Zgornje Besnice je poudarjal, da je bil mladi železničar Janez Jerala žrtev maščevanja, žrtev krvne osvete. Svoje mlado življenje je dal po nepisanem zakonu zob za zob, kakor v nekaterih krajih na jugu države, kjer gre iz roda v rod prisega za maščevanje prelite krvi. Na zatožni klopi sta sedela delavec Miha Dolinar iz Stražišča in ključavničar Ivan Krt iz Gorenje Save. Obtožnica ju je dolžila. da sta v noči od 3. na 4. september v Zgornji Besnici oklala z nožem železničarja Janeza Jeralo. Ena izmed ran je bila smrtna, Jerala je kmalu po spopadu izkrvavel Zdravniki so pri obdukciji ugotovili, da bi mu tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla več pomagati Janeza Jeralo so našli sosedje, ki so poklicali na pomoč Jerala je bruhal kri. komaj slišno je zastokal, da je z njim konec Preden so ga naložili na voz, da bi ga odpeljali v bolnišnico, je izdihnil. Obtoženi Dolinar se je zagovarjal, da je samo dvakrat z nožem zamahnil in dobro ve, da je prvič zadel svojega prijatelja Krta, drugič pa pokojnega Jeralo v hrbet, a od -tega vbodljaja Jerala ni mogel umreti. DoHnar in Krt sta tisti večer va-sovala v Besnici. Krtovo dekle je pa že spalo. V vasi so proslav1 ia'i žegnanje. fanta sta si privoščila v gostilni vina. poqo-stili so ju z bobom, nato sta se Da napotila proti domu v Kranj. Oba obtoženca sta skladno izpovedala glede tepa. da sta med potio srečala nekcia človeka, ki je imel v rokah steklenico in da iu je ta ne-znanec brez povoda napadel. Blizu gostilne je neznanec poklicni nokeea Petra z besedami: --Peter, pridi sem. tu sta. dva smrkov^a. ki iu bova sročen N3***s*<*e, hi je tako klfcrl in |-zivqf. jta^or st^ tr***-dila obtoženra ie bil o^V^-ni Jemalo, ki je orvi napadel Krta in Oo'ln^rjg #»«mvor ie tež.k^ verU?*en ksfffi 8yfc *-»■-»-»--»"-"» Hi-i rnv?"a t*i^ $i on- t>-Hi n°Ori -♦r",r^«,"r» r>t-;čr,i nr^ou". "i bilo Je--»i« ucvrli s ct°kleniro no Krtovi t&& vi Poli«W i* r>r^9i pj-^t01!"1 KH" nq nrmc* 7 n-;---rn rv-oi-m* > ^nm^nn;1. in i« nH-"-.pT -p Jp>-ri-ir> i cjnH nq ^ ni č'i-t.^:,,^^., <~K- ^i ^0 rPV. cvn^'"l n~- i->foiiq tco se ^° Kr?* o-«ro?fn Tera- l0< Sc. -j? Dolinar umaknil na cestn in ni Markacije v okolišu Ljubljane Ljubljana, 14. cecembra Marsikak lep kotiček in marsikatera zanimiva pot v okolico Ljubljane m bila po ljubljanskih izletnikih obiskana, ker ni bila zanesljivo markirana. Zato je markacij-ski odsek osrednjega druStva SPD sklenil, pregledati ves oko'iS Ljubljane ter ga opremiti z Banesijivimi markacijami m ga tako odpreti širšemu krogu ljubljanskih izletnikov. Za izletnike v okoliš Sv. Katarine so na novo markirani dohodi: Ljubljana—.Podutik—Sv. Katarina, St. Vid—Sv. Katarina, Medno Sv. Katarina, Medvode—Sv. Katarina. Dalje je pot od Sv. Katarine čez Grmado na Toše ter smer sestopa v Presko zaznamovana. Do sedaj bolj malo znana, a jako lepa tura Polhov Gradec— Pra-proče Crni vrh—Sv. Jeder t—Tošc je z novo markirano potjo mnogo dostopnejša. Na jugu Ljubljane so markirane tele smeri in izleti: IsJta vas—Gorenji Ig— Krim. Vrbica—Krvava peč—Rob: Skrile— tška vas—Vrbica—Ustje—Rakitna; Osredek—Krvava peč; Krvava pec—Kurešcek; Škofljica—St. Jurje—Tabor—2upanova jama, Jako lepo in vabljivo izletno točko Jančje na vzhodu L»JublJane smo zvezali z dobro markacijo s poatajo Zaloa; na eni in žel. postajo Laze na drugI strani. V delu je dohod oz. markiranje poti iz Grosuplja na Jančje. Za popoldanske izlete je Srnama gora in novo markirana not na Rasico z Jezice nrtporočljlva. Nadaljevanje poti z RaMce do Dobena spada ze v področje KamntSkp nodružnice ter bo markiranje tega dela oskrbela ta podružnica. _ Trpamo, da sfno s tem ustrepM s lev H* nim ljubljanskim izletnikom ter jim olaj- videl, kaj sta Krt in Jerala počenjala. Povedal pa je Dolinar, da je Krt imel pri sebi dolg kuhinjski nož. Ce bi Dolinar vedel, kaj so izjavili zdravniki glede Jera-linih ran, bi se najbrže tako krčevito ne oklepal trditve, da je imel Krt pri sebi dolg kuhinjski nož. Dolinar se je hotel na ta način razbremeniti in vso krivdo zvaliti na Krta. toda zdravniki so izmerili rano in izjavili, da ni bila prizadejana z dolgim in širokim kuhinjskim nožem, temveč z navadnim ozkim žepnim nožem. Tak nož pa je imel Dolinar pri sebi in je z njim zamahnil, ko je hotel rešiti Krta, na katerem je klečal Jerala. Dolinar dvakrat ni enako izpovedal v preiskavi Vsakokrat je slovesno izjavil, da bo to pot povedal resnico, in vsakokrat je njegova nova izpoved nasprotovala prejšnji Ko mu je predsednik senata s. o. s. Ivan Brelih predočil prejšnje izpovedi, se je Dolinar opravičeval, da je bil zmeden, in ni vedel, kaj govori, ker je preiskovalni sodnik vpil nad njim in mu ukazal, da mora priznati Predsednik je pogledal spis o zasliševanju in ime preiskovalnega sodnika ter zavrnil tak izgovor, češ da ravno ta preiskovalni sodnik nima navade vpiti nad ljudi in jim izsi-'jevati priznanje. Obtoženi Krt je zanikal, da bi imel pri sebi kuhinjski nož in da bi se z njim branil proti Jerali Jerala ga je napadel. Dolinar mu je prišel na pomoč, ko se je pa oprostil Jeralinih rok. je Dolinar udrihal oo Jeralinem hrbtu z nožem. Krtovega brata so pred 10 leti Besničani zaklali v pretepu Od tega časa so Krtovi po mnenju vaščanov prisegli krvno maščevanje. Nekatere priče so vedele povedati, da je obtožen* Krt iavno iziavTial. da mora ma-'("evoti bratovo smrt Ni bilo seveda dokazov, da je Jerala padel kot žrtev krvne osvete, todn lj-'d^tvo tako trdi Krt je ho-tel maSČevatl svniega brata, ki so ga Bes-niča™' nbjili Pri razsodbi so sodniki uporabili S 184 k 7.. ki določa kazni, če se ne Ha ugotoviti kdo ie v teoežu povzročil smrt ali poškodbe, Oba obtoženca sta se 'i^le'i'a nr^tepa. Jerala je obležal mrtev, Krt in Dolina** sta mu zadala 9 ran, ena izmed toh ie bila smrtna, zato jima je senat prisodil vsakemu po 2 leti strogega napora Družina pokoine^a Jerale je za-hte^rala 30 000 din odškodnine, pa je bila Tiođo ter*a zah+evkn zavrnjena na pot ci-,-iir,o n^vrie Dolinar je krzen sprejel, Krt je prijavil revizijo in priziv. Šali posečanje okoliških hribov. Z naše strani pa naprošamo vse izletnike in turiste, da nam naznanijo ev. Se obstoječe pomanjkljivosti in nedostatke na imenovanih "poteh, ker nam je dobro znano, da zlobne roke kljub zaščiti po banski uredbi ne puste pri miru ne markacij in ne naših smernih tablic. Za vsako opozorilo in vsak nasvet bomo hvaležni ter bomo skušali nedostatek odpraviti. Samo z vzajemnim delom v širšem krogu planincev bomo svoj cilj - pretkati Slovenijo z gosto mrežo dobro markiranih potov — dosegli. DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda. 14. decembra: žene na Niskavuori-ju. Red Sreda Četrtek. 15. decembra: Brezov gaj. Red Četrtek Petek, 16. decembra: ob 15. uri: Potopljeni svet. DijaSka predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota. 17. decembra: Dobrudža 1916. Red B Nedelja. 18. decembra: ob 15. uri: Brezov gaj. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: 2ene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 14. decembra: Jolanta. Gianni Schi- cehi. Premiera. Pramieraki abonma Četrtek, 15. decembra: Roxy. Red A Petek. 16. decembra: zaprto Sobota, 17. decembra: Kapljice za ljubezen. Gostovanje tenorista Cbristy Solarlja. Red A Nedelja, 18. decembra: ob 15. uri: Roxy. Izven. Ob 20. uri: Gioconda. Gostovanje gdčne Vere Majdičeve. Izven ★ Opozarjamo na premiero drevl. Peli bodo Cajkovskega lirično opero Jolant<*ra bo za premierski abonma. V soboto 17. t. m. bo pel tenorsko | tijo v Donizettijevi operi »Ljubavni napoje (Kapljice za ljubezen) lirični tenor svetovnega formata Christv Solari. Poleg njegfa ima znamenito vlogo basist ravnatelj Betetto. Važni sta tudi vlogi: sopran« ska, ki jo bo pela Ribičeva in baritonska — Janko. Dirigent: ravnatelj Polič, ki ie opero tudi zrežiral. Predstava bo za red \. (foe£einica KOLEDAR Danes: Sreda, 14. decembra katoličani: Splridion DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trojica v sne£u Kino Union: Glavna priča Kino Sloga: Charlie Chan na dirkah Kino Moste* Upor na ladji Bountv Občni zbor SK Ilirije ob 20. v beli dvorani Uniona Društvo »Pravnik« predavanje dr. Stoja-na Bajiča o načrtu novega nemškega zakona o službenem razmerju (19381 oh 18. v dvorani št. 79 justične palače Ljudska univerza: predavanje prof. Erneata Turka o »stremljenju Jugoslovenov za njihovo osvoboditev« ob 20. v mali Fil- harmonični dvorani Umetniška razstava Kos-Ma!oš-GorSe v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste —■ Zaloška cesta. SPORT — Zmaga nafieffa tenisa nad ameriškim. Naš znani teniški prvak Josip Pallada je poslal zagrebškemu i Jutranjemu listu z letalom obširno pismo o zmagi našega tenisa nad ameriškim. V mednarodni tekmi med zagrebškimi prvaki in reprezentanco Chilea vodijo naši 2 : 0. Paladi se je po čilo premagati chilskega prvaka Taverno s 6:4, 6:0. dočim je Punčec premagal Deiko po razburljivi tekmi s 6:4, 6:1. Naši vodijo kot rečeno z 2 : 0 in računajo s sigurno zmago. Iz policijske kronike Ljubljana, 14. decembra Ljubljanski policiji je bilo te dni prijavljenih več tavin soikenj, ki so izginile lastnikom z obešalnikov v tej tli oni kavarni, nekaj pa jih je zmanjkalo tudi iz stanovanj. Včeraj je stražnik aretiral v Kolodvorski ulici znanega tatu) sukenj, 37 letnega Franca S., ki je nosil 9 seboj lep temen hubertus plašč m črn jopič. Na policiji je Franc, ki je že večkrat sedel zaradi tatvin sukenj, povedal, da je oboje nameraval prodati, ker je potreboval denar, ni pa hotel povedati, kje je plašč in »opic dobil. Na policiji so prepričani, da bo z aretacijo Franceta pojasnjena marsikatera prijavljena tatvina. Z dvorišča hiše št. 8 v VVolfovi ulici >e nekdo odpeljal 1200 din vredno kolo, znamke .>Tajfun«, rdeče ple-skano mehaniškemu pomočniku Francu Bizjanu. — Antonu Vozlu je bilo ukradeno črno pleskano kolo znamke :,Styria« na Tvrševi cesti izpred brivnice F. Ilovar-ja. — Mizarski pomočnik Jakob Planino je pustil samo za trenutek svoje 500 din, vredno kolo znamke »Kosmos« pred gostilno »Stadion« na Tvrševi cesti, pa ee ga je že polastil tat, ki se je odpeljal z njim nazaj proti mestu. — Služkinji Kare lini Trape je nekdo ukradel žensko kolo znamke »Gloria« izpred hiše št. 16 v Costovi ulici. Oni dan je nekdo vlomil v stanovanje pečarskega pomočnika Petra Petarosa v Knafljevi ulici. Tat je v stanovanju vse prebrskal, stikajoč najbrž za denarjem, ki ga pa ni našel. Ker pa vlomilec ni hotel oditi brez plena, je ukradel zlatnino, med drugim 2 para uhanov, zlato ovratno verižico in prstan. Peta ros je oškodovan za 1000 din. Včeraj je prijela policija 221etnega Lojzeta S., ki je zadnji čas potrošil precej denarja, pridobljenega nepoštenim potom. Pred dnevi je Lojze ustavil v Kočevju Alojzija Hbglerja, s katerim se je v avtomobilu odpeljal v Ljubljano. Med po.tjo nekje pa je izstopil in šele kasneje je Ho-gler ugotovil, da mu je zmanjiuuo 1600 dinarjev, ki se jih je polastil njegov spremljevalec. Hbgler je v Ljubljani tatvino takoj prijavil na policiji, ki je pričela zasledovati tatu. Aretirani Lojze je povedal, da si je za ukradeni denar kupil novo obleko, ostalo pa zapravil v veseli ženski družbi. Fanta so izročili sodišču Na Tržaški cesti 2 sta se v stanovanju Marije K. sestajala neka Marija B. in njen zaročenec V zadnjem času se je Marija potrudila, da je prihalaja na sestanke precej pred določenim Čsom in Izginila prej, predno je prišel njen zaročenec. Tedaj pa je gospodinja opazila, da ji je zmanjkalo nekaj zlatnine in precej obleke. Tatvine je osumila Marijo B. in njenega zaročenca in je policija po prijavi oba aretirala. Fant, ki se ni zavedal krivde, tatvine seveda ni priznal, pač pa je povedala njegova zaročenka, da je res ukradla za 2000 din oblake in nekaj dragocenosti, ki so bile l*st so«rtjmovalke Marije Ce ponove. Policija je vas ukradene predmete zaplenila in jih vrnila lastnicama, nepošteno dekle pa ja izročila sodišču. KARAMBOL Sin: Očka, ali si ie kdaj imel karambol ? Oče strojevodja: Z materjo že večkrat Stev. SO »SLOVENSKI N A ROD«, sreda, 14. dmcmbra 1938. Stran S IZREDNO NAPETA KRIMINALNA DRAMA zaplet Ijajev, presenečenj in mi-sterijozjnih dejanj! Film umetniške kvalitete, film ljubezni in romantike ter — krasnih posnetkov — Predstave ob 16., 19., 21. Da nes premiera! KINO UNION — Telefon 33-31 1 Glavna priča SVETISLAV PETROVIČ in SYBDLLA SCHMITZ «£VNE VESTI — Uredba o zavarovan ju obrtnikov. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo osnutek uredbe o zavarovanju obrtnikov. Uredba je izdelana na podlagi gradiva, ki ga je dobilo ministrstvo od zainteresiranih zbornic ter matematično tehničnega poročila, ki ga je podal strokovnjak za socialno zavarovanje. Osnutek uredbe je bil proučen v ministrstvu na posebni konferenci, ki so se je udeležili poleg zastopnikov ministrstva tudi zastopniki beograjske, zagrebške in ljubljanske 7bornice ter matematik strokovnjak. Osnutek uredbe predvideva obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi določb S 3S4 obrtnega zakona, zavarovanje za primer bolezni pa prepušča fakultativni odločitvi zainteresiranih obrtniških združenj. S tem je stonilo vprašanje socialnega zavarovanja obrtnikov v odločilno fazo. Pokojninsko zavarovanje obrtnikov naj bi stopilo v veljavo 1. januarja 1940. — Iz državne službe. Imenovani so za Uradniškega pripravnika pri sreskem na-čelstvu v Slovenjgradcu Vinko Brenčić, za sestro pomočnico pri državnem uradu za zaščito mater in otri k v Ljubljani sestra pomočnica uradniška pripravnica Zdenka Velušček, za policijska nadstraž-nika pri upravi policije v Ljubljani policijska stražnika Alojzij Colja in Metod Ra-potnik. za policijskega stražnika pri upravi policije v Ljubljani Alojzij Rener in za sadjarja služitelja pri upravi državne konjarne v Ponovičah Jožef Glinšek; premeščen je po službeni potrebi podnad-zornik policijskih agentov Franc Pavlov-čič od komisarijata železniške obmejne policije na Rakeku k policijskemu komi-sarijatu na Jesenice. — Iz banovinske službe. Za banovin-skega uradniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani je imenovana banovin; ka dnevničarka zvaničnica pri prosvetnem oddelku Anica Brišnik. — Ugodni izgledi za novo turistično sezono. Že zdaj kaže, da se nam obeta prihodnje leto ugodna turistična sezona. Hotelirji v Hrvatskem Primorju dobivajo dan za dnem prijave. Na Sušaku so se mudili te dni zastopniki turističnih uradov iz Ne\v Torka, Chicaga in nekaterih drugih ameriških mest in so s hotelirji že sklenili pogodbe, po katerih bodo začeli ameriški letovišča rji prihajati na naše Primorje že v aprilu prihodnjega leta. — Preureditev železnice Sunja — Bosanski Novi — Bihač v glavno progo. Generalna direkcija državnih železnic namerava preurediti železniško progo Sunja — Bosanski Novi — Bihač v glavno progo. Preuredi t vena dela naj bi bila končana do dograditve unske proge, ki se gradi od Bihača do Knina, tako da bi bila vsa proga od Sunje do Knina sposobna za normalen promet. Zagrebška železniška direkcija je izdelala načrte in proračun za preureditev proge Sunja — Bihač. Stroški bi znašali 38.000.000 din. — Elektrifikacija okoliee Karlovca. Kar- lovska mestna elektrarna je nedavno dogradila priključek električnega voda iz Kamanja na Vivodino, ki bo zdaj vsa elektrificirana. Zgrajen je bil tudi priključek na Metliko odnosno Črnomelj. Zdaj pa grade priključek na Veliko Jelšo. Kmetje iz Male Jelše so ustanovili zadrugo za elektrifikacijo in tudi ta vas dobi kmalu elektriko. — Uslužbenci v adv©Katskin pisarnah morajo biti zavarovani, v pisarni nekega beograjskega advokata je bil usluŽben državni upokojenec in advokat ga ni zavaroval pri Okrožnem uradu. Urad mu je predpisal plačevanje prispevkov, toda advokat se je proti temu pritožil na državni svet, M je pa pritožbo zavrnil. Državni svet se je postavil na stališče, da morajo biti uslužbenci advokatskih pisarn zavarovani, čeprav so državni upokojenci. — Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pomožni pošti Kapele*. Dne 7. decembra je bila pri pomožni pošti Kapele uvedena brzojavna In telefonska shržiba. — Največ lesa izvažamo v Italijo. Naš izvoz lesa v prvih 8 mesecih tekočega leta je znašal 639.042 ton v vrednosti blizu 570 milijonov. Od tega odpade na gradbeni les 437,000.000, na železniške prage nad 33 milijonov, na drva pa nad 5 milijonov. Največ našega lesa je šlo v Italijo in sicer za 124 milijonov. Lani smo pa izvozi H v Italijo za 138 milijonov lesa. V Nemčijo skupaj z Avstrijo je šlo lani za 140 milijo*-nov našega lesa, letos pa za 111 milijonov. — Tuji državljani ne morejo dobiti po-selskih knjižic Po odredbi Središnjega urada za posredovanje dela pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja tuji državljani sploh ne morejo dobiti poselskih knjižic in sicer ne glede na to ali so kvalificirani ali nekvalificirani, vajenci, delavci ali uslužbenci in ne glede ali jim je bila prej izdana poselska knjižica v smislu ukinjenega § 307 obrt. zakona. — Odvetniška vest. Advokat iz Ljubljane dr. Igo Jane se je 1. decembra preselil s svojo pisarno na Jesenice — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Anton Rihar z Verda, Dejan Hubmajer iz Ljubljane, Matevž Frakelj iz Dražgoš. Jože Pegan iz Škofje Loke in Karel Hubmajer iz Ljubljane, — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kx. banske uprave dravske banovine štev. 100« z dne 14- t. m objavlja naredbo o programi: in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri bratovskih skladnicah, pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami, sprememba obrazca atesta za kontrolo semenja kulturnih rastlin, odkupne cene oljnatega semenja letine 1939, seznam uprav javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njihovih podružnic, ekspozitur in poverjeni štev Bern-sko konvencijo . za zaščito literarnih tn umetniških del. —X Uporaba na Sarawak in brit. Severni Borneo, mednarodno kon- vencijo o pobijanju ponarejevanja denarja. Pristop Brazilije, telefonski promet z Italijo, in razne objave iz »službenih no- vin«. — Za bratom še sestra. Včeraj teden je umrl v Martin jaku pri Cerknici znani industrijalec g. Fnanc Premrov, včeraj je pa v Kočevju za vedno zatisnila oci njegova sestra Lina, rojena Reven, vdova po višjem davčnem upravitelju, tašča zdravnika v Lukovci dr. Komotarja. Pokojna je bila v Kočevju splošno znana in priljubljena. Pogreb bo v pelek ob 15. na pokopališču v Kočevju. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žalje! — Dobave. Sol a za žandarmerljske pripravnike dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin za šolsko menažo. Pogoji so razvidni v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani. Ponudbe do 20. t. m. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kumbom 15, v Dubrovniku 13, v Ljubljani 11.2, na Rabu 11, na Visu 10, v Zagrebu 9, v Beogradu 8, v Sarajevu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala 6.8. — Med prepirom ustrelil ženo. V Veliki Pisanici pri Bjelovaru se je odigrala v ponedeljek krvava rodbinska tragedija. Kmet Jakob Stagel je med prepirom ustrelil svojo ženo Katarino. Staglov zakon je bil v začetku srečen, pozneje sta se pa začela zakonca prepirati, zlasti od kar je žena bolehala, V ponedeljek je med prepirom mož pograbil lovsko puško in ustrelil dvakrat na ženo. Zadel jo je obakrat. Bila je takoj mrtva. Po zločinu se je mož sam prijavil orožnikom. Izgovarja se, da ga je hotela žena ustreliti in da se je puška sama sprožila. — Štiriletni deček se je po nesreči astre- 15;L V ponedeljek se je pripetila v Subo-Kid težka nesreča Štiriletni sinček železniškega uradnika Tibora Barvana se je nehote ustrelil s samokresom v prsi in obležal mrtev. Otrok je prišel k sosedovim, da bi se igral z njihovimi otroci. Igrali so se v spalnici. Med igro je deček odprl sosedovo nočno omarico, kjer je bil samokres. Jel se je igrati z njim, pa se mu je sprožil in krogla ga je zadela v prsi. — Dober telodec ima brezposelni trgovski pomočnik Vlado Marušič, ki je pojedel v Varaždinu za stavo 25 štmkljev, 10 rog-ličkov, 1 kg kruha in pol kg sira. Pri tem je popil tudi precej vina in nazadnje je dobil še 50 din, za kolikor je bila sklenjena stava, — žrtev alkohola. V Subotici so našli včeraj zjutraj mrtvega 53-letnega delavca Andreja Gencla. Podlegel je zastrupljenju Z alkoholom. V ponedeljek ponoči je popil toliko žganja, da je nastalo za stru pijenje. — Vpričo matere si je prebodel srce. V ponedeljek zvečer si je v Varaždinu končal življenje 20-letni Viktor Salaj iz Lipovca. Bil je božjasten. Ko je sedel v ponedeljek z domaČimi k večerji, je prosil mater, naj mu prinese kuhinjski nož, češ da bo lupil krompir. Ko je mati nož prinesla se je zabodel z njim v srce in bil je takoj mrtev. Iz Ljjublfane —lj Stavbna dela. Vreme je še vedno nenavadno ugodno za stavbna dela, zato je živahno še na mnogih stavbiščih v mestu. V mestnem središču je zidanje Batove palače pred pošto zdaj edino večje stavbno delo. Zdaj betonirajo strop drugega nadstropja. Precej dobro napreduje delo tudi pri poslopju Zavoda za strojništvo nasproti tehnike ob Aškerčevi ulici. Pritlično zidovje je že zbetonirano, razen dvoriščnega trakta, ki bo slcnel na železobe-tonskih pilotih. Ce ne bo nastopil mraz, bodo delo nadaljevali na obeh omenjenih atavbah, dokler ne bodo dosegli vrha. Vendar vse kaže. da bodo morali pri Batevi palači pozimi prenehati z delom. —lj Sestanek ljubiteljev nitk. Jugosl. lutkarski savez sklicuje za drevi ob 20. debatni večer v lutkovni dvorani Sokolske matice v Narodnem domu (vhod z Blehveiao-ve ceste). Večer je sklican z namenom, da se lutkarji in prijatelji lutkarstva spoznajo med seboj ter porazgovore o perečih lutkarskih vprašanjih. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za lutkarstvo, ne glede na to, ali so člani JLS ali ne. —lj Zanimivo predavanje o divjadi v gorah pripravlja Slovensko planinsko društvo. Predaval bo g. dr. Joža Herfort v torek 20. t. m. ob 20. v Beli dvorani:; hotela Union na Miklošičevi cesti. Številne skioptične slike bodo kazale naše planinske živali, predavatelj, ki je znan strokovnjak pa nam bo pripovedoval o njih življenju. Vstop niče dobite v predprodaji v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. —lj Jadranska straža obvešča svoje članstvo, da se bo vršilo v četrtek 15. t. m. ob 20. uri v restavracijski sobi ^Zvezde^ njeno prvo letošnje predavanje. — Predaval bo g. prof. Bačar Rafael o temi ^Potova-nje rib v Jadranu«. Predavanje bo spremljalo več skioptičnih slik. Članstvo kakor tudi vsi prijatelji Jadranske straže se vabijo, da se zanimivega predavanja v Čim večjem številu udeleže. Vstop prost. Po predavanju družabni sestanek. —lj BL delavski prosvetni večer kot prosvetni večer v spomin na 20-letnico smrti Ivana Cankarja priredita »Vzajemnost« In >Zarja« v četrtek 5. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Spored je sestavljen iz enodejanke »V temi«, iz odlomka >Martin Kačur«. 3. dejanje »Hlapci« in recitacij. Godba »Zarja« bo izpopolnila program z dvema točkama. Vstopnice po 8. 6. 4 in 2 din se dobe v Strokovni komisiji, Delavska zbornica, I. nadstropje. r KINO SLOGA, tel. 27-30. Dane« premiera napetega detektivskega Charlie Chan na dirkah Dodatek: glasbeni film R. Wag- nerjeve uverture »TANNHAUSE R« izvajana po narodnem filharraoničnem orkestru zedinjenih držav ameriških. Dirigent: Friderik Feher. — Ob 16-, 19. in 21. —lj m Pozimi, ko se meg oprijema električnih žic in na mnogih krajih preti ga elektro-vode, da vise v viku ali late na eaatt naj se nikdo ne dotakne odtrgane žice, ker je smrtno nevarno. Kdorkoli opazi odtrgani elektrovod, naj takoj obvesti mestno elektrarno, da čim prej popravi omrežje, potrgane žice so posebno nevarne živalim, zato naj pa vozniki takoj počakajo z živino in se žicam zanesljivo izognejo ter tudi takoj javijo pretrgani elektrovod. * OSpiee so se v zadnjih dveh mesecih v Ljubljani in vsej okolici tako selo razširile, da skoraj ni več upanja za naglo zajezitev. Težko bo obvarovati pred infekcijo razne otroške zavode, bolnica pa je polna in ne more več izolirati na ošpicah bolnih otrok. Zato prosi obča državna bolnišnica v Ljubljani, naj starši pošiljajo v bolnišnico samo težke in komplicirane primere ošpic, navadne naj pa zdravijo doma pod nadzorstvom zdravnika. u— Filozofsko društvo bo priredilo v soboto ob 18. svoje tretje predavanje o temi! »Psihologija kot empirična veda«. Predaval bo znani eksperimentalni psiholog zagrebške univerze dr. Ramlro Bujan. K temu važnemu predavanju vabi odbor vse. ki se želijo seznaniti s pravim bistvom namenom in tudi z osnovnimi uspehi modernega psihološkega dela. Vstop proat. —lj Diplomirani tetini*!! Izredni občni občni zbor bo v petek 16. t. m. ob 20. uri v mali dvorani restavracije Zvezde. Udeležba vseh tovariSev zelo važna. —lj Ljudska univerza v f JnMjanJ. Drevi bo predaval prof. dr. Eraest Tur k o stremljenju Jugoslovanov za njihovo osvoboditev. Predavanje ae bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica) in je vsakomur dostopno. Pri če tek ob 20. uri. —lj Znameniti filharmonični orkester Združenih držav izvaja pod taktirko din-! genta Fridrika Feherja uverturo VVagner-jevega »Tannhauserja«. Ljubljančani, ljubitelji operne in glasbene umetnosti, bodo imeli nepozaben užitek, če si bodo ogledali in slišali to senzacijo v glasbenem filmu, ki ga predvaja od danes naprej kino Sloga. S kako virtuoznost jo in preciznostjo izvaja ta ogromni, nad 150 godbenikov močan orkester znamenito VVag-nerjevo skladbo je edinstveno, nepopisno. To se mora edinole slišati. Uprava kina Slo ge bo z glasbenimi dopolnilnimi filmi kljub velikim izdatkom in stroškom nadaljevala, računa pa seveda, da bodo take predstave deležne večjega pose ta, vsaj s strani onih ljudi, ki imajo za lepoto glasbe zanima n4-in smisel! »Tannhauserjevo uverturo« ' i teče pri vseh predstavah kot dopo! lo, naj si ogledajo vsi Ljub»jancani v kinu Slogi. —lj Državni konservatorij proslavi v pe tek 16. t. m. ob 17. v okviru interne vaje v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi u'ici 60 rojstni dan slovenskega skladatelja Antona Lajo- vica. Izvajali bodo izključno slavljenčeve samo- in dvospeve. Uvodno besedo govori g. prof. Vilko Ukmar. Prtiatelji in ljubitelji slavljenčeve umetnosti so vabljeni in dobrodošli. — 20-letnico Jugoslavije pa proslavi državni konservatorij z javno produkcijo, na kateri se bodo izvajale skladbe slovanskih skladateljev, v ponedeljek 19. t. m. ob 18.15. Ta produkcija se vrši v veliki filharmonični dvorani. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FB. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Predavanje »K*j mOra vedeti mati o duševnem razvoju zdravega in bolnega otroka« bo jutri ob 20. na Ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta. Predava dr. Niko Vončina. —lj Tatin**! pr**ti ix>v**od. Iz mlekarne v St? bičevi ulici je nekdo ukradel 20 za-vit1 pecivnega praška. — S hodnika na P' ;\veisovi cesti 2 je tat ukradel Ve«ni Miličevi 700 din vreden siv plašč. — Iz poslopja železriške kurilnice na glavnem kolodvori je nekdo odnesel Štefanu Ali-ču 500 din vredno zimsko suknjo. — Iz stanovanja na Rebri pa je bila ukradena zimska suknja Jožetu Srebrnjaku. —lj Dve žrtvi prepira. 24-letni brezposelni delavec Ivan Ofacia se je snoči na Glincah vmešal v prepir na trgu poleg Tržaške ceste. Naenkrat pa je nekdo potog-nil samokres in ustrelil. Krogla je zadela Ofacia v levo nogo nad kolenom, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Tja se je ponoči zatekel tudi Peter F. po poklicu klobučar, ki ga je v prepiru nekdo ranil z nožem pod levim očesom. Preselila se je s Starega trga tvrdka FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR v Stritarjevo ulico št. 6 pri frančiškanskem mosta (tromostovje) LJUBLJANA Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost. CENE SOLIDNE! STROKOVNA IZVRŠITEV! HALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, iziave beseda Din 1.—. davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZNO H PRODAM Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din ZA VSAKO PRILIKO najboljšem najcenejše »Hubertuse«, površnike, perilo in vsa oblačila nudi P R E S K E R Ljubljana Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«, Gosposvetska cesta 12 KLIŠEJE ENO ;. V£CBARVN£ - JliGOGfcAFIKA SOETBA NASIPA PKIPOROCA SE delikatesna trgovina I. Buzzo-Ilni, Lingarjeva ul., za škofijo, Kresija. 2879 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MEDARNA Ljubljana, židovska tU. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 2670 LES. TRD IN MEHAK, SUH, vseh vrst, ladijska tla, parkete, furnir ttd. dobite pri Lavrenčič fe Co . parna žaga, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16. Tel. 23-74. 2867 POMARANČE, MANDARINE, rozine — naprodaj, cene nizke. Zaloga — Ljubljana, Tvrševa cesta 48. 2875 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din PSIHOGRAFOLOG KAR MAH sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19 popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c. v Ljubljani. 2783 ČE JE ZUNAJ * VIHAR IN SNEG W JE NAJLEPŠE DOMA, POSEBNO TEDAJ, ČE SKRBI PHILIPS RADIO ZA RAZPOLOŽENJE. KVALITETNO ZNAMKO DOBITE V RAZLIČNIH MODELIH PRI Suttner, Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 PHILIPS 215 NAJMODERNEJŠI 3-f-l CEVNI SUPERHET Z ORTODO KOT CEV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE *E ZA Din 175»— mesečno OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI ! Zahvala Za izraze prisrčnega sočutja in sožalja. ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče in tete, gospe ANE NOVAK, roj. DOLENC VDOVE VIŠJEGA POŠTARJA kakor za poklonjeno cvetje In vence, se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo »Prvemu slov. pevskemu društvu Lira« za zadnje pevske mile pozdrave in vsem, ki so blago pokojnico spremili do groba. KAMNIK, dne 12. decembra 1938. ŠTEFI, NtJŠKA, MILKA, hčere in ostalo sorodstvo. Umrla je naša dobra mama, stara mama, tašča, teta, sestra In svakinja, gospa Hitic* tfleven roj. (Premrov vdova viš. davčnega upravitelja v p. Pogreb drage pokojnice bo v petek 16. t. m. ob 3* uri popoldne te kiše žalosti. KOČEVJE, dne 13* decembra 1938. Žalujoče rodbine: REVEN, MERAJLA, CEPUDER, DR. KOMOTAR Stran 4 »SLOVENSKI NAR O O«, sreda, 14. decembra 1938. stev. 280 Slovenski invalidski domovi in Sondi Zdravilišče na Golniku ni ne državno ne bano Narodnega invalidskega Zdravilišče Ljubljana. 14. decembra Zdaj, ko je izšla invalidska uredfba, bo javnost tudi zanimalo, da obstoje posebne invalidske ustanove, ki izhajajo celo izpred prevrata in ki so bile namenjene v korist vojnim žrtvam, a temu namenu vendar niso povsem služile. Vrednost teh ustanov v Sloveniji sega v milijone. Naj omenimo kot primer, da je last invalidov tudi »Beogradski dom« v Rogaški Slatini. To poslopje si pa po novi invalidski uredbi obdrži zdraviliška uprava, ki mora zato povrniti vse stroške za dosedanje investicije NaTodnemu invalidskemu fondu in sicer v sporazumu z ministrstvom socialne politike. Toda pravno so invaiidi po »Fondu vračajočih se vojakov« lrstniki še nekaterih pomembnih ustanov. Invalidska uredba še omenja, da je v naši banovini tudi last Narodnega invalidskega fonda zdraviliško poslopje v Dolenjskih Toplicah. KAJ JE »NARODNI INVALIDSKI FOND« Ustanovitelj Narodnega invalidskega fonda« je bil knez Mihajlo ,ki je 1. ISoT po zmagi nad Turki darcval S8.000 zlatih dukatov v korist vojnih žrtev. To plemenito dejanje je zapustilo med srbskim narodom zelo globok vtis. Tudi temu je treba pripisovati, da so se srbski vojaki bojevali v osvobodilnih bojih izredno požrtvovalno. Če bi nihče ne skrbel za invalide prejšnjih vojn, bi marsikoga bolela nehvalež-nost do trpinov, ki so se borili za narodno osvoboditev. To je tako pomembno, da bi ne smeli nikdar pozaMti, če bi nas že ne skrbelo, da je treba invalidom pomagati že zaradi njihovega trpljenja. Narodni invalidski dom ima torej že tra dicijo in zdaj po novi invalidski uredbi se je povečal, ker pod njegovo upravo spadajo številne ustanove, invalidski domovi, ortopedski zavedi (tudi ortopedska delavnica v Ljubljani i. številna zdraviliška poslopja itd. Kapital sklada služi za vzdrževanje in razširjevanje poslopij ustanov ter razne socialne namene. »SLOVENSKI NARODNI INVALIDSKI FOND« Tako bi lahko imenovali premoženje, ki se je nabralo delno že med vojno v Komisiji za preskrbo vračajočih se vojakov«. 2e 1. 1915 so bile ustanovljene komisije za preskrbo vračajočih se vojakov v avstrijskih deželah. Na Kranjskem je izdal baron Teodor Schvvarz, tedanji deželni predsednik, oklic, naj bi društva in zasebniki prispevali komisiji, ki jo je ustanovilo ministrstvo za notranje zadeve, darove za vojne žrtve. Delokrog komisije je bil zelo obširen: specialno ocrtopedično zdravljenje invalidov, šolanje nosilcev protez, preskrba sprejema in zdravljenja v zdraviliščih, posredovanje dela itd. Prispevke so sprejemali uradi in tudi časopisje. Pravila komisije so bila nekakšen začasen invalidski zakon. Določala so med drugim, da se sredstva stekajo iz deželnih in občinskih prispevkov, darov korporacij, prostovoljnih prispevkov zasebnikov in iz dohodkov prireditev. Kmalu se je zbrala lepa vsota denarja ,ki jo lahko imenujemo ^Slovenski invalidski fond«, saj je bila zbrana iz slovenskega denarja. KAKO SO UPRAVLJALI iN NALOŽILI DENAR Komisija je dajala podpore invalidom, jim preskrbovala službe, zdravljenje, or-topediranje. šolanje v invalidskih šolah in tako dalje, a razen tega je ustanovila Invalidski dom v Ljubljani, kupila She-malovo vojašnico v Celju, poslopji v Rogaški Slatini in v Dolenjskih Toplicah, posebno ugodno je pa kupila golniški na Golniku grad. Kupčija je bila sklenjena 26- marca leta 1917- Grad in posestvo sta bila kupljena od posestnika Jakoba G-rojanca za 48.000 kron. Pozneje so dokupili še 2 travnika za 20.000 kron od posestnika Janeza Ribnikarja, in sicer 6- julija 1921, potem pa še 7. oktobra 1926 gospodarsko poslopje s travnikoma, gozdom, sadovnjakom in tako dalje za 70.000 din. Po kupni pogodbi iz 1. 1927 Je bil vpisan kupec »Državni zaklad kraljevine SHS (fond za preskrbo vračajočih se vojakov), toda državno pravobranilstvo je zahtevalo popravek in je bil vknjižen »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov«. L. 1924 je »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov« kupil od Janeza Janca na Golniku parcelico za 75 dinarjev, 1. 1929 pa 5 parcel od Franca Kalana na Golniku za 36.500 din. AMBFLATORIJ ZA TUBERKULOZNE NA MIBJV Po zamisli dr. Gregorja žerjava, tedanjega ministra za socialno politiko, so zida:! na Mir ju ambulatorij, nekakšen dispanzer za tuberkulozne vojne invalide. Ustanova bi naj bila v poslopju, kjer je zdaj Rudarski institut nasproti poslopja tehniške fakultete. Ko še niso bila končana vsa stavbena dela, je bila 1. 1923 sklicana pri pokrajinski upravi anketa o tem. kakšnemu namenu naj služi poslopje. Stavbena dela so dotlej veljala 750.000 din in so bila financirana iz invalidskih sredstev državnega proračuna. Na anketi je stavbni strokovnjak izjavil, da bi bilo treba še do četrt milijona din stroškov za končna stavbena dela. Končno so se sporazumeli, naj bi država dela ne nadaljevala, da pa zaradi tega invalidi ne bodo prizadeti; kaj bi naj invalidi dobili name-stu tega poslopja na anketi niso sklenili. Pozneje pa tudi niso bili odškodovani; izgubili so še marsikaj, tudi Invalidski dom v šentpetrski vojašnici. INVALIDSKI DOM V CELJU :>Fond za preskrbo vračajočih se vojakov« je postal 18. decembra 1. 1920 last-niik bivše Shemalove vojašnice v Celju, kjer je zdaj splošna bolnica. Kupnina je znašala 760.000 din. Vojašnica je bila namenjena za celjski Invalidski dom. Lastnik poslopja je vedno »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov«, od česar pa invalidi nimajo nobene koristi. Prav tako invalidi niso dobili svojega doma v Rogaški Slatini, a kot rečeno, za to poslopje bodo dobili vsaj odškodnino. Po prejšnjih invalidskih zakonih bi moralo premoženje invalidskega sklada služiti invalidom, pa tudi po novi invalidski uredbi. Toda uredba ne navaja, da je last Narodnega invalidskega fonda tudi golni-ško zdravilišče, kakor tudi ne omenja Shemalove vojašnice. FOND VRAČAJOČIH SE VOJAKOV KOT PRAVNA OSEBA Leta 1918 (25. novembra) je Narodna viada v Ljubljani pod predsedstvom Antona Kr: stana, poverjenika za socialno skrb, razpravljala o invalidskih fondih in potrebi, da se Kranjska deželna komisija za preskrbo vračajočih se vojakov pre-o snu je v Komisijo za preskrbo vračajočih, se vojakov v Ljubljani Pozneje je bila izdana naredba poverjeništva za socialno skrbstvo o tem preosnovanju. Razpušče-na je bila prejšnja komisija in sestavljena nova s predsednikom Ivanom šubieem, tedanjim ravnateljem državne obrtne šole, kot poverjenikom za socialno skrb. Člani komisije so bili poverjeniki narodne vlade (odseki za obrambo, zdravstvo, industrijo in trgovino, javna dela itd), deželni zdrav-stveiuJJKjtfielnik, zastopniki dobrodelnih dmst^Javni delavti itd. Invalidi niso bi-li zastoppni. KAKO JE NASTALO GOLNUKO * ZDRAVILIŠČE Nova komisija je kmalu začela razmišljati o preureditvi golniški h poslopij v zdravilišče za tuberkulozne invalide. Ustanovljen je bil poseben odbor. Odločili so se, naj hi zavod imel v moškem oddelku 72 botanikih postelj, v ženskem pa 69. Stroški so bili preračunani na 6860 kron. Revizijsko poročilo Komisije iz 1. 1924 je precej zadovoljivo. Številke nam kažejo, da je bilo premoženje fonda znatno. V Hipotekami banki je bilo naloženo 132.052 dinarjev, razen tega je bila manjša vsota naložena v čekovnem zavodu in nekaj denarja je bilo v ročni blagajni, tako da je gotovina znašala 139.890 din. Razen tega so še dolžniki dolgovali komisiji 156.540 dinarjev. V blagajni so imeli še obveznic "•/• državnega investicijskega posojila v nominalni vrednosti 100.000 din in še nekatere druge vrednostne papirje. Predvsem je pa treba upoštevati, da je komisija investirala večje vsote za ureditev golniškega zdravilišča, in sicer od 1. 1920 do vštevši L 1924 3,548.014 din. Od 29. novembra I. 1921 ni bila v -^Uradnem listu« objavljena nobena sprememba v odboru -»Komisije za preskrbo vračajočih se vojakov«, a vendar je postal rxjdpredsednik namestu Adolfa Ribnikarja dr. Fr, Goršič, načelnik oddelka za socialno politiko, v odbor je prišel tudi projektant golniškega zdravilišča arh. Ivan Vurnik. KOMPLIKACIJE Z UPRAVO GOLNIŠKEGA ZDRAVILIŠČA Leta 1925 je dr. Goršič pisal ministru za socialno politiko, da sta v golniškem sanatoriju že uporabni dve nadstropji s 120 boilniškimi posteljami in da bodo potrebovali še 2.5 milijona din za vsa dela, Dalje je navajal, da je za invalide iz Slovenije dovolj 45 do 50 postelj. Dr. Goršič se je pritoževal, da osebje ne zmaguje več dela, a v javnosti se kritizira, da je mnogo bolniških postelj prostih. Predlagal je, naj bi ministrstvo omejilo število postelj za invalide na 70, druge postelje bi naj zdravilišče nudilo bolnikom, ki bi lahko plačali zdravljenje. Država bi krila stroške za zdravljenje invalidov (70), za kar bi izdala na leto okrog 2,250.000 din in prihranila bi 8 milijonov. Invalidi pri upravi zdravilišča niso imeli nobene besede, ker niso bih zastopani v komisiji in so nekateri gospodje skušali urediti upravo po svojih željah. Dr. Goršič si je delj časa zaman prizadeval, da bi pridobil ministrstvo za svoje načrte, a ni dosegel drugega, kakor da mu je inspektor ministrstva za socialno politiko poslal navodilo, naj se dogovori s SUZORjem glede prevzemanja njegovih bolnikov, da bodo zasedene vse bolniške postelje, število postelj za invalide pa omejeno. Dr. Goršič mu je odgovoril, da bi ta rešitev naletela v javnosti na ostro kritiko in da bi ne bilo dobro uvesti načina simbioze »v velik državni zavod«. Zadovoljiva rešitev po njegovem mnenju bi bila le, da bi likvidirali »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov«. Fond je lastnik zavoda, a načeloval mu je on, dr. Goršič, kakor je poročal. Po njegovem mnenju ni nobne prave ovire za likvidacijo fonda ter za prepis golniškega posestva s poslopji na erar. Gornik bi naj bil že naveden v prihodnjem finančnem zakonu . Toda do tega ni prišlo, ker je leta 1925 izšel invalidski zakon, ki je v členu 87 določal: »Invalidski fondi bivše Avstro-Ogrske, ki pripadajo z hkvidacijo naši državi, spadajo v Narodni invalidski fond. Vendar gomiško zdravilišče ni prešlo v last Narodnega invalidskega fonda. Dr. Goršicevo prizadevali je je končno rodilo vsaj delen uspeh. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo odlok, ki je z njim pooblastilo »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov v Ljubljani«, da sme prevzemati v zdravljenje na Golniku do 90 bolnikov, ki niso invalidi, vendar mora biti vedno dovolj postelj za invalide. — Toda, ker v Fondu za preskrbo vračajočih se vojakov niso bili in niso zastopani invalidi .odnosno organizacije, ki bi morale biti, n. pr. »Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot«, »Zveza jugosL dobrovoljcev«, »Legija koroških borcev«, »Maistrovi borci« in »Udruženje rezervnih oficirjev«, ga niso uporabljali njegovi dejanski lastniki. Zato tudi niso imeli vpogleda v račune ter upravljanje golniškega zdravilišča. Upravni odbor je tudi L 1926 sprejel novi pravilnik »Fonda za preskrbo vračajočih se vojakov za Slovenijo«, Po njem tvorijo upravni odbor le trije člani; načelnik je vsakokratni oblastni referent za socialno politiko v Ljubljani. V pravilniku je golnisko zdravilišče imenovano trikrat kot državno. Mnogi invalidi so prosili za zdravljenje na Golniku, koliko se jih je pa zdravilo, je druga stvar. GOLNISKO ZDRAVILIŠČE NI DRŽAVNO . IN NE BANOVINSKO! V Javnosti je vladalo prepričanje, da je golnisko zdravilišče državno. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Državni uradnik Vladimir Filipović iz Splita je pred leti poslal na zdravljenje v golnisko zdravilišče svojo hčerko. Bila je sprejeta. Potem je pa prejel račun za zdravljenje. Uradnik se je začudil in pisal upravi, da ne plača, sa je zdravilišče vendar državno. Odgovorili so mu, da niso ne državno in ne ba-ncvinsko zdravilišče. Povsem se je nesrečni uradnik obrnil na sodišče. Upravno sodišče v Celju je pozvalo upravo, naj izjavi, čigavo je prav za prav golnisko zdravilišče. Banska uprava je izjavila, da je zdravilišče last »Fonda za preskrbo vračajočih se vojakov v Ljubljani«, ki se je razvil iz ^Komisije za preskrbo vračajočih se vojakov na Kranjskem«. Po prevratu se je naslov komisije spremenil v j Komisijo za preskrbo vračajočih se vojalvov v Ljubljani c in komisija je raztegnila svoj delokrog tudi na ozemlje bivše štajerske. Namen te komisije je bil isti kakor prejšnje. Komisija je z nabranim denarjem kupila tudi golnisko posestvo in ga preuredila za tuberkulozne vojne invalide. Denarna sredstva, ki so se stekala h komisiji, so dobila ime »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov v Ljubljani«. Ta fond je tudi zemljeknjižni lastnik zdravilišča in posestva na Gorniku. Na podlagi te izjave je upravno sodišče zavrnilo Fuipovičevo tožbo z utemeljitvijo, da je golnisko zdravilišče posebna zdravstvena ustanova »Fonda za preskrbo vračajočih se vojakov«. Odnosi med zdraviliščem (sanatorijem) na Golniku in državo .odnosno fondom, niso bili povsem enostavni; do višine zneska državnega proračunskega kredita, ki je bil dan le za zdravljenje vojnih invalidov, je vodila uprava zdravilišča; kolikor je pa bilo število bolnikov večje, je minister za socialno politiko z odredbo pooblastil financia-nje zdravilišča za privatne bolnike -Fond za preskrbo vračajočih se vojakov« z nalogom, da izdatki za te bolnike ne smejo prekoračiti dohodkov, a prebitek se sme uporabljati le za investicije zdravilišča, Uprvanem odboru fonda je načeloval državni funkcionar, upravo so pa vodili državni uradniki. Fond za preskrbo vračajočih se vojakov v Ljubljani ni prenehal biti posebna pravna oseba in je ne moremo istovetiti z bivšo samoupravno oblastjo in s sedanjo banovino kot juridično oese-bo. S tem je pač dokazano, da golnisko zdravilišče ni državno in ne banovinsko ter da po vsej pravici spada med premo* ženje Narodnega invalidskega fonda, čeprav v novi uredbi ni navedeno. Flohr je bil v Amsterdamu zadnji Tako slabo ni Se nikoli igral — Krivi so bili svetovni Po starosti je četrti med starimi šahovskimi mojstri, ki so igrali na holandskem turnirju, češkoslovaški mojster Salo Flohr, najstarejši izmed petorice mladih mojstrov turnirja. Rojen je bil 21. novembra 1908 tako, da je na Holandskem nekoliko nesrečno zaključil tretje desetletje svojega življenja. Sreča ga je pogosteje tako zapustila. Zibelka mu je tekla v Horodenci, tam daleč v vzhCKini Galiciji. Predno je začel hoditi v šolo, je prihrumela vojna vihra z vsemi grozotami. Salo se je moral preseliti. Na Moravskem sta mu umrla roditelja in po dolgem potovanju je prišel s svojim bratom v sirotišnico v Mikulov na Moravskem. Tam mu ni ugajalo, toda rabin mu je obljubi, da ga bo spravil v rodbino. Če bo priden in Salo je bil priden. Odlično iz vedenja, odlično iz verouka, to bi bilo zadostovalo, toda Salo je imel odlično tudi v vseh drugih predmetih. Zato je prišel kmalu k premožnejšim zidom v severni češki, kjer je končno našel udoben dom. Toda iz usmiljenja sprejeti otrok ni lasten in zato je dobil Flohr na poti v življenje trgovsko šolo in zdaj se preživlja že sam. Takrat šaha še ni poznal. Samo njegov brat ga je igral, toda Salo z njim ni bil zadovoljen. Čeprav je bil mlajši, mu je očital, češ kako se more ukvarjati s takimi neumnostmi. Sam je sanjal o trgovski karieri in začel jo je najprej v papirni stroki, potem pa v špediciji. In tu ga je sreča drugič zapustila. Služba ni bila stalna, večkrat je bil brez mesta, prostega časa je imel dovolj, samo denarja malo. Nekaj človek mora početi tudi če ničesar ne dela in tako se je Flohr jel učiti šahirati. Igra, ki jo je prej sramotil, se mu je tako priljubila, da se je lotil resnega študija in kmalu je kot šahist opozoril nase svojo okolico. Uspehi se seveda niso pokazali takoj. Na kongresu v Bratislava je bil v postranskem turnirju četrti. Čez dve leti je bil pa že sprejet v memorial Kautskega in čez tri leta si je priboril v njem prvo nagrado. V Pragi ni bilo lahko doseči uspeh in zato so Flohr ovi uspehi še kolebali, vendar so pa vsi šahisti že slutili, da dorašča v njem mojster. To je potrdil prvi mednarodni mojstrski turnir v Rogaški Slatini leta 1929, kjer si je priboril Flohr drugo nagrado takoj za Rubinsteinom pred Maroczvjem. Pir-cem in še desetimi izkušenimi mojstri. To mu je odprlo pot v svet in Flohr se je hitro povzpel med najslavnejše mojstre. Nekaj sreče je v tem vendarle bilo. ker je bil prvi iz mlajše generacije. Imel je tudi sicer mlade tekmece, samo sa so ti sčasoma odpadli, pravi tekmeci so pa prišli šele čez nekaj let pozneje. Na turnir je prinesel Flohr poseben slog. To je bila dozdevno čisto preprosta igra brez velikih zapletljajev, toda prav v najpreprostejših pozicijah je bil Flohr najbolj izrazit in navadno je presenetil nasprotnika, ko je bil le-ta že zaziban v prepričanje, da bosta končala remis. Razen tega se je naučil Flohr od Capablance hitro pregrupirati f -gure in v tem je dosegel tako popolnost, da je včasih presenetil nasprotnika na nasprotnem krilu, nego je imel nekaj potez prej osredotočene svoje figure. Taka taktika, združena s smislom za trdno pozicijo, je zadostovala za nekaj let. Flohr je bil povsod med prvimi, zmagal je v mnogih manjših turnirjih, na Bledu 1931 je bil Četrti, v Bernu in Curihu drugi z Euvvejem in končno v Moskvi 1935 prvi z Botvinnikom. Največji uspeh je pa dosegel v velikem turnirju v zdravilišču Podlebra-deh, kjer je bil sam prvi pred Aljehmom. Potem so se pa neuspehi menjavali z uspehi v turnirjih in na poti k najvišjemu šahovskemu naslovu. Na kongresu mednarodne šahovske federacije 1. 1937 je bil proglašen po hudem boju za kandidata svetovnega prvenstva. Malokdo izmed delegatov mu je to privoščil, z njim so simpatizirali samo mojstri iz velikih držav, toda Flohr je bil edini, ki je s svojimi uspehi predpisane pogoje izpolnil. Svoj cilj je pa dosegel samo za nekaj mesecev. Svetovni mojster Euwe je bil sicer pripravljen ubogati mednarodno federacijo, jeseni je naslov izgubil in novi svetovni mojster Aljehin je proglasil vse sklepe federacije za neveljavne, kolikor so se nanašali nanj. Hotel je znova igrati s Capablanco. pri katerem je pričakoval najmanjši odpor, šele ko Capablan-ca ni hotel igrati z njim se je vrnila sreča k Flohni in Aljehin sam mu je ponudil odločilno borbo za leto 1939. Pogoji so bili določeni. Letos v oktobru bi morala biti sklenjena končno pogodba, pa so prišli burni mednarodni in politični dogodki, denarja ni bilo in tako je Flohr že drugič izgubil priliko za odločilno borbo. Nova možnost zanj je bil holandski turnir, toda v šahovskem svetu so okolnosti, ko se ne da dobro igrati niti pri najboljši volji. Flohr je bil zadnji — prvič v svoji šahovski karieri. Nekdo izmed osmih najboljših šahovskih mojstrov je moral biti zadnji in svetovni dogodki so dali FHobrti k temu največjo dispozicijo. Bil je povsem drugačen Flohr kakor smo ga poznali lz drugih turnirjev, dobil ni nobene partije, pač je pa izgubljal večkrat, tako kakor š* nikoli poprej. Flohr ni dobil na turnirju nobene partije. To je bila njegova najslabša forma. p.w. 33 11 zelenem peklu Bil je tako presenečen, da je zgrabil pilota za ramo in malo je manjkalo, da ga ni potegnil nazaj. Goodlev se je srdito ozrl na mladeniča, ki mu je pa presenečeno pokazal doli. Goodlev je pritisnil na krmilo in trup letala se je nagnil tako, da je pilot s svojega sedeža dobro videl doli. Na jezeru je opazil več temnih senc. Bilo je takoj jasno, da so to čolni, ki morda stoje ali pa se počasi pomikajo proti taborišču. Med šotori v taborišču so se prikazovali beli oblački. Mladenič je brž odložil letalsko kapo. _ Napadeni so. Slišite napadeni. Oni tam doli ne vedo, da se jim hočejo približati od zadaj. Goodley je prikimal v znak, da ga razume. _ Fant, prevzemi pilotiranje letala, — se je odločil naenkrat. — Leti v loku nad jezerom, razumeš! Mladenič se je sklonil nad krmili. Letalo je imelo namreč dvojne naprave za pilotiranje^ tako da ga je lahko pilotiral pilot in za njim sedeči spremljevalec. . Goodley je vstal in odhitel v kabmo. Tam je ostal komaj dve minuti, toda mladeniču se je zdela to cela večnost. Videl je, da nese Goodlev v roki železno skrinjico in tisti hip se je spomnil na staro letališče v Chicagu. Bil je takrat na letališču, ko je prispel vojaški avto in iz njega je izstopil častnik z enako skrinjico v roki. Polkovnik Morris je takrat častnika že pričakoval. — Ste jih prinesli? Častnik je prikimal in odprl skrinjico. V žaganju je bilo spravljenih več okroglih predmetov. Gray je radovedno pristopil in Morris mu je takrat pojasnil, kaj je to. — To so nevarne igrače, razumeš. Morda jih nikoli ne bomo potrebovali. Toda za vsak slučaj sem jih vzel nekaj. Človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. Zadostuje vzeti to jajce v roko, zasukati iglo tu in izpuliti jo. Bomba je pripravljena in v petih sekundah se razleti. Te bombe so sicer nekoliko drugačne, kakor one, ki jih rabimo zdaj v vojski, toda za nas so pripravnejše. Ta spomin se je zasvetil mladeniču v glavi. Takoj je spoznal, kaj namerava stari Goodlev. — Prevzemite zopet pilotiranje letala, —- je zakričal, to opravim že sam, saj znam ravnati z bombami. Goodley mu je previdno izročil skrinjico, sam pa je sedel na svoje mesto in se sklonil nad višinsko krmilo. — Spustiva se nad jezero! — je zakričal, da bi prekričal motor. — Izpuli iglo, počakaj dve se- kundi, potem pa vrzi. Računaj z vetrom in najino hitrostjo. Mladenič je prikimal. Bil je tako razburjen, da odgovoriti sploh ni mogel. Krepko si je nataknil letalsko kapo in naočnike. Potem je pa odprl vse okence in se sklonil iz letala. Veter se je upiral vanj in mladenič je težko dihal. Zrl je pa nepremično daleč naprej; videl je kako divja tam boj. V taborišču niti slutili niso, da se sovražnik pripravlja napasti jih od zadaj. Opazili tudi niso, da bo zdaj zdaj prihrumela nevihta. Med pokanjem pušk in regljanjem strojnice so bili najbrž preslišali bobnenje vračaj oče ga se letala. Goodley je ustavil motor in se spustil na sto metrov nad jezero. — Potegni! — je zaklical in Gray ga je ubogal. Veter mu je trgal kapo z glave in roke so se mu tresle. Zavedal se je pa, da je vprav v teh njegovin rokah rešitev taborišča in tovarišev. — Izpusti! — se je glasilo novo Goodleyevo povelje. Kovinasto jajce je zasikalo po zraku. Mladenič ga je morda stotinko sekunde še videl, potem se je pa izgubilo in v naslednjem trenutku je že brizgnil iz jezera mogočen gejzir peneče se vode. — Zadel sem! — je zakričal Goodlevu. Stari pilot je samo prikimal. — Se eno! — mu je velel. Od silnega razburjenja je mladeniču kljuvalo ▼ sencih. Edina njegova misel je bila: pomagati tovarišem v smrtni nevarnosti. Sponinil se je na polkovnika Morrisa. Polkovnik Morris je visoko cenil človeško življenje; toda tu je šlo za rešitev lastnega življenja. Učinek druge bombe je bil strahoten. Kovinasto jajce je padlo naravnost v sredino enega izmed indijanskih čolnov. Mladenič je prebledel, videč, kako se je čoln razklal na dvoje. V penečih se valovih so mu izginile podrobnosti. V velikem loku se je Goodley zopet vračal. — Beže! — je zaklical mladenič radostno. Ni trajalo dolgo in že je brizgnila voda izpod čolničkov letala. Letalo je poskočilo in sedlo na vodo. Goodley je krenil naravnost k pristanišču. Gray je sedel zdaj nepremično na svojem sedežu. Ob vsaki drugi priliki bi bil pomagal pilotu najti pot k bregu, zdaj se je pa zavedal, da je divjal tu spodaj boj. Njegovi prijatelji so bili napadeni in branili so se. Boj se je sicer končal z njihovo zmago, toda kaj če so nekateri njegovi tovariši ranjeni ali celo... Mladenič se je bal misliti to misel do konca. Sekunde, ki jih je rabil Goodley, da je spravil letalo k bregu so se mu zdele cela večnost. Slednjič je utihnilo brnenje motorjev in letalo se je samo še lahno gugalo na dolgih valovih! Goodley je odprl kabino in mladenič se je takoj ozrl na breg. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno Fran Jeran — Za upravo m lnseratnl del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani