GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Kaj prinaša samoupravni sporazum Nekajmesečni napori, ki so biil usmerjeni na iskanje enotnih meril pri delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov, so uspešni podpisi tega sporazuma. Skupina predilnic in tkalnic, v kateri smo tudi mi, je dne 23. septembra 1971 podpisala samoupravni sporazum. V imenu našega podjetja sta ta sporazum podpisala tov. direktor in predsednik delavskega sveta. Kaj nam ta sporazum nalaga in za kaj nas obvezuje? Predvsem, da bomo pri delitvi dohodka, še prav posebno pa pri delitvi osebnih dohodkov, uporabljali enotna merila. Iluzorno in zmotno bi bilo mišljenje, da nam samoupravni sporazum daje denar prav ničesar nam ne daje, vendar tudi ne odvzema prav ničesar, to pomeni, da je še naprej podjetje odvisno od svojega dela in uspešnosti poslovanja. Cim več bomo prigospodarili in prihranili, tem več bomo lahko namenili za skladp in osebne dohodke. Samoupravni sporazum je le dogovor podpisnic, da se bodo pri delitvi enako obnašale ob pogojih, ki so jim enaki. Cim bi se pogoji gospodarjenja spremenili, potem se spremenijo tudi kriteriji delitve, ki so odraz situacije, za katero pa podjetje ni krivo. Ni namen samoupravnih sporazumov, da bomo imeli vsi več ali manj enake osebne dohodke. Osebni dohodki bodo še v veliko večji meri v bodoče odvisni od prizadevnosti in uspešnosti slehernega na delovnem mestu. Samoupravni sporazumi zavirajo in onemogočajo porast osebnih dohodkov tistim, ki jih povečujejo na račun ugodnih cen na trgu ali monopolnega položaja. Naši pogledi naj ne bodo uprti v preverjanje grupacij po sporazumu in na podlagi tega zahtevati nekaj, kar nima prav nobene pravne osnove. Delo in uspehi pri delu so še vedno najmočnejši faktorji delitve. Določila v samoupravnem sporazumu, ki se nanašajo na kal-kulativne osebne dohodke, je smatrati le kot obračunske elemente za obračunavanje mase sredstev, ki se na tak način priznajo za delitev. Samoupravni sporazumi postavljajo v ospredje dejstvo, komu in koliko dajemo v obliki osebnih dohodkov in če je adekvatno temu tudi prispevek posameznikov ustrezen za tako pridobljene osebne dohodke. Čim bomo dosegli to, da se bo sleherni delavec angažiral z vse- Poletje se že nagiba h koncu. Kažejo se prvi jesenski znaki in nas opominjajo, da je minil čas kopanja in sončenja. Gozd je povsem sprememnil barvo in orumeneli listi, katere ne bi pobarval lepše nihče drug kot narava, počasi padajo na utrjena tla. Usedajo se neslišno, kakor da zakon narave prepoveduje kalitev te tišine. Stopam po ozki gozdni stezi, ki se vije med drevesi in včasih mislim, da jo bo zdaj pa zdaj zmanjkalo. Ta trenutek mi korak zastane in prijetno mi je, ko sem daleč stran od brnenja avtomobilov in ropotanja strojev. Pogled mi ostane zdaj na tem, zdaj na onem drevesu in vsi se mi zdijo tako čudovito, umetniško izdelani, kakor bi jih obdelovala najbolj izkušena roka kiparja. Nenadoma mi oko obstane na preperelem lesenem križu. Postavljen je na majhnem kupu, katerega je že skoraj popolnoma porisala praprot in mah. Lesen je in zob časa je opravil svoje. Trenutek se zamislim. Da, tu leži junak, partizan! Ali morda kdo ve zanj? In tedaj se mi zazdi, da je jesen ravno pravi čas, da se spomnimo onih, katerih ni več med nami. Kakor narava umira, se spravlja k počitku, prav tako so padli v večni počitek tudi oni, katere večkrat po- mi silami in močmi, da dosežemo čim ugodnejše rezultate v podjetju kakor tudi v širši družbeni skupnosti, potem bomo lahko zadovoljni in sporazum bo uresničil naša pričakovanja in svoj namen. Naše obnašanje v bodočnosti mora biti po načelih sporazuma, ker le s tem bomo izpolnjevali obvezo, ki smo si jo zadali, da čim preje stabiliziramo naše dospodar-stvo. Lovro Mokorel sprehod zabimo. Vsaj enkrat v letu se jih spomnimo. Pride dan, 1. november, ko jih bomo ponovno postavili medse in se vsaj za en dan zatopili v spomin nanje. Sklonila sem se in nabrala šopek poznih jesenskih cvetlic in jih postavila med gosto travo. Skoraj neopazno se je gozdna steza končala in bila sem zopet med rjavimi, dolgočasnimi hišami. Ob cesti sem z umirjenim korakom stopala proti domu. Po njej se je pomikala kolona avtomobilov, ki se mi je zdela kakor reka brez konca. Kako brezskrbni so pogledi in nasmeh, ki jih le bežno vidim skozi okenske šipe. Po katerem železnem hrošču bo pa danes segla smrt? Da, tudi tu je prisotna, tako neusmiljena. Tudi na te se bomo spomnili, katerim je pretrgala nit življenja železna kača, ki se vleče, kakor da ji nikoli ni konca. Na vse pokojne se bomo spomnili! Povsem mračno je že bilo, ko sem prispela domov. Kmalu sem odšla v posteljo. Bila sem prijetno utrjena in veke so se mi kaj kmalu zaprle. Na pol v snu se mi je zazdelo, da slišim glas: »Samo šopek mi prinesite na grob, vsaj enkrat v letu se nas spomnite«! Saj bomo storili tako kajne! Proizvodnja v mesecu septembru 1971 Oddelek Enota mere % L Trakotkalnica 000 vot. 105 2. Tkalnice šir. tkanin 000 vot. 102 3. Mikalnica kg 104 4. Konfekcija ND 98 vložki pkt 114 5. Cigaretni filtri 000 kom 87 Cigaretni filtri ND 91 V trakotkalnici tudi v mesecu septembru niso obratovali vsi stroji. Še vedno sta v Miillerjevi trakotkalnici stala dva stroja dimenzije 6 cm. Preureditev strojev navedenih dimenzij iz artikla kaliko na artikel muli je v začetni fazi. Z dodatnimi rezervnimi deli bo torej v Miillerjevi trakotkalnici možno delati dva artikla. Obstoja upanje da bodo z zamenjavo artikla in z planiranjem ovojev v izvoz v trakotkalnici vse možne kapacitete polno izkoriščene. Z obratom Studa imamo že nekaj časa resne probleme. Pomanjkanje vode v industrijskem kanalu povzroča zavlačevanje pri ukinitvi tega obrata, katerega predvideni rok je že potekel. To je tembolj pereče, ker nam v avtomatskih tkalnicah primanjkuje tkalk, katerih pomanjkanje bi se delno krili z delovno silo iz obrata Studa. Nova avtomatska tkalnica jeo-bratovala z vsemi možnimi kapacitetami. Rezultati tega obratovanja so razveseljivi, saj smo prvič lahko zadostili potrebam komerciale po stometerski gazi. V novi mikalnici moramo omeniti dva nova artikla, ki sta bila dana na trg: Mimosept vložke in plenice za enkratno uporabo. Poleg omenjenih dveh artiklov je bilo izdelane precej rolane vate. Da proizvodnja v mikalnici ni bila še večja, je iskati vzrok v pomanjkanju osnovnega materiala (izčeskov), kar nam je posebno v začetku meseca povzročilo precej težav. Delovna sila, ki je za oddelek konfekcije najpomembnejši faktor pri izpolnitvi operativnega plana, je zaradi večjega števila bolniške- Poročilo samoupravnih organov OMO je imel v septembru 3 seje, nakaterih je obravnaval in sprejel sledeče: — soglasno potrdil novi uredniški odbor »TOSAMA« 1971-72 — sprejel sklep, da se za vodjo nabavne službe imenuje Rozmana Štefana. — na razpisana vodilna mesta, ki so se nanašali na relekcijo je OMO sprejel naslednje kandidate: vodja komercialnega sektorja — oec. Bajca Slavka vodja tehničnega sektorja — oec. Babnika Janeza vodje plansko analiznega sektcj:ja dipi. oec. Laznika Toneta Delovno mesto vodje splošno kadrovskega sektorja pa se ponovno razpiše. PO pa je imel v tem mesecu 2 seji, na katerih je obravnaval in odločal o sledečem: — poročilo o potovanju Pogačnika oec. Bajca in dipl. ing. Peterlina v Avstriji, ter v Zapadni in Vzhodni Nemčiji — Molny pleničke z napako se vsem domačim delavcem prodajajo po 23,- din. — uvede se kontrola ob prihodu blaga Tekstilne tovarne iz Senožeč, DS je imel v istem obdobju le eno sejo in razpravljal sledeče: — člani DS so predlog samoupravnega sporazuma v načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov soglasno potrdili. — za podpis samoupravnega sporazuma se pooblasti, direktorja Jožeta Pogačnika in predsednika DS Štefana Rozmana. — za predstavnika podjetja v zbor podpisnic samoupravnega sporazuma se imenuje ing. Moko-rel Lovro. — sredstva katera smo vlagali pri ljubljanski banki podružnici Domžale od leta 1967 do 1969 so člani sprejeli sklep, da se ta sredstva v višini 61.173 vežejo pri imenovani banki za dobo treh let in s 6% obrestmi. — stroški proslave 14.726.95 din ob otvoritvi novega objekta mikal-nice se finansirajo iz tekočega dohodka skupne porabe. — razlika naših sredstev 89.681.85 din, ki so bila uporabljena za subvencioniranje najemnin Stanovanjskemu podjetju Domžale, se odstopi SOb Domžale s pripombo, da se ruši tudi stanovanjski problem nekaterih naših delavcev. — 200.000 din se prične z oroča-njem pri Ljubljanski banki za posojilo, ki se bo razdelil prosilcem posojila za gradnjo oz. nakup stanovanjskih hiš. — sredstva 55.286 din, ki so se porabila za gradbena dela od TBT Trbovlje, se knjižijo za odpis zagonskih stroškov. ga dopusta bila delni vzrok neizpolnitvi te-tega. Obliži, ki so delno avtomatizirani, so, zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza biti le delno v pogonu. Količine, predvidene za izpolnitev letnega plana, so bile skoro v celoti predelane. Naša konkurenčna podjetja so za določen čas prenehala z izdelavo obližev in je zato naraslo povpraševanje po naših izdelkih. Sedaj pa neredno dobivamo pošiljke materiala za o-bliže in je temu primerna tudi proizvodnja. Narasla je potreba kompres vseh dimenzij, tako da je v mesecu septembru bila porabljena celotna količina gaze 10/7, 100 cm. Ta porast je pa v zvezi z tesnejšim sodelovanjem med ljubljanskimi bolnicami in našim podjetjem. Naš strojni park za kon-fekcioniranje nam bo še z malenkostnimi dodatki omogočal konfek-cioniranje vseh vrst zložencev in posameznih artiklov. Te artikle so do zdaj v bolnišnicah sami konfek-cionirali. Cigaretni filtri so v sredini meseca dobili dodatni nalog še 50 milijonov kom. filternih palčic. S to količino je proizvodnjo komercialna seznanila že v začetku meseca. Oddelek cigaretnih filtrov pa plan ni izpolnil zaradi pomanjkanja delovne sile. Delno zagotovilo, da bo planirana količina cigaretnih filtrov v nadalje tolikšna, da bo zadostovala za popolne izmene, nam omogoča urediti temu primerno tudi število delovne sile v tem oddelku. M. S. Preberite... premislite, napišite! Pestrost nekega glasila ali časopisa je pogoj, da je ljudem všeč. Trudimo se v tej smeri, kolikor se da, zato smo se odločili razpisati: Natečaj za najboljšo izvirno literarno stvaritev Ker obseg Tosame ni ravno velik je jasno, da ne moremo objaviti romanov. Zato naj bi bile te stvaritve dolge največ dve TIPKANI STRANI. Vsebina ni važna, prav tako tudi ne oblika za slovnico tudi ni treba skrbeti — za to je tu korektor. Dragi bralci, oziroma članice in člani kolektiva — veselo na delo. Prepričani smo, da bodo humoreske, črtice, eseji, pesmi itd. kar deževale. Vse do majske številke naslednjega leta bomo zbirali prispevke in jih sproti objavljali. Najboljše tri bodo NAGRAJENE Z NAGRADAMI, ki niso majhne. Kaj več o tem v naslednji številki! Uredništvo Ljubiteljem lepih knjig Že več let sem na takem delovnem mestu, da me gotovo že vsi poznate. Naj se predstavim: vratar Štiftar Franc. Poleg svoje službe sem še poverjenik Mladinske knjige, pa tudi knjige ostalih založb lahko naročite pri meni. Večji del člankov kolektiva je ljubitelj lepih knjig in se ugodnosti, ki jo nudim, tudi poslužuje. Mogoče je še kakšen član tovarne, da me še ne pozna, predvsem takim je namenjeno to obvestilo. Naročite se lahko na vse knjige in imate možnost obročnega pla- Po dvanajstih letih službovanja kot vodja jinančnega sektorja, se je poslovil od nas tov. ROGLIČ FRANC, ki je po 40-letih službovanja odšel v zasluženi pokoj. Bil je vesten, dosleden, tovariški in je s svojimi sodelavci uspešno vodil finančni sektor. Med člani kolektiva je bil priljubljen zaradi svoje preprostosti in želje, da s svojim delom prispeva k čim lepšim uspehom podjetja. V našem slovesu je čutiti vso zahvalo za njegovo delo in žel j o^ da bi jesen svojega življenja preživel zdrav in zadovoljen! čevanja ravno tako, kot pri vseh drugih poverjenikih in zastopnikih ali knjigarnah. Vedno gledam in izrabljam priliko, da bi priporočal vsem našim članom oziroma ljubiteljem lepih knjig subskripcijsko naročevanje. To je prednoročniška cena, po izidu je namreč cena knjigam večja. V praksi se sub-skripcija največ koristi pri boljših in dražjih knjigah. Opozoril bom na nekaj knjig in zbirk, ki so še na zalogi in se dobijo po prednaročniški ceni. Po ponatisu bodo knjige veliko dražje, zato priporočam vsem, da se te u-godnosti poslužijo. Knjige si bodo vsak čas izšle in je še čas, da se naročite nanje: Veliki atlas sveta, Naredi sam, Sam svoj obrtnik, Vohuni, Domači zdravnik itd. Na zalogi so še tudi kompletne zbirke, za katere velja še stara cena. To so: Naša beseda izbrana dela Karla Maya v 45 knjigah, izbrana dela Julesa Vernea v desetih knjigah, sodobna Ilustrirana enciklopedija v osmih knjigah, Muzeji sveta v treh knjigah, Druga svetovna vojna, Svet in čas v devetih knjigah, APS Slovenije v petih knjigah, Zgodovina umetnosti v treh knjigah, Valvasorjeva »Slava vojvodine Kranjske« v eni knjigi in originalni ponatis v treh knjigah, popisanih v gotiki. Tu je tudi Svetinova Ukana v treh knjigah in Katarina v petih knjigah. Še in še bi lahko našteval. O-menil sem samo nekaj, za ostala pojasnila pa se oglasite pri meni. Prav rad bom vsakemu pomagal z nasveti in z raznimi prospekti, v katerih boste razvideli vse o knjigi, ceni in kvaliteti. Tako bomo nekaj izbrali za vas, da vam bodo knjige krajšale dolge jesenske in zimske večere. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi vsem dosedanjim odjemalcem knjig. Saj je precej članov kolektiva, ki imajo veselje do knjige in si z njimi širijo svoje znanje ter opremljajo svoje knjižne police. Za vsa pojasnila in morebitne reklamacije se, prosim, obrnite na mene in bomo skupaj rešili zadevo. Rad vidim, če se naročniki — odjemalci zanimajo za svoja o-bročna odplačevanja. Rad pokažem vsakemu, vendar priporočam tudi lastno evidenco zaradi točnosti in poštenosti. Pohvalim se lahko, da v vseh teh letih dela še ni prišlo do nobenega spora. Štriftar Franc Pismo urednika Danes ste skupaj z denarno kuverto prejeli tudi Tosamo,, tako kot vsak mesec. Pa je vendarle razlika; to številko je namreč sestavil novi uredniški odbor. Novi ljudje pa prinesejo tudi kako novo zamisel. Tako si namerava novi odbor prizadevati še bolj popestriti vsebino našega glasila, ki je bilo ustanovljeno za informiranje kolektiva. Ne bomo se pregrešili, če mu damo tudi malo drugih primesi. Skratka, želja je, da bi TOSAMA postala res vaša tudi s strani dopisnikov. Popestriti jo bo treba, torej, s prispevki novih ljudi. Verjemite mi, nismo taki da bi ljudi odbijali od pisanja. Nasprotno, vsak spis nam je dobrodošel, pa naj bo pesmica, humor ali uganka, da o strokovnih člankih ne govorim. Odbor za medsebojne odnose podjetja je odobril tudi nove postavke za plačevanje honorarja, tako da vas hočemo tudi s te strani vzpodbuditi. Zato objavljamo tudi cenik za honorarje, ki ga je ljubeznivo posredovala naša blagajničarka Mara Juvan. 1. Članki izvirni — vrsta 0,40 din 2. Izvirni izreki, pesmi — vrsta 0,60 din 3. Prepisani članki — vrsta 0,25 din 4. Nagradna križanka v cm2 0,30 din Seveda pa to ni vse, to je samo, nekaj cen, ki se zdaj obračunavajo. Pišite in pošiljajte prispevke. Omarici pri vratarju in na hodniku pred jedilnico somevata. Od-dastc tudi lahko pri kateremkoli članu uredniškega odbora. Vedno smo vam na razpolago in radi vam bomo pomagali. Na koncu se zahvaljujem v imenu uredniškega odbora za zaupno nalogo vsem članom kolektiva. U-pam, da bomo izpolnili vaše zaupanje, nam v dolžnost, vam pa v prijetno in koristno branje desetega v mesecu. Urednik: Milan Drčar IZREKI Človek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako. Vloga iskrenega človeka je vedno zelo težka vloga. Če se ustavi nihalo, ura še ni pokvarjena. Ljubezen je najbolj klepetava strast. šport in razvedrilo Po delu S tako parolo so pričeli v januarju letos svoje prvo športno tekmovanje v smučarskih disciplinah delavci in delavke okoliških industrijskih podjetij na belih smučiščih Velike Planine. Tako so se pričele skozi vse leto trajajoče športne igre, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet s svojim športnim forumom. Celotno tekmovanje se je odvijalo na vseh športnih terenih v občini in pod naslovom »Občinske sindikalne športne igre«, ki naj bi kot takšne imele za posledico reorganizacijo delovne sile, pridobitev boljše psihične in fizične kondicije, vsesplošno povečanje telesne spretnosti in vzbuditi množično zanimanje za šport kot edino uspešno in zdravo sredstvo za vzdrževanje telesne živahnosti in vitalnosti tudi v kasnejših letih. Po programu občinskih sindikalnih športnih iger so se preko celega leta odvijala tekmovanja v raznoterih športnih zvrsteh: smučanju, plavanju, nogometu, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, šahu, pegljanju in atletskih disciplinah. V tako pestremu programu si je lahko vsak kolektiv ali posameznik izbral tisto, kar mu je najbolj ustreza. Med kolektivi, ki so nastopali na teh tekmovanjih, je bilo tudi naše podjetje. Naši fantje so na teh tekmovanjih nastopali z večjim ali manjšim uspehom. Pohvaliti moramo predvsem nogometaše, ki so se plasirali v končnem zbiru izredno dobro in kegljače, ki že dalj časa zasedajo dokaj visoka mesta. Posebno pozornst pri naši športni ekipi bo treba posvetiti ravno t>o-mladitvi ekipe nogometašev. Pri nas je slučaj, da se za okroglim usnjenim usnjem podi tekmovalec, ki ima poleg zavidne telesne teže na grbi še lepo število let. Toda ta tekmovalec se ne podi za žogo zato, ker je to njegova »osebna« želja; pač pa zato, ker v našem kolektivu ni mladincev (ali nočejo ali ne morejo!), da hi ga zamenjali. Tudi disciplina ni takšna, kot bi morala biti. Ni bil redek slučaj, da je naša nogometna ekipa (kljub temu, da so bili prej vsi regularni tekmovalci pravočasno obveščeni), iskala za momentalno zamenjavo igralca med svojimi nogometnimi veterani ali »starci«, kot jih popularno imenujejo mlajši tekmovalci. Toda, to je sedaj za nami — za prihodnje leto pa bolj temeljite, in načrtne priprave! Vrnimo se k slovesnemu zaključku tega športnega tekmovanja. Hala komunalnega centra v Domžalah, ki je običajno prizorišče raznih ko-kolektivnih športnih prireditev in kulturnih proslav, je bila ta večer nabito polna. Občinski sindikalni svet je za slovesen zaključek občinskih sindikalnih iger priredil vsem, ki so je zdaj vprašanje ta večer prišli v dvorano, nekaj ur smeha, dobre volje, poskočnih melodij, vedrih zvokov in vsega, kar človeka razvedri in osvežuje. Nekaj po 20. uri je vse navzoče v imenu vseh nastopajočih, pozdravil popularni napovedovalec RTV Ljubljana, tov. Marjan Kralj. Veselo dobrodošlico in srečno počutje je vsem v dvorani zaželel v imenu gostujočega ansambla Francija Puharja ter popularnih in uspelih slovenskih pevcev: Marjane Deržaj, Sonje Gaberšček, Ota Pestnerja in dueta Majde Renko in Damirja Korena. Sledil je pozdrav gostov od strani predstavnika Občinskega sindikalnega sveta in slovesna razdelitev nagrad vsem tekmovalnim ekipam, ki so uspešno sodelovale na tem tekmovanju. Nato se je pričel zabavni športni program, ki je vseboval elemente spretnosti, natančnosti, iznajdljivosti in podobnih stvari, ki jih človek vsak dan potrebuje. Na tem zaključnem tekmovanju je nastopilo devet ekip. Vsaka ekipa je morala imeti tudi svoj tekmovalni program, ki so ga potem morale opraviti ostale ekipe oziroma posamezni člani. Vsak tekmo- Tole se je skrivalo pod vato Moški ali ženska, to Naš razgovor Duet Majda Renko in Damir Koren valeč je za svojo ekipo tekmoval samo enkrat. Uspešnost nastopanja posameznega tekmovalca so o-cenjevali sodniki po točkovnem sistemu. Zmagala je ekipa, čigar tekmovalci so nabrali največ točk. Vsak tekmovalec je bil pred pričetkom tekmovanja izžreban, kje, kdaj in v kateri točki bo nastopil. Tako, da kasnejših sprememb sploh ni bilo možno izvesti. Mi smo v tem »veselem« tekmovanju zasedli predzadnje mesto in ekipa, ki je bila za nami, je imela samo točka manj. Zadnjega mesta nas je rešil nogometni »veteran«, ki je v zadnji točki večera najhitreje našel pravega prašička na pravem mestu. Zaslužili pa bi prvo mesto v neresnosti in zanikrnosti. Za našo točko »mumije« smo imeli določene tekmovalce enake rasti in telesnih mer in to štiri moške in štiri ženske. Toda na tekmovanje nista prišla dva člana moške ekipe. Da smo sploh lahko svojo točko predstavili, sta morala na njuno mesto vskočiti dva tekmovalca, ki sta predhodno v svoji točki že nastopila in sta se po telesni konstrukciji razlikovala od ostalih šestih. Tako tekmovalcem res ni bilo težko določiti spol mumije in si s tem popraviti položaj na lestvici oziroma nas spraviti čim nižje. Po vsem tem, kar smo videli in doživeli lahko ugotovimo, da nam ob zadostni dozi veselja do športa, do popolnega uspeha manjkata samo še osebna zavest in disciplina. Štefan Rozman Malo boste gotovo presenečeni, ker vam danes ne predstavljam človeka, ampak le človeško dobrino. Bistvo ostane isto, prej sem predstavljal človeka in njegovo delo ter probleme, zdaj pa problem ki ga osvetljuje več ljudi. Vendar ne žalujte za običajnim »Našim razgovorom,« tudi ta se bo še pojavil v obliki, kot smo ga navajeni. Parkirni prostor je pri nas že precej časa majhen problemček. Šoferji, ki jih je čedalje več, puščajo svoje pločevinaste konjičke na prostoru, ki je zasilno urejen. Avtomobili so izpostavljeni poleti soncu in toči, pozimi pa snegu ip vetru. Avtomobilisti so v tovarni res v manjšini, toda če vzamemo dejstvo, da jih je vedno več, se je o tem vredno pogovoriti. Kako to, da naš parkirni prostor ni tako urejen, kot sem ga videl že pri marsikateri tovarni, mi bo znal povedati dipl. ing. ROŽIČ FRANC, ki je vodja investicijske izgradnje. Povedal je tole: »Res, da je bil pred časom parkirni prstor urejen provizorično z količki in verižicami, vendar je to nekaterim našim šoferjem predstavljalo oviro. Vem tudi to, da bi bilo bolje bokse zarisati na tleh, kar se na pesku ne da. Parkirni prostor bi bil verjetno že urejen, vendar ves severo — vzhodni del tovarne in okolica ni urbanistično urejen. Zdaj graditi urejen parkirni prostor se gotovo ne izplača, ker bi ga verjetno morali preurejevati. V načrtu je tudi nova upravna zgradba in na podlagi tega bi lah- ZAHVALA Ob nenadni smrti drage mame MARIJE JERIN se toplo zahvaljujem vsem članom kolektiva za izrečeno sožalje in za darovano cvetje. Sodelavcem in u-pravi podjetja pa za darovane vence. Posebej se zahvaljujem tudi oktetu TOSAMA, ki je s pesmijo pospremil mojo mamo v prerano izkopani grob. MIHA JERIN ZAHVALA Sindikalni podružnici TOSAMA se iskreno zahvaljujem za obisk in darilo. Zelo sem bila vesela in presenečena nad pozornostjo, ki jo je izkazal sindikat in me ni kljub moji bolezni pozabil ŠTEFKA VEIT ko sistemsko uredili prostor za kolesa, mopede in parkirni prostor za domača vozila in vozila gostov. Omenim naj še to, da je danes tudi določen prostor za goste pred boksi za mopede. Žal se tega naši ljudje ne zavedajo. Umestno tudi ni parkiranje okoli vratarnice. Bil sem tudi na Cestnem zavodu SRS zaradi informacije o poteku trase nove avto ceste, ki je predvidena v bližini tovarne. Trasa še ni točno določena in bomo to lahko zvedeli šele po maju 1972. Zaradi tega smo onemogočeni v projektiranju, tako upravne zgradbe kot parkirnega prostora, ker pač ni znano kakšna bo okolica. Kljub vsemu smo idejni načrt pripravili, čakati je treba le na urbanistični načrt in določitev trase nove avtoceste Šentilj-Nova Gorica. Novi parkirni prostor bo v o-graji, da se ne bo dogajalo kot zdaj ko se otroci vozijo s kolesi po parkirnem prostoru. Kaj hitro lahko nastane škoda na parkiranih avtomobilih«. Dipl. ing. Rožiču, hvala za odgovor, mislim, da sem izbral takega človeka, ki je znal najboljše o-svetiti ta problem. Toda, kaj pravijo drugi? Zato sem povprašal tudi FRANCA PERŠETA. Ima avtomobil, ki ga rabi tudi pri svojem delu kot prodajni referent filtrov. »Glede na to, da v bližnji prihodnosti še ni misliti na popolnoma urejen parkirni prostor, si lahko sami izboljšamo stanje. Potrebno bi bilo postaviti znake za privoz in izhod iz parkiranega prostora. Držati se je treba tudi reda, ki mora vladati na njem. Čutiti je veliko pomanjkanje vozniške etike, dajmo se ravnati po redu, naše parkirišče je ravno tako kot drugod. Drugod se plača kazen za nepravilno parkiranje, to pa bi spametovalo tudi naše voznike, če bi uvedli kazni. Skratka večja disciplina je potrebna.« Toliko on. Zdi se mi, da smo toliko človeški in prav ta naša človečnost nas dela nedisciplinirane. Kar mirne duše si priznajmo —vsi smo si enaki. Transport je tudi važen faktor v poslovanju podjetja. Pravilno odvijanje odvoza gotovih izdelkov in dovoz surovin znatno prispeva k uspehu. Ker verjetno tare problem garažimranja tudi našo transportno službo, sem povprašal vodjo te službe VENCLJA VODNIKA, med drugim tudi o tem. »Za tri tovornjake in osebni avto imamo prostor v garaži in še ta je velikokrat zasedena s končnimi izdelki. Vsa ostala vozila t. j. kombi, furgon in prikolica pa so zasil- NAŠ RAZGOVOR no postavljena pod nadstreškom med mikalnico in skladiščem. Glede našega parkirnega prostora pa tole: Res je ni dovolj urejen, vendar je treba več discipline. Moj predlog bi bil, da sedanje količke in verige zamenjamo s kockami, ki bi nekaj centimetrov gledali iz tal. Tako bi tudi lažje plu-žili v zimskem času, obenem bi se dalo tudi lažje manevrirati po prostoru. Parkirni prostor za goste imajo v vseh tovarnah posebej urejeno, tako naj bi bilo tudi pri nas in to pred boksi za motorna kolesa. Naši ljudje se tega ne držijo, zdaj to nekako gre, toda pozimi se bo treba tega strogo držati«. Ko sva se z VODNIKOM takole pogovarjala, se je pridružil tudi KLOPČIČ STANE iz ekspedita, ki se sicer vozi z mopedom in je imel tudi tehtno pripombo »Ne vem zakaj se naši šoferji nezavedajo, da tudi mi, mopedisti rabimo svoj prostor. Avto zapelje- jo čisto pred boks za motorje tako, da se sploh ne da mopeda izvleči iz pod nadstreška. Prostor je treba omejiti vsaj z verigo. Ob dveh se čestokrat zgodi, da moram počakati, da avtomobili odpeljejo, šele potem lahko odpeljem tudi jaz. VODNIK je spet spregovoril: »Slika parkirnega prostora zdaj res ni lepa. Kako prijetno je pogledati, če so avtomobili lepo parkirani. Naj se objavi še enkrat v TOSAMI, kar je že bilo, kako naj se ravna na parkirišču.« KLOPČIČ je nadaljeval: »Lepo tudi ni, da si nekateri vozniki avtov privoščijo to, da zapeljejo avto pod streho, ki je namenjen za motorje. Zdi se mi, da bo več škode za motor, kot pa za avto, če bo na dežju. To kar sem povedal pa ni samo moje mnenje, ampak tudi vseh, ki mopede uporabljamo.« Takole je torej potekal naš razgovor, ki se je nekoliko razlikoval do dosedanjih. Pogovarjal sem sc z nekaterimi o izkoriščanju dobrine, ki služi vse večjemu številu zaposlenih v tovarni. Prepričan sem, da ste tudi sami spoznali osnovno misel, ki je vela iz pogovora: čeprav parkirišča ni mogoče dokončno urediti, se ga da urediti s skromnimi sredstvi začasno, potem pa je stvar vseh prizadetih, da ga uporabljajo disciplinirano in obzirno. Nobenemu šoferju ne bi bil prijeten očitek, da ne pozna vozniške etike in predpisov. In naši tovarniški predpisi imajo isto veljavo kot oni na javnih cestah. Odgovorni, na delo! MiD -t"..r—~'c;;r7~~r7.’ ' — —r- , •t- • -- - ^ fr Takšnale je slika ob dveh Teden požarne varnosti Minilo je leto in spet je tu »Teden požarne varnosti«. To je za gasilce zelo pomembno obdobje, saj iz leta v leto doživlja vse večji tekmovalni obseg. V tem tednu gasilci tekmujejo na raznih tekmovanjih. Občinska gasilska zveza je tudi letso razpisala tekmovanje za moške in ženske desetine, ocenjevanje pa je bilo malo drugačno kot prejšnja leta. Moške desetine so se borile za rdeči, modri ter rumeni ročnik, kar naj bi od sedaj naprej postalo tradicionalno. Med tekmovalne ekipe sta bili povabljeni tudi naši dve desetini — moška in ženska. Priprave za občinsko prvenstvo so bile dobre in ni bilo bistvenih problemov. Vsak dan smo lahko gledali naše gasilke in gasilce kako tekajo po dvorišču c cevjo v roki in izvršujejo naporno zadano si nalogo. Kljub naporom so bili vedno razpoloženi, še takrat ko jim je znoj zalival obraz. Zbor tekmujoče »Požarne obrambe« Dekleta v borbi, ki jim je prinesla zmago mu znanju so lahko zavidale marsikatere moške desetine, saj so tudi bile daleč pred njimi. To so dokazale z znanjem in borbenostjo, sodniki pa so to le potrdili. Zato njim vsa pozoronst in vzpodbuda. Po tekmovanju je bil slavnostni zaključek, na katerem so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali. Naša moška desetina se je uvrstila v prvo kakovostno skupino »rdeči ročniki«. Ženska desetina je bila prva pri ženskah in če bi jo uvrstili med moške ekipe, bi bila v drugi polovici med 24 ekipami. Ženske so dobile lep pokal, kateri nam je v Homcu namočil suha grla. Tekmovanje je minilo, a v nas je že vedno trdna pripravljenost, da priskočimo vedno na pomoč in uničimo rdečega potelina. JaD Priprave so bile končane in morali smo iti na tekmovanje, da pokažemo vse kar zmoremo. Megleno nadeljo, 19. septembra, smo se zbrali pred tovarno in kombi nas je odpeljal na nogometno igrišče v Mengeš. Okoli igrišča je bilo polno gasilskih avtomobilov iz vseh krajev naše občine, možje v gasilskih oblekah pa so si ogledovali tekmovalne naprave. Marsikdo si je sam pri sebi zastavljal vprašanje, kaj bi bilo, če bi nekje v tem času zagorelo. Vse tiste, katere je bolela glava zaradi tega vprašnja, naj potolažim, da smo gasilci pripravljeni priskočiti na pomoč ob vsakem času. Po žrebanju se je tekmovanje z malo zamudo pričelo. Moška desetina je imela tekmovalno številko 5, ženska pa 11. Ko so tekmovale desetine, smo imeli lepo priložnost opazovati njihove veščine. Marsikdo si je ob napakah drugih zapomnil kakšno stvar, katero bo lahko bolje izvedel pri tekmovanju njegove ekipe in ji s tem pomagal. Niti zavedati se še nismo, že smo bili na vrsti, da posežemo v boj za čim boljši plasma in pokažemo občinstvu ter sodnikom, kaj zmoremo. Desetar je dal povelje za napad in že je skopnela vsa trema. Vsak je bil na svojem mestu in izpolnjeval dano nalogo. Bilo je hitro opravljeno in sodniki so morali ustaviti štoperice. Trodelni napad je bil končan in morali smo se pripraviti za drugo disciplino — »redovne vaje«. Opasali smo si pasove, zapeli gumbe in že smo korakali v dveh vrstah pred komisijo. Ostri pogledi sodnikov so našli vsako nepravilnost pri vaji. Marsikdo si je postavil pred oči dneve, ko Tudi fantje v gasilskih uniformah niso od muh Izreki Lagati je najnapornejša stvar na svetu. Napake drugih so vedno zabavne. Popolnoma zdravo je kdaj biti bolan. Ljubezen je samo ena, le njenih kopij je na tisoče. Ljubosumnost se zdravi z varanjem. Obstoja samo ena zmaga — zadnja! Samo tisti, ki ga ljubiš, te lahko razočara. je moral tako v vrsti stati v vojski. Pri zadnji disciplini — polaganje cevovoda na 105 m — je bilo malo zapetljajev. Sodniki si niso bili na jasnem, da velja vrstni red tekmovanja tudi za nje. Tako so lahko slišali marsikatero gorko besedo, ki jim ni bila v ponos. Končno smo opravili tudi to disciplino in si oddahnili. Za nami je bilo še eno uspešno tekmovanje. Seveda tudi nismo pozabili naša vrla dekleta, ki so se borila s štoperlco in strogimi sodniki. Vzpodbujali smo jih kolikor smo jih mogli. Dekleta so se dobro odrezala in njihove- CENE Znanec Miha je padel v nezavest, in to doma v fotelju, premišljeval je o cenah. Podražili so britvice in cigarete, da bi zbrali denar in preprečili podražitev moke, olja in sladkorja. Kadil ne bom več, tudi bril ne, saj je brada v modi. Samo kavico si še sladkam. Zdaj so podražili sladkor, da se ne podraži olje, tobak in moka. Začel sem kaditi, namesto tega pijem grenko turško kavo. REBUS Utegne se zgoditi, da se podraži o-Ije, da se nebi podražil tobak, moka in sladkor. Podraži se moka, da se ne podražijo cigarete, olje in sladkor. To se pa utegne ponavljati. In je padel v nezavest. Kaj ni to podobno tistemu: »Živel je mož, imel je psa ...« LUKSUS Janez, tebi nebi prisodil, da hodiš kosmat naokrog! Borim se vendar______ ? ! ? .....proti luksusu! MOGOČE NE VEMO? ONKOLOGIJA — nauk o novotvorbah, bulah, znanost, ki se bavi z zdravljenjem raka; OPIJ — posušen mlečni sok iz nezrelih, narezanih makovih glavic, zdravilo in strup; OPOLDEKOK — milna raztopina v alkoholu, osebujoča še kafro in,eterična olja, vtirajo jo v kožo proti revmi, OPONIRATI — nasprotovati, u-govarjati, oporekati; OPORTUN — ugoden, prikladen primeren, pripraven, koristen; OPOZICIJA — nasprotovanje, odpor kakim nazorom, politiki pid. OPTIMIST — kdor gleda na vse le z dobre strani, pričakuje vedno le dober izid; OPTIMUM — najboljše, najugodnejše razmerje, odnos, vrednost rešitev; ORGAZEM — najvišja stopnja naslade pri spolnem aktu; ORGIJE — divje, razbrzdano veseljačenje in popivanje; ORIENTACIJA — pravilna presoja v prostoru, položaju; ORIENTEKSPRES — vlak, ki veže Pariz s Carigradom; ORLON — sintetično vlakno, podobno najlonu, a trdnejše in od- nnvnpi šp ■ ORNAMENT — okrasek; ORTODOKSEN — kdor se drži ustaljenih načel kakega nauka, »pravoveren« človek, kdor ne more razviti svojega mišljenja preko tistega, kar je uradno priznano; OTORINOLARINGOLOG — zdravnik, specialist za bolezni ušes, nosa in grla; OUTSIDE (izgovori: autsajd!) — prepovedana situacija pri nogometu, ko je nasprotni igralec bliže vratarju kot igralec moštva, ki mu pripada vratar; OVULACIJA — sprostitev dozorelega jajčeca iz jajčnika (pri ženskah med menstruacijo); OZON — posebno oblika kisika z značilnim ostrim vonjem. Nastaja po nevihtah in v višjih legah; Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing. Magda Smole, Pavla Vojska, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Kr- ško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada: 850 komadov Za pravilno rešitev dobite poklic, ki je zastopan v TOSAMI. Kadrovske vesti od 12. 10. do 11. 11. praznujejo rojstni dan TKALNICE: 26. 10. Kern Francka, 20. 10. Kušar Nežka, 31. 10. Prelovšek Mimi, 30. 10. Sobočan Ana, 29. 10. Cerar Ida, 24. 10. Novak Slavka, 29. 10. Peterka Anton, 14. 10. Zemljarič Terezija, 2. 11. Drešar Pavla, 4. 11. Pirc Branko, 19. 10. Mazovec Kristina; PRIPRAVLJALNICA 29. 10. Rojc Olga. KONFEKCIJA 24. 10. Avbelj Kristina, 12. 10. Beravs Tončka, 1. 11. Cencelj Anica, 1. M. Černelč Jožefa, 30. 10. Domitrovič Ivanka, 16. 10. Dernulo-vec Urška, 13. 10. Jenko Metka, 5. 11. Kavka Marija, 25. 10. Kreč Mihaela, 4. 11. Kotnik Milena, 9. 11. Kvas Martina, 7. 11. Lajevic Kristina, 28. 10. Mavsar Marija, 12. 10. Svetin Vinko, 21. 10. Vidergar Minka, 22. 10. Kovač Urška, 27. 10. Gu-berinič Darinka, 27. 10. Guberinič Darinka FILTRI 26. 10. Cerar Franc, 27. 10. Cerar Fanika, 13. 10. Globočnik Cvetka, 15. 10. Kotnik Fanika, 20. 10. Koderman Ivanka, 27. 10. Krištof Vida, 7. 11. Hribar Bogomira, 18. 10. Ravnikar Ivana; SPLOŠNI SEKTOR: 26. 10. Berlec Vladka, KOMERCIALNI SEKTOR: 13. 10. Klopčič Stane, 26. 10. Perše Franc, 6. 11. Lenček Stane, ANALIZNO PLANSKI SEKTOR FINANČNI SEKTOR: 13. 10. Klopčič Stanka, TEHNIČNI SEKTOR: 27. 10. Presekar Marija, 14. 10. Demšar Terezija. POMOŽNI OBRATI: Čestitamo! RODILI SO SE: Brodarju Francu — hči Mateja Vodnjavu Jakobu — sin POROČILI STA SE: Peterka Ivanka Pogačar Marinka — poročena — Andrejka Na novi življenjski poti jima želimo mnogo sreče! V podjetje so v mesecu poročanja vstopili: Janez Pižmont -— prodajni referent Silvo Prenar — transportni delavec, Srečo Pernuš — vajenec elektro stroke Iz podjetja so iztopili: Peter Bevc, mazalec strojev — sporazumno, Marija Šorn, tkalka — inštruktorica — v pokoj, Franc Roglič, vodja fin. sektorja — NAGRADNA KRIŽANKA Za križanko iz 9. številke »TO-SAME« je prispelo 24 rešitev, od tega so bile pravilno rešene le štiri. Žrebale so tov. iz knjigovodstva o-sebnih dohodkov. Tov. Jutršek Zofka, Lekan Francka in Miš Albina so dodelile: 1. nagrado 30.— N din prejme Kristina Bunič 2. nagrado 20.— N din prejme Olga Naum 3. nagrado 10.— N din prejme Vera Grajzer Čestitamo! Vatka Votek in Filip Filter CZ2 '"KAKŠEN ČUDOVIT ČEVAP-ČIČEK..M NAGRADNA KRIŽANKA ORANJE AlKOft. PUA^A RAPIO- AKTIV. SNOVI REKA V SZ KRJIŽEV NOST 12. IN 1 ČRKA qER.tt. OREL KUPA ZA DRVA tsSrka VINOROO. SAftl SRBSKA JED 21.ČRKA NARAVO- SLOVEC VALJEVO X VEJALA PLEVEL L VRSTA VINA IT. spulNIK ~ L -b ROZMAN 3ANEZ TOV v HARIBORII PR.ITRBIL PRiAVA V ZDA H) STAKO KOMP. »T KRALJA ŽUŽELKA PRIROfO- PURC. KO^HJA VO4T0PAČ LAZNIK TONI NIKOLA TESLA Gorovje V AZIJI X Kt6\Ks HA?At>W MUTOiE BO e K V GLAVO VTEPATI 1. IME GLAVNI , VZtOREMI TRUPEJA TEK. POGAČNIK .ioSX KRATKA NIT X. IME BUČA »VETA OSEBA NATKJJ GNOJEN sVURU^IU šlAMliA VMiKlU VOLNI NASLOV OTOK V PALMACI) OS. ZAIMEK PREPlOG VIS. OVOJNICA t. mn , T«EU. UP JE L 1> TOJEt. me ZARJAVEL RALO MORSKA R.IBA < ŽITNI CVET PEL. KOLESA KISIK iflTARICA SEJTAV- M. JUVAN VAVneK 1 POLU ER ITALIJA I »55 MESTO V ITALUI : WE Rimska TOo '(RITA VrtlA . POSIK. Glej! NIČ JAGER »MUMIJA Wr(WA V OiA tt-OHl - TOVA n KRAJ PRI SEVNICI S, VRSTA BARVE TOVAE.V OS»EKU 1« ŠEMA v ZPRAVIL. RIETUVA CjARONEfl G,ea. DOBA V*G0JTC ostB. zAin. ?RENA- Iarse KAPO VRSTA ŠTCRTA OGLJIK. PRIPSLEK ANA KARENIH 1 UTEK KUf.NO RIKOBOR. VZKUK. IME vrsta CIGARE s. Črka OVRATNIK IH& RA>C. K.OLG VRSTA traho ZAVETJE Ji RK A v»m V m ttEMCtll BRETONCI V i\ . orc^au VIDA OBVESTI- LO AFRtS. RtKA IVAN CANKAR VRSTA PLESA ANSTRIJA KALCIJ L ■b B.ISBE SE-VER Dir *>U)iK. MERA («K*E) OPSEKAH Nt> OPUZANO Španski SMLHIK