P a s i z e m I j e. Spisal Fr. Govekar. (Dalje.) \rrofi pas zeinlje. Vroči pas je o obeh straneh osi in med povratninia potoma, je 700 niilj širok, in znese skoraj % delov zemlje. V vročem pasu imajo le dva Ietna časa in sicer zelo vroče in sulio poletje, in namesto zime pa malo deževje. Dnevi in noči so skoraj vedno enako po 10 — 14 ur dolgi. K vročemu pasu prištevamo srednji del Amerike, večji del Afrike, južni del Azije z otoki vred in severno polovico Holandije. V tem pasu dospe bodisi rastlinstvo ali živalstvo svojo naj višjo stopinjo glede svoje lepote, moči ali innogoverstnosti in obilnosli. Praprotna in druga mala zelišča zrastejo v tem pasu enako višokim in niočnim drevesom. Različne trave, ktere vidimo po naših senožetih in poljih, zrastejo lukaj, post. v izhodnji Indiji, 60' do 70' visoke, in njih bilke in ccvi so debele kakor bruna, ktera rabijo za različne stave in poslopja. Posebno odlikuje se v tem pasu neka sijajno in velieaslno rasteča terstika, iraenovana ,,Baoibusrolir". Gojzdno drevje je po številu različnib plenien, kakor tndi v še enkrat višji rasti od naših navadnih dreves, tcr raste po riekterih krajih tako gosto, kakor si le misliti .raoremo. Samo edini pas Afrike ima nad 13.000 različnih plemen. Rastlinstvo tega pasa prekosi v vsakem oziru vse druge, kajti drevesa so tukaj skoraj dvakrat tako visoka, kakor naši dobi ali hrasti, njih listi in peresa so večji, zeieneji in svitleji, cvetje lepo, veliko in veličastno, podobno našim lilijam, sadja pa skoraj preobložena in prenapolnjena. Na senčnatem obrežji ,,Magdalenine reke" ovija se neka cvetica ,,AristoIochia"; indijanski acčki se ž njimi pri svojih igrah pokrivajo, kajti njih cvetice imajo 4' obšežka. V južno-indijanskem otočji je pa ,,Baft'lezia" v 3' obšežka, in tehta ena 14 funtov. Posebno polno rastlin pa so amerikanski in afrikanski gojzdi, kjer jih sekira še ni dosegla. Tii so gojzdi tako gosti, da jib solnčna svetloba še ni nikdar prederla. Tik potokov in rek rasejo gosti terstovi germi, zraven njib se pa vzdigiije drugo 30' do 40' visoko snopju podobno terstje. Tudi rastejo tii 15' do 20' visoka praprot z okroglimi senčniki. Nad vsemi tcmi bogatimi, sočnatimi in lepo zelenimi rastlinami pa se dvigajo visoko v nebo gosti verhovi gojzdnega drevja, vsi lepo opleteni, oviti in polni naj lepšega in dišečega cvetja. Neštevilno muhovnikov in vanilj kuka iz vseh kotov vej, njih perje je po čevelj dolgo, in je podobno steklenici. Naj čudnejših podob in veličastniših barv je njih cvetje. Na deblu najdes kraljevska jabelka s 3' do 4' dolgim in eno ped širokim perjem, na njib konceh pa steklenicam podobne s bladno vodo napolnjcne žaklje ali vreče, v klerih navadno žabe stanujejo. Tako razveseljuje velikokrat eno samo drevo bolj prebivalce tega pasa, kakor vert, ki je nasajen z naj bolj nmogoverstnimi rastlinatni, različnimi barvami in podobami. Prišlevajo se ludi v versto gojzdnego drevja palnie, in neko drevo (Flaschenbaum), kterega bieini sad prebivalci kakor posodo vedno seboj nosijo. Se večje drevo je »lončnik*. Sad tega drevesa je 6" visok in 3" širok, je loncu podoben in pa s pokrivalčkom pokrit. Tudi Tuka neke mirlinega plemena s zlatorumenimi grodi in še na tisoče Iavorov prišteva se v to verslo. Med koprivjem zapazimo ^Armleuchterbaum", na kterem stanuje tihohod (Faultliier). Deblo te rastline ima navadno po 60' navpik sfoječih vej, ktere se tako zraščajo, da se v kratkem vidi, kakor velika marela. Risje njegovo stoji na 2' — 5' visocih in drobnih vejah. Posebno koristna drevesa so še tudi ,,Fernambuk" in Mabagoni, kakor tudi sladkorni javor, ker iz soka njegovega prideljujejo ondotni prebivalci sladkor. (Konec prih.)