ZSMS po kongresu
Po kongresu je v organizaciji ZSMS upravi-čeno phčakovati spremembo, čepravje iluzor-no misliti na prelomnico v njenem delovanju. Do neke meje je bil to prejšnji mladinski kongies, kije teoretično nakazal možne smeri delovanja ZSMS, ki do 12. kongresa ZSMS v večini še niso dosežene, zato so bile zahteve delegatov na tem kongresu jasne: končajmo s praznim besedičenjem in se lotimo dela.
Delegati so na ostale subjekte družbenopo-litičnega življenja in na javnost naslovili števil-ne zahteve, postavili pa so tudi vrsto nalog svoji otganizaciji.
Delo v komisijah je bilopestro, razpravljalci so se vrstili in kritično analizirali stanje v naši druibi, še posebej pa vlogo svoje organizacije.
V komisiji za razvoj revolucionarnih vsebin političnega sistema socialističnega samouprav-Ijanja so delegati postavili zahtevo po nepo-srednih volitvah na vseh ravneh političnega sistema. Razpravljalci v tej komisiji so bili mnenja, da bi bilo potrebno preprečiti vzroke, ki vodijo do štrajka, ne pa da skušamo prepre-čevati stavke, ki so včasih edina in zadnja oporna bilka delavcev. Predlagali so spre-membo 636. člena zakona o združenem delu tako, da zakon ne bo obravnaval stavko kot kršitev delovne obveznosti, določili pa naj bi tudi rok (15 dni), v katerem naj bi razmere sanirali, po tem pa naj bi sindikat sam razglasil in vodil štrajk, če se stanje ne izboljša.
Mladi so bili proti smrtni kazni, zahtevali so tnoralno in politično rehabilitacijo žrtev dac-hauskih procesov, ker nerešenost tega vpraša-nja pušča bele lise v naši zgodovini in s tem v zvezi dvome v NOB. Zgodovinarjem je treba omogočiti vpogled v zgodovinske arhive. Od znanosti je na vseh nivojih pričakovat več poguma, družba pa naj bi ji stala ob strani. S tem v zvezi so mladi sprejeli tudi amandma k izhodiščem za ključne usmeritve, ki se glasi:
»ZSMS se bo dosledno borila proti vsem mistifikacijam dcjanskih političnih odnosov in procesov, zato se bo zavzemala za poln, celo-vit in svoboden razvoj družboslovnih znanosti. za svobodno objavljanje rezultatov družbo-
slovnih znanosti, za svobodno objavljanje re-zultatov družboslovnih raziskovanj tudi ta-krat, kadar rezultati raziskovanj niso ugodni za posamezne nosilce politične oblasti. Rezul-tati raziskovanj so v splošnem druibenem in-teresu, zato si ne more nihče lastiti pravice, samovoljno odločati o usodi raziskovalnih re-zultatov.
Delegati komisije za družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe in specifičen položaj mladih so med drugim tudi na našo pobudo zahtevali ukinitev kate-gorije z delom pridobljenih delovnih izkušenj, saj je pisana na kožo manj izobraženim Iju-dem, medtem ko mladi, strokovno izobraženi ostajajo brez dela. Izobraževanje in inovativ-no dejavnost najbolj zavirajo prav v tistih oko-Ijih, kjer imajo vodstvene strukture nizko izo-brazbo.
Delegati so bili kritični do naložb v Sloveni-ji, jeseniške jeklarne in TGA Kidričevo. Pred-lagali so, naj skupščina SRS ustanovi neodvis-no komisijo strokovnjakov, ki bo proučila učinke teh naložb.
Frontnost ZSMS, ki sojo mladi postavili na 11. kongresu se je sedaj začela uresničevati v praksi. ZSMS je na tem kongresu dorekla vlogo in mesto gibanj, kot so mirovniki. eko-logisti, feministke, altemativna mladinska kultura. Prav mladi v teh gibanjih so pokazali. da jim ni vseeno, v kakšni sedanjosti živijo in kakšna bo njihova prihodnost.
Žal se je ZSMS premalo ukvarjala s svojo notranjo organiziranostjo. oblikami in meto-dami dela, s pasivnostjo članov in z kadrovsko politiko v ZSMS. Na to smo opozarjali vjavni tazpravi tudi v naši občini. Mladi na kongresu so se doiakmli vseh aktualnih družbenih vpra-šanj, vprašanje pa je, kako jih bodo tudi v svoji organizaciji sposobni reševati ob vse večji nezainteresiranosti za politično delo.
Je bil kongres poziv mladih k aktivnejši ZSMS ali le odraz tistega, za kar se zavzemajo mladi na svojih forumih. pa bo pokazalo prak-tično delo.
ERHATIČ DARJA