Ameriška Domovina
/* m/tt E RI e A-tv—HO JWIE
AM€fttCAN IH SPtMT fOMM IN UNOOAO€ ONiV
NO. 68
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 7, 1965
SLOVeNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII
VOL. LX1II
Peiping Jezno zavrača posredovanje Anglije
Velika Britanija je kot sona-čelniea ženevske konference leta 1954 vse njene udeležence vprašala za ideje za rešitev vietnamske kri-z'e. Rdeča Kitajska ta angleški korak napada.
HONG KONG. — Rdeča Kitajska je še vedno trdovratno na stališču, da razgovori o ure-ditvi jugovzhodne Azije niso Složni, dokler Združene države umaknejo svojega vojaštva *z Vietnama. Britanski poskus Pripraviti tla za razgovore brez pogojev je rdeča Kitajska ostro ^spadla in Angleže obdolžila umazane vloge” podpiranja in sodelovanja pri “ameriški agresiji”.
Časopisje in radio rdeče Kitajske hvalita Severni Vietnam za njegov odločen odpor proti ame-ristkim letalskim napadom in čestitata njegovim oboroženim si-arn, ker so “udarile dobro in Vdo ter zadele točno”. Severni ietnam je objavil, da je bilo preteklo soboto in nedeljo sestreljenih nad Severnim Vietna-^ona skupno 57 ameriških letal. .Ameriško vojaško poveljstvo Priznava nekaj izgub, ne navaja Pa števila, vsekakor pa dejanske gube ne presegajo četrtine o-tah, ki jih navaja rdeče poročilo.
Velika Britanija je poslala tršem udeležencem ženevske onference leta 1954 note s Prošnjo za predloge in ideje za ončanje vojne v Vietnamu. Bri-anska zastopnika v Hanoju in cipingu sta skušala pripraviti azgovore med predstavniki vla-e obeh komunističnih držav s predstavnikom angleške vlade 1 v s i m zunanjim ministrom alkerjem, ki bi rad odšel v 'Vatkem tja na obisk.
Jezne besede Peipinga so v vi vrsti namenjene javnosti, .! Pa izključeno, da zastopa Pei-trše stališče v vprašanju 0.ine v Južnem Vietnamu kot pCverni Vietnam. Ta se zaveda, sa on najhujše prizadet, če ob V°^na razširi nanj v polnem
—----
stv0
Novi grobovi
Pauline T. Perchan
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 11800 Edge-water Drive 53 let stara Pauline T. Perchan, roj. Gubane, tajnica-blagajničarka Perchan Co. na 5319 Broadway Ave. in tajnica-blagajničarka Equipment Finance Co. zadnjih 25 let. Zapustila je moža Harryja, sinova dr. Roberta H. Perchana, zdravnika v Euclid Glenville in v St. Vincent Charity bolnišnicah, in Johna W. Perchana, inženirja pri Stewart Co., štiri vnuke, eno vnukinjo, brate Johna Gibbensa, Mika, Franka, Josepha, Williama in Anthonyja Gubane ter sestre Mary Valentine, Josephino Benda in Anno Fornaro. Oče John Gubane, mati Mary in brat Maks so umrli pred njo. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45 v cerkev sv. Roze na 1141 Detroit Ave. v Lakewoodu ob desetih, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila članica Oltarnega društva in Rožen-venske bratovščine pri fari sv. Roze in Ladie Guild St. Vincent Charity bolnišnice.
------o------
Sallisp je opazoril republikanke na številke
WASHINGTON, D.C. — Ko so pretekli teden zborovale vodilne republikanke v naši pre-stolici, so jim vodilni republikanci postregli z morjem lepih besedi. Manj zgovoren je bil znani Gallupov zavod, iki jim je postregel samo s par številkami, ki odtehtajo vse besede. Gallup je namreč opozoril republikanke, da je njihova stranka dobila pri lanskih volitvah v 13 južnih državah samo 18 kongresnikov, demcikratje pa 101.
Ako bi bile danes volitve, bi se položaj za republikanske kandidate ne zboljšal, kajti ne jugu je še zmeraj 69% volivcev za demokrate, za republikance pa samo 27%. Ako bi pa danes dobili republikanci na jugu samo 18 kongresnikov, bi jih morali dobiti v ostalih 37 državah najmanj 200, da imajo večino v predstavniškem domu.
Danes ne upa trditi tudi največji optimist med njimi, da bi se mogel zgoditi tak političen čudež. Ako ga bodo hotele republikanke doživeti pri volitvah v 1. 1966, bodo morale svoje somišljenike vzeti pošteno v roke, Vatikansko boga-jj^-gj^j Zunaj južnih držav bi mo-
Britanska Gvajana bo le dobila neodvisnost
- &tilcansko bogastvo jih vznemirja
Rim, n.
Angleška koloniia v Južni A-meriki bi dobila neodvisnost, da ni imela levičarske vlade. Nova, sredinska vlada se sedaj dobro uveljavlja.
LONDON, Ang. — Londonska vlada je sklenila, da bo jeseni sklicala posebno konferenco politični! voditeljev v Gvajani in postavila na dnevni red vprašanje samostojnosti te angleške kolonije. Pravzaprav je vlada že davno sklenila, da da koloniji samostojnost, na pritisk Združenih držav je pa ta sklep odložila. Svoj čas je bila namreč avtonomna uprava kolonije v rokah levičarja Jagana, ki ga smatrajo za prikritega komunista. Pri zadnjih volitvah je pa zmagal Jaganov nasprotnik dr. Burnham in prevzel vlado.
Burnhamova politika dobro u-speva, zanj so zmeraj bolj navdušeni njegovi črni rojaki, ki tvorijo večino prebivalstva po mestih in v industrijskih krajih. Na njegovo stran ipa sedaj prehajajo tudi kmetje indijanskega rodu, ki so do sedaj bili stalno za Jagana. Anglija misli, da se Jagan ne bo mogel več dokopati do oblasti in zato želi, da se znebi bremen za kolonijo. Gvajan-ske gospodarske težave so trenutno premostili na ta način, da je Portoriko odkupil gvajanski pridelek na rižu, naša administracija je pa dodala angleški podpori še svoj prispevek $5 milijonov. Ako postane Gvajana samostojna, bo za precej časa navezana na ameriško podpiranje.
Dejansko neodvisnost bo pa kolonija mogla dobiti šele enkrat v prihodnjem letu.
Rdeča solidarnost poka tudi že v Mednarodni zvezi delavskih unij
BOLOGNA, Ital. — Italijanski komunisti so na kongresu italijanske federacije delavskih u-nij povedali domači javnosti, da se bojijo, da bodo kitajski tovariši razbili tudi Mednarodno delavsko federacijo. Kitajci nočejo namreč plačevati svojih prispevkov, kar je federacijo spravilo v denarne težkoče; hočejo po tej poti doseči, da bi jih federacija izključila, nakar bi začeli organizirati svojo lastno.
To bi pomenilo smrt sedanje komunistične mednarodne federacije, kajti kitajskemu vzgledu bi sledili tudi Nennijevi socialisti, ki bi radi presedlali v Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov. Po odhodu nennijevcev in Kitajcev bi razen komunistov ne bilo v njihovi federaciji nobene večje nekomunistične konfederacije, kar bi uničilo ves ugled in vpliv mednarodnega komunističnega unijsikega gibanja. Zato premišljujejo italijanski komunisti, kako bi preprečili odhod kitajskih tovarišev iz sedanje komunistične delavske federacije.
j, v vznemirja prenekatere sovoznike katoliške Cerkve. Cenijo ja na okoli 15 bilijonov dolar-j-ri ravijo, da je samo v raznih nicah naloženih 5.6 bilijonov, o je nekako toliko, kot znašajo e otne devizne in zlate rezerve rancije.
j k°ndonski “Economist” je ne-avno zapisal, da bi Vatikan za-
sk 1 SV0^e^a deleža v italijan-em gospodarstvu, lahko tega ravil v popolno zmešnjavo, če naenkrat vrgel na trg vse del-Ce, ki jih ima v njem.
^ Prepričani smo, da je vsako ^nemirjanje zaradi rabe “vatikanskega bogastva” na tak način
duhc
osnove. Katoliška Cerkev je
^ , 0Vna sila in njena moč je na j,0l_.ovnem no na gospodarskem
rala republikanska stranka dobiti najmanj 80 novih kongresnikov.
Amerikanka princesa v himalajskem Sikimu
GANGTOK, Sikim. — Preteklo nedeljo sta bila za vladajočega kneza in kneginjo Siki-ma, male kneževine v Himalajskih gorah na meji med Indijo in rdečo Kitajsko, kronana z vsemi starodavnimi slovesnostmi maharadža Palden Thondup Namgyal in njegova v Združenih državah rojena žena, 24 let stara Hope Cooke.
ftew York hoče nastopiti odločno proti napadalcem
NEW YORK, N.Y. — Župan R. Wagner je odločil da bodo z današnjim dnem vsi vlaki podzemne železnice in vse postaje zastraženi od osmih zvečer do štirih zjutraj. Na vsakem vlaku in na vsaki postaji bo v tem času vsaj po en stražnik. Napadi na ljudi v samotnih predelih podzemne železnice so v zadnjem času tako narasli, da se ljudje že skoro ne upajo več sami z njo voziti.
Za varnost na podzemni železnici bo poslej skrbelo posebej 1,200 mestnih stražnikov. Mesto misli v ta namen najeti 800 novih stražnikov. Župan je dejal, da bo treba samo stražnikom plačati za njihovo delo do konca leta v te namene 9 milijonov dolarjev, toda denar in stroški so drugotnega značaja, na vsak način je treba poskrbeti za varnost potujočega občinstva.
Napadi se dogajajo največ v času, ko je promet na podzemni sorazmerno pičel. Zaradi večje
V TRIDNEVNEM BOJU ¥ DELTI RDEČI PORAŽENI
Tri dni so se rdeči gverilci zagrizeno borili z vladnimi četami v delti reke Mekonga na skrajnem južnem delu polotoka Cau Mau, 130 milj jugozahodno od Sajgona. V boju je bilo 276 gverilcev mrtvih, 33 pa zajetih. Vladne čete so imele 16 mrtvih in 69 ranjenih, padlo pa je tudi 6 Amerikancev.
SAJGON, J. Viet. — Vladne čete so se odločile preteklo nedeljo za akcijo na delu polotoka Cau Mau, ki je bil pod skoro popolnim nadzorom rdečih. Del vladnih čet je bil pripeljan na bojišče s helikopterji, ostale pa so tem sledile v čolnih po vodi. Rdeči so se zagrizeno branili in se borili na vsakem pripravnem prostoru. Njihov odpor so pomagale zlomifli bombe ameriških in južnovietnamskih letal, ki so ponovno udarila na rdeče postojanke. Boji so se vlekli tri dni, dokler niso rdeči popustili in izginili v goščavah in rižnih poljih. Vladne čete so naštele na bojišču 276 padlih rdečih, 33 pa so jih zajele. To je doslej ena največjih zmag, kar so jih vladne čete dosegle v boju z rdečimi. Same so imele 16 mrtvih in 69 ranjenih, padlo pa je tudi 6 Ameri-kancev.
Glavni boji so se vršili v okolici Vinh Loca v osrčju polotoka Cau Mau. Dvomotorni ameriški bombniki Canberra B57 so tekom boja 16-krat bombardirali rdeče položaje. Napad vladnih j CAPE KENNEDY, Fla. — Sino-
60 rdečih. Vladne čete so imele pri tem 10 mrtvih in 17 ranjenih.
Zadnje vesti
čet pa so podpirale tudi letalske sile Južnega Vietnama. Rdeči običajno mrtve in ranjene odnesejo, tokrat so jih pustili na bojišču, kar pomeni, da jim to ni bilo mogoče.
Štirje Amerikanci so izgubili življenje, ko je njihov helikopter bil zadet iz rdeče strojnice in je eksplodiral. Amerikanci so skušali rešiti nekega sestreljenega južndvietnamskega pilota. V boju je padel ameriški oficir, svetovalec pri bataljonu ranger-jev in neki mornariški oficir, ki je bil z južno vietnamskimi mornarji na ladji, ki je zadela na od rdečih položeno mino.
Letala z letalonosilke Coral Sea so danes ponovno bombardirala razne kraje v Severnem Vietnamu, največ pa cilje na glavni cesti, ki vodi s severa na jug.
Na področju Dananga, kjer je glavno ameriško letalsko oporišče, so prijeli preko 120 vietkon-ških terencev. Pri nekaterih so našli razni obtežilni material. Do večjih bojev je prišlo tudi v sredi dežele. Vladne čete so po-
Kneževina meri okoli 2,800 tudi vse zasilne in pomožne iz-kv. milj in ima okoli 160,000 pre- hode in vhode, bivalcev, njeno zunanjo politiko
varnosti bodo v teh urah zaprli bile in zajele pri napadu v Tav
Ninh pokrajini, kakih 55 milj severozahodno od Sajgona, 24
in narodno Indija.
obrambo upravlja
či je poletel v vesolje prvi privatni komunikacijski satelit, last COMSATA. Če bo šlo vse po sreči, bo 85 funtov obsegajoči “Zgodnji ptič” obvisel 22,300 milj visoko nad Atlantikom v bližini Brazilije in posredoval lahko neprestano telefonsko in televizijsko zvezo med Evropo in Ameriko.
NEW YORK, N. Y. — Po posredovanju župana Wagnerja je uspelo doseči sporazum med lastniki tukajšnjih listov in unijami za novo dvoletno pogodbo. — Tako je nevarnost štrajka minila.
BERLIN, Nem. — Rusi in Vzh. Nemci so danes ponovno zaprli avtomobilsko cesto iz Zahodne Nemčije v Berlin “zaradi vojaških vaj.” Zahodne sile so zahtevale sinoči od Sovjetske zveze odločno, naj preneha ovirati promet na kopnem in v zraku. Rusi in Vzhod-
Iz Clevelanda j in okolice
Dobrodošla—
Dr. Marjan Rust j a in soproga Marija, oba doma iz okolice Gorice, sta prišla v Cleveland iz taborišča Latina pri Rimu. Mož je živinozdravnik, žena je bila u-radnica. Ker je bil to edini živinozdravnik na Goriškem, ki je bil cerkveno poročen po drugi svetovni vojni in ker sta oba vztrajala pri izpolnjevanju verskih dolžnosti, so jima komunistične oblasti delale toliko težav, da jima v domovini ni bilo več obstanka in sta se zatekla v Italijo, od tam pa prišla v Cleveland. Dobrodošla, vso srečo med nami!
V zadnje slovo—
Članstvo Društva Napredek št. 132 ABZ je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. izkazat zadnjo čast Louisu Jeršetu, umrlemu v Kaliforniji in prepeljanemu v Cleveland. Njegov pogreb bo jutri zjutraj v cerkev sv. Pavia na Chardonu, nato na Kalvarijo. Seja—
V nedeljo ob pol dveh bo seja Oltarnega društva pri Sv. Vidu v društvenih prostorih.
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer sejo v šoli sv. Vida.
Lilija bo ponovila ■Razvalino življenja”—
Na željo prenekaterih, ki so preteklo nedeljo gledali “Razvalino življenja,” ter da da priložnost tudi tistim, ki jo preteklo nedeljo niso mogli priti gledat, se je Lilija odločila, da v soboto zvečer ob pol osmih to Finžgar-jevo dramo ponovi v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Sen, Lamhe o plašite starih dolgov Ameriki
WASHINGTON, D.C. — Ohij-ski senator Frank J. Lausche je dejal v Senatu, da bi izginile težave ameriške plačilne bilance, ni Nemci ustavljajo in motijo £e države, ki so Ameriki dolž-
rdečih gverilcev, v Binh Dinh Največji otok v zahodnem1 pokrajini v osrednjem višavju j Pacifiku je Formoza ali Tajvan.1 pa naj bi padlo ali bilo zajetih
Ta teden bo v kongresu izredno živahno življenje

Večinoma jasno in toplo. Naj-
lsla temperatura 60.
WASHINGTON, D.C. — Ta teden bodo imeli kongresniki in senatorji zadrego. Ne bodo ravno preobloženi s številom zakonskih osnutkov, kar jih bodo pa obravnavali, bodo. izredno važni, pa tudi kočljivi.
Zakon o podpiranju šol je bil v predstavniškem domu že sprejet, sedaj ga ima v rokah senat. Pristojni senatni pododbor je osnutek odobril že pretekli četrtek, glavni odbor pa je imel sejo včeraj in upa, da ga bo lahko danes izročil senatnemu plenu-v debato. Senatni voditelji
mu
upajo, da bo debata končana še pred petkom in da bo senat odobril besedilo, ki ga je dobil od predstavniškega doma, kar bi dalo predsedniku možnost, da še ta teden dobi izglasovan zakon na svojo mizo. Tako hitrega zakonodajnega postopka ni bilo v senatu že dolgo časa.
Senatni odbor za pravosodje bo ta teden obravnaval osnutek
zakona o votivni pravici. Debata ne bo kratka, spreminjevalnih predlogov pa na kupe. Zato nihče ne ve, kakšno besedilo bo izglasovano, upajo pa vsi, da bo plenum še ta teden dobil osnutek v roke.
Še več dela pa čaka predstavniški dom. Na prvem mestu je zakon o bolniškem zavarovanju. Znani Smithov odbor za dnevni red bi po programu moral včeraj poslati osnutek v plenum predstavniškega doma za debato, ki naj se prične danes in traja čim manj časa. Upajo, da bo debata v plenumu končana še ta teden. V senatu bo pa zakonski predlog začel svojo trnjevo pot šele prihodnji teden.
V predstavniškem domu straši tudi debata o volivni pravici. Pododbor za pravosodje je začel z obravnavanjem že včeraj. Koliko časa bo trajalo, ne vedo. Vsekakor bo pri tem zakonskem osnutku senat prehitel predstav-
niški dom.
Tako se bo ta teden odločila usoda o treh politično važnih zakonih. Zakon o podpiranju šolstva bo končno odobren po Kongresu, zakon o bolniškem zavarovanju bo srečno preplaval mimo vseh nevarnosti v predstavniškem domu, zakonski predlog o zavarovanju volivne pravice pa se bo močno približal odločilnim glasovanjem v obeh domovih.
Vsi ti trije zakoni pomenijo konec strastnih političnih debat, ki so se vlekle cela leta. V vseh treh zakonih so zmagale ideje pravičnosti: napravljen je začetek o bolniškem zavarovanju, zlomljen je boj proti podpiranju zasebnih šol, črni volivci bodo pa lažje, prišli do ravnopravnosti pri volitvah.
Predsednik Johnson je pa za nameček poslal Kongresu še nov predlog o podpiranju farmarjev. Podrobnosti predloga še niso zna-
ne. Prvi vtis je pa tak, da bo sistem podpiranja zelo kritiziran, kajti povezan je s povišanjem cen za kruh za mestne kon-sumente, torej predvsem za revne potrošnike.
Zato je pa Kongres odložil obravnavanje zakonskega predloga] o 14 veteranskih bolnišnicah in j domovih za ostarele veterane, j Predsednik Johnson je namreč j ravno te dni imenoval posebno neodvisno komisijo, ki naj ta sporni predmet znova pregleda od vseh strani in mu poroča. Kongres hoče počakati na to poročilo in šele potem začeti debato. Verjetno je pa ideja o komisiji samo posledica političnega računa. Predsednik ima pred Kongresom še nekaj drugih zakonskih predlogov, ki zanje kongresniki in senatorji niso preveč vneti. Zato je zadevo z veterani odložil, da si ne dela dodatnih sitnosti in nasprotnikov na Kapitolu.	i
promet med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom v odgovor na sklep zahodnonem-škega parlamenta, da bo danes zasedal v Zahodnem Berlinu, da poudari svoje stališče kot edini zakoniti nemški parlament.
WASHINGTON, D. C. — James B. Carey, predsednik Unije električnega delavstva, je sinoči izjavil, da bo odstopil s
- svojega položaja zaradi ugotovitve nepravilnosti pri %'olitvah lansko jesen.
ne še iz časa pred drugo svetovno vojno, te dolgove plačale. Skupno je takih dolžnikov 20, od njih sta največja Francija in Velika Britanija. Francija je dolžna Ameriki še iz časa prve svetovne vojne preko 6 bilijonov dolarjev nevštevši obresti.
Združene države so dejansko na te dolgove pozabile in jih le še formalno vodijo v knjigah. Pokazale so torej dovolj razumevanja za svoje zaveznike, De Gaulle takega razumevanja za Združene države ni pokazal, ko ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Ije zahteval v zadnjih mesecih Predsednik vlade rdeče Kitaj-j ponovno ameriško zlato za pla-ske Ču-Enlaj je sporočil glav- čilo kratkoročnih dolgov. “Naša nemu tajniku ZN U Tantu, da dežela je upravičena do boljše-se mora oni, ki bi rad končal j ga postopanja kot je DeGaullo-sedanjo vojno v Južnem Viet- vo,” je dejal sen. F. J. Lausche n a mu obrniti neposredno na v Senatu, tamkajšnjo osvobodilno fronto ne pa na Peiping ali Hanoj.
Šele s 100 leti postaja lena
MEXICO CITY, Mex. — Mrs. Carmen Barrios Cortes je praznovala stoletnico svojega življenja. Med drugimi so ji čestitali tudi časnikarji in jo vprašali, kako se počuti. Rekla jim je, da se je včasih začenja prijemati lenoba, da pa je zmeraj rada zelo zaposlena. Zato se proti lenobi lahko uspešno vojskuje.
— V Great Smokeys je 16 gorskih vrhov visokih preko 6,000 čevljev.
Tito gre na spomladanski izlet v Alžir
j BEOGRAD, .SFRJ. — Tito se ihoče ogniti praznovanju Velike noči, zato bo 15. aprila na “Galebu” odjadral v Alžir na obisk k svojemu prijatelju Ben Belli. Vrnil se bo 22. aprila.
Ben Bella ga je povabil na o-bisk že lani, ko je bil v Beogradu. Važne politične posle, ki jih bosta obravnavala oba diktatorja, si bo pa izmislila jugoslovanska propaganda.
— Kalifornija je prva v poklicnem ribolovu v Združenih državah.
6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zi Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 68 Weds., April 7, 1965
Vietnamski komunisti
V dvoboju med Johnsonom in Mao-Tsetungom ni vprašanje, kakšno podobo naj ima bodoča vietnamska nevtralna država, edino, kar muči našo diplomacijo. Ravno tako zagonetno je vprašanje, kaj je pravzaprav vietnamski komunizem. Vietnamski komunizem je dejstvo, ki ga ne bo spravila s sveta nobena mednarodna politika, tudi naša bo zmeraj in v vseh okoliščinah morala računati z njim. Če je pa dejstvo, ni s tem rečeno, da je ta vietnamski političen či-nitelj lahko razumeti.
Vietnamski komunizem ima nekaj posebnosti, ki jih morda premalo vpoštevamo.
Najprvo je treba vpoštevati, da se stvaritelji vietnamskega komunizma niso vzgajali samo v Moskvi pri Leninu in Stalinu, ampak tudi v Parizu pri francoskih komunistih. Francoski komunisti se prva tri desetletja svojega obstoja niso ravno odlikovali z željo po neodvisnosti od Moskve, toda svoje francoske individualnosti niso nikoli zatajili! Bili so od začetka in so še danes tudi Francozje, ki svojo politično preteklost in kulturno pozicijo cenijo nad Rusijo in njenim komunizmom. Te miselnosti so se nalezli tudi vietnamski komunisti, saj jih je vzgajala francoska šola. Vietnamski komunisti vidijo torej v Moskvi matico komunizma, toda pri tem ne neke vrste nezmotljivo središče komunističnega sveta. Razdor med Moskvo in Peipingom jih je v tem naziranju samo še utrdil.
Druga važna okoliščina, ki jo je treba vpoštevati, je dejstvo, da so bili voditelji vietnamskega komunizma “zgrajeni ’ veliko preje kot1 voditelji kitajskega komunizma. Vietnamski voditelj Flo-ČPminh je preje in bolje razumel komunizem kot kitajski Mao-Tsetung. Čeprav Ho-Či-minh nima tistih pisateljskih talentov in tiste politične moči, kot jo ima Mao-Tsetung, se njegovim sposobnostim ni treba klanjati pred Peipingom. To je zelo nazorno pokazal tekom druge svetovne vojne. Je vodil boj proti Japoncem ob ameriški in francoski podpori kar na svojo roko in se je malo oziral na premočne severne sosede. Svojo neodvisnost je pokazal po koncu svetovne vojne v gverilski vojni proti francoski okupaciji. Najprvo je sam po lastni inicijativi in z lastno močjo zdrobil vse ostale vietnamske politične stranke in prevzel vodstvo osvobodilnega gibanja. Obenem je sam organiziral svoje partizane in jim dal tudi svoje vojaško vodstvo z generalom Giapom na čelu. General Giap je sicer vpošteval vse kitajske nauke o strategiji in taktiki v gverilskem vojskovanju, toda ni dovolil kitajskim strokovnjakom in svetovalcem, da bi se mešali v njegov posel, čeprav so ga severni sosedje podpirali z orožjem, municijo in hrano.
Željo po neodvisnosti je Ho-Či-minh pokazal posebno jasno v zadnji dobi vietnamske gverilske vojne proti Francozom. Dokler je zmagoval, ni hotel slišati o kompromisu s Francozi. Nanj so morale pritisniti Rusija in rdeča Kitajska, da je pristal 1. 1954 na delitev Vietnama v dva dela. Pa še to popuščanje je smatral samo za začasno. Glasom sporazuma bi bile namreč morale biti 1. 1956 splošne volitve v obeh delih Vietnama, ki bi na njih imeli volivci možnost, da odločijo o usodi svoje domovine. Ho-Či-minh je bil prepričan, da bo pri volitvah zmagal, zato je pristal na delitev.
Ho-Či-minhu je po ovinku dal prav celo njegov najnevarnejši nasprotnik južno-vietnamski diktator Diem. Ko je prišel čas za razpis volitev, jih Diem ni hotel razpisati. Bal se je, da je komunizem tudi na jugu tako močan, da bo zmagal, kar bi seveda pomenilo zanj usodo evropskih begunskih politikov.
Ho-Či-minh se je hitro znašel tudi v sporu med Moskvo in Peipingom. Ni bil slep za dejstvo, da ima na severu kitajske komuniste za sosede in da ti želijo spraviti pod svojo kontrolo vso jugovzhodno Azijo. Ni bil slep za dejstvo, da je v boju proti Amerikancem v Južnem Vietnamu navezan v prvi vrsti na podporo iz Peipinga, pa je vkljub temu skušal nadaljevati politiko nevtralnosti v komunističnem svetu, kot jo je do začetka spora med obema rdečima velesilama. Zmeraj se je skušal prilagoditi kitajskim željam, toda zmeraj v taki obliki, da ni odbil od sebe moskovskih simpatij.
Spor med Moskvo in Peipingom je sedaj dobil tako ostro obliko, da bo za Ho-Či-minha dvakrat težko plesati na nevtralni vrvi. Kako bo svojo zunanjo politiko-v komunističnem svetu prilagodil sedanji stvarnosti, se še ne da soditi. Drži le to, da skuša vsako politično potezo, ki jo napravi v korist Peipingu, Moskvi takoj razložiti in utemeljiti. Ta njegova taktika izraža željo neodvisnosti pod plaščem nevtralnosti.
Ho-Či-minh ima torej mnogo takih političnih apetitov, kot jih ima Tito. Zato mislijo nekateri politični opazovalci, posebno v Parizu, da bi se bilo treba z njim razgo-varjati o zedinjenju obeh Vietnamov. Ako bi dobil še oblast nad Južnim Vietnamom, bi bila njegova neodvisnost
od Peipinga še večja in njegov “titoizem” še več vreden kot jugoslovanski. To morda ne bi bilo čisto izključeno, ako bi odnosi med Vietnamom in Kitajsko mogli postati taki, kot so bili med Titom in Stalinom. Na to pa ne moremo računati. Mao-Tsetung ne bo tako nepreviden, kot je bil Stalin, ko je vrgel Tita iz komunistične tovarišije, Ho-Či-minh pa ne bo tako kratkoviden, da bi jo zapustil na svojo pobudo. Ve namreč, da meji na kitajsko velesilo, dočim Jugoslavija ne meji na Rusijo. Kitajski pritisk na Vietnam 'bi bil torej neprimerno nevarnejši kot ruski pritisk na Jugoslavijo. Dalje je treba vpoštevati, da je Vietnam veliko važnejši za Kitajsko, kot je Jugoslavija za Rusijo. Vietnam odpira vrata kitajskemu imperijalizmu v jugovzhodno Azijo, Jugoslavija je pa za Moskvo samo obrobna država, ki zgublja svoj pomen, kakor hitro ni nobenega upanja, da bi Italija in Grčija mogli postati komunistični državi. Kitajska se bo verjetno malo ozirala na Vietnam pri zasledovanju svoje politike v Indoneziji, Laosu, Kambodži, na Tajskem, Burmi itd.
Vse to zmanjšuje vrednost morebitne rdeče vietnamske nevtralnosti za ameriško politiko na Tihem oceanu. Hladna pamet namreč pravi: naj bo Ho-Či-minh še tako prepojen z željo po neodvisnosti in nevtralnosti, kitajskemu pritisku se ne bo mogel nikoli upreti. V sodobni mednarodni stvarnosti vlada namreč še zmeraj sila med političnimi ambicijami. Ali naj v takem slučaju podpremo Ho-Či-minha proti Peipingu, kot smo Tita proti Moskvi?
Pa še to: Ho-Či-minh je že nad 70 let star. Kaj pa, če umre?
venski dom na Holmes Avenue na družabno prireditev borcev. Naš veliki škof Anton Martin Slomšek je primerjal naše življenje veliki, prazni, nepopisani knjigi, ki nam jo je Bog izročil, da bi jo popisali z dobrimi deli. Ni nam dal Bog moč, da bi iz te knjige življenja iztrgali le en sam list, dal pa nam je moč, da strani popišemo z dobrimi deli. Ali ni podpora invalidov dobro delo? Zato dragi rojak pridi prav gotovo na belo soboto v Slovenski dom v Collinwoodu. Odbor DSPB TABOR
VESTI
Vojaški izdatki Jugoslavije [ O položaju te delovne sile iz Zvezna skupščina je pretekli drugih republik piše isti Pre-
BESEDA IZ NARODA
x >o:V'nX:>: vTxMSXXfc

BMHBMHBBBBBSMBMaBBmEBESMBBBWB
povedal in zbežal. Orožniki so pa vpili za njim “pokvarjenec”!
Janez Likozar
Lilija pasteli Finžgarje^*© “Razvaline življenja55
Cleveland, O. — Prihodnjo soboto', 10. aprila 1965, ob pol osmih zvečer ponovi dramatsko društvo Lilija F. S. Finžgarje-vo dramo “Razvalina življenja
Kako pridem jaz do tega, da že danes vem in že o tem pišem, saj so šele sinoči to sklenili, jaz pa živim prav na drugem koncu našega mesta. Človek res nikoli ne ve, ali stopi zjutraj ali zvečer v jamo, le zave se šele, ko je že notri!
Ker je igra zares živo vzeta iz vaškega življenja, katerega se še sam spominjam in so se včasih vse dnevne novice najprej zvedele pri krojaču, čevljarju, pri šivilji, perici in kovaču, kolar ali bognar je bil šele za popoldne, prav tako se je danes tudi pri meni zgodilo.
Ko zjutraj mirno srebam svoj kofetek, že nekdo trka. “Te hlače mi skrajšaj do petka, v soboto zvečer ponovimo igro, katero si videl v nedeljo. Se mi zelo mudi! Grem na delo! Kaj pa ti praviš k temu?”
Jaz prav nič drugega, kot to, da je igra že zaradi samega odra vredna, da si jo vsakdo' pogleda, kaj šele radi igre same in igralcev.
“Si bil zadovoljen in nisi o-pazil pomanjkljivosti?”
No, to pa ne morem reči, da jih nisem. Govorili ste o slivovki in zelenkah. Po slivovki je res enkrat prav rahlo zadišalo, prenašali ste jo pa v rjavkah, ne v zelenkah. To' boste pa v soboto zagotovo in z lahkoto popravili. Vsi tisti, ki ste z menoj vred videli rjavke namesto zelenk, pridite v soboto zvečer in si oglejte to zamenjavo. In ker je sobota zvečer, bo tudi slivovka gotovo bolj svobodno zadišala preko odra.
Vsem mlajšim, katerim vaško življenje ni znano, bi čal, da si igro zagotovo ogledajo in se skušajo v njo poglobiti in vživeti v dogajanja. Vse je tako, kot izrezano. Vaški vodnjak, korito za napajanje živine, pralna deska, ploh, pominjak in hlevski škaf, ob steni greblja in
Ha psiena ria vabijo
Cleveland, O. — Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti prireja zadnjo ribjo večerjo v postu v petek, 9. apri la, od 4h do 7h zvečer v šolski dvorani. Pripeljite vso družino, lahko pa vzamete ribe tudi domov!
Velikonočne počitnice se prične v četrtek opoldne, 15. aprila. Otroci se vrnejo v šolo v četrtek, 22. aprila. Vsem članicam in njihovim družinam želimo veselo in blagoslovljeno Veliko noč!
V nedeljo, 25. aprila, bo 67 o-trok prejelo prvo sv. obhajilo pri 9.15 maši. Bog daj, da bi vedno ostali tako čisti in nedolžni kakor zdaj. V ponedeljek, 26. aprila, bo zanje posebna zahvalna sv. maša ob 8.15, Po maši bo njim in njihovim staršem P.T.U. postregla z zajtrkom v šolski dvorani.
Škof Ehvell bo birmal 117 o-trok v četrtek, 29. aprila, ob pol 8h zvečer. Naj jih sv. Duh krepi in vodi vse življenje.
Mrs. Milan Dular
Nikjer ni iakega podnebja
MANHATTAN BEACH, Cal. — Zadnjič sem bral. v Ameriški Domovini, da se je selitev na zahod ustavila in da ljudje ne prihajajo več v takem številu v Kalifornijo, kot se je to godilo v zadnjih dveh desetletjih. Morda to velja za zadnje mesece, ko smo imeli posebno slabo vreme in nas je obiskala zima, kot je ti kraji ne pomnijo. Drugače ni opaziti, da bi bil priliv z vzhoda v našo državo zastal. Osebno bi to kar rad imel, saj se nas je tu v niti ne celih dveh desetletjih, — mi smo prišli sem pred 19 leti, — naselilo 11 milijonov.
Ljudje z vzhoda prihajajo za nekaj mesecev, pa se zopet vračajo v svoje stare kraje. Ko se jim ponudi priložnost, pridejo zopet in če le kaže, tudi ostanejo, ker takega podnebja, kot je tu, ni nikjer drugod v Ameriki. Nimamo ne mraza ne prehude vročine in od marca pa do decembra komaj kak dež. Kljub temu ni nihče prizadet zaradi suše.
Kalifornija napreduje bolj kot katerikoli predel Amerike in je po številu prebivalstva že prehitela državo New York.
John Komick
Spomladanska prir@dšf8¥
DSPI Tabor
Cleveland, O. — Zakaj smo se združili slovenski borci: Na to vprašanje so nam odgovorili soberci v Argentini na svojem prvem taboru dne 18. novembra 1956,
Združili smo se, ker smo po številu majhen narod in ker posamezen ud tega naroda ne pomeni mnogo.
Združili smo se, ker nas veže tovarištvo iz vojnih let.
Združili smo se, ker smo kot udeleženci n a j pomembnejšega priporo- razdobja naše narodne zgodovine dolžni svoja izkustva in dognanja v neokrnjeni obliki izročiti našim potomcem in tako postaviti večno živ spomenik našim padlim tovarišem.
Spcmin na ipadle ne sme u-
isgr«	Iifpanšii
umr!
mesec odobrila novi zvezni proračun v višini 817 milijard (bi lijonov) dinarjev, 8.6%; več kot lani. Največji del stroškov, pri bližno polovico vsega, pojde za vojaške potrebe in obrambo, skupno 395 milijard ali 16.1% več kot v prejšnjem proračunu. Vojni minister gen. Ivan Goš n jak je dejal med drugim, da je bil povišek nujen z ozirom na vidno podražitev uslug in plač.
Izjave ljudi, ki so služili v Titovi armadi v zadnjih letih, trdijo, da sedanja jugoslovanska armada ni kaj prida opremljena in le zelo malo borbena. Kar zadeva slovenske fante, bi se še borili proti Italijanom, proti komu drugemu pa žeto neradi. Nekateri poznavalci razmer v Titovih oboroženih silah trdijo, da bi se ta v slučaju resne vojne, kot jo je doživela stara Jugoslavija v aprilu 1941, ne bi upirala nič boljše kot se je tako slavljena “kraljeva vojska”. Milijarde, ki jih iztisnejo iz jugoslovanskih narodov za Titove vojščake, so po izjavah teh ljudi proč vržen denar.
mreti. Nikoli ne smemo, poza-omelo za krušno peč, klepalni biti, zakaj so oni dali življenje.
stol za klepanje kos in srpov, rezilnik in še mnogo drugega s slamnato streho. Žganjarna kotlom, s pravim ognjem od butare in še mnogo drugega.
Naj omenim samo še posteljo, v katero se je resnično skrivalo vse vrednosti, kakor v blagajno. Pa je bilo res tako, je dovolj dokazov: oče je bil divji lovec! O-rožniki zvedo, napravijo hišno preiskavo'. Oče se umakne, prvega srečajo na pragu 12-letnega Janeza. Janez, povej, kje imajo oče puško? Janez se je ustrašil in izpovedal resnico: mama imajo flinto v postelji, oče pa patro-
Dali so ga za obrambo najdražje svetinje krščanskega človeka: za Boga in za domovino. Zvestoba od idealov, ki smo si jih zastavili ob svoji ustanovitvi, da postavimo' večno živ spomenik našim padlim tovarišem, pa nam veleva med drugim tudi, da skrbimo za vse tiste sirote, ki so ostale za njimi. Namen teh naših prireditev je zbrati sredstva za podporo teh naših sirot.
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev TABOR v Clevelandu vabi vse svoje člane in njihove družine, kot tudi
Cleveland, O. — V središču rudarske pokrajine Pas-de-Calais v severni Franciji so torek, 23. pr. m., položili k večnemu počitku msgr. Valentina Zupančiča, starosto slovenskih izseljenskih duhovnikov. Rajnki je bil rojen v Ljubljani 14. febr. 1883. Po opravljenem bogoslov ju je 1. 1908 postal kaplan na Dovjem na Gorenjskem pri znanem triglavskem župniku skla datelju Jakobu Aljažu. Odtod ga je pozneje pot pripeljala za spirituala k uršulinkam v Ljub Ijano, od tam pa v Polhov gradeč za župnika.
Slabe razmere v Nemčiji po prvi svetovni vojski so pognale iz Porurja številne slovenske ru dar j e, da so odšli za delom rudnike severne Francije. Medtem ko so bili ti naši ljudje, dokler so bili na Nemškem, v verskem pogledu še kar zadovoljivo oskrbovani, saj se je vrsta nem ših duhovnikov v onem času naučila samo zaradi teh naših ljudi njihovega jezika, so bili i Franciji brez vsake stalne du hovne oskrbe. Na klice teh ljudi Dajte nam stalnega slovenskega duhovnika” se je takrat od zval rajnki g. Valentin Zupan, čič. Zapustil je lepo polhograjsko župnijo in postal slovenski izseljenski d u hovnik-misijonar. Svojim tamkajšnjim rojakom je postal vse:	duhovnik, socialni
podpiratelj, kulturni buditelj in učitelj itd. Po prizadevanju tamkajšnjega francoskega škofa je bil za svojo izredno požrtvovalno delo imenovan za monsignor-ja. Več kot 25 let je rajnki sam misij onaril med slovenskimi rojaki v tem delu Francije, vse dokler mu rajnki škof Gregorij Rožman ni poslal v osebi g. Stanislava Kavalarja pomočnika.
Rajnki monsignor je s svojimi verniki preživel vso vihro druge svetovne vojne, ki je z vso silo divjala tudi preko teh fran-
v ------vse slovenske rojake, da pride- coskih krajev. Po vojski pa je
ne v hlačah. Čisto resnico je iz-.jo na belo soboto zvečer v Slo-:prišla nova nič manj huda vi-
Le večje število ne Večja uspešnost dela
Slovensko gospodarstvo se ne more premakniti dalje po pisanju Igorja Prešerna v ljubljanskem listu DELO največ zaradi tega, ker produkcija narašča le zaradi večjega števila delavstva ne pa zaradi povišanja uspešnosti njihovega dela. Precejšen vzrok temu je v “prekomernem najemanju nove delovne sile, zlasti nekvalificirane, ki prihaja k nam iz drugih republik”. Tudi v letošnjem letu predvidevajo vključitev nove delovne sile v obsegu 3.6% celotne, čeprav je domači prirastek na delovni sili komaj 1.6%.
hra, ki je hotela za vsako ceno uničiti med temi našimi Ijudmi-izseljenci vsa njihova katoliška društva in ustanove. Rajnki pa je stal kot hrast in z njim vsa društva. Ta so ostala to, kar so bila: slovenska in katoliška.
Zadnja leta je g. monsignor preživel v zatišju nekega doma za ostarele ob francosko-belgij-ski meji. Tu je prenehalo biti njegovo, tako plemenito srce za slovenskega človeka na tujem. Naj počiva v božjem miru veliki slovenski misijonar! Naša dolžnost pa je, da molimo zanj.
NT
------o------
Krasni šaši v iiami
MIAMI, Ela. — Veliko naših rednih obiskovalcev je že odšlo domov proti severu, dobili pa smo nepričakovano goste iz Jugoslavije, ko je nastopil tu pevski zbor Branko Krsmanovič iz Beograda. Nastopili so v Miami Auditorium in navdušili tukajšnjo ^asbeno javnost. Kritike so bile nad vse ugodne.
Ko smo zvedeli za ta obisk, smo se naglo odločili, da povabimo ves zbor v goste. Rečeno, storjeno. Naš predsednik A. J. Pek je pripravil načrt. Ob zori 29. marca smo pripravili in dali ne ražnje 50 pišk, naše sestre in žene pa so pripravile vse drugo.
šeren takole:
Velik del “uvožene” delovne sile se pri nas zaposli v gradbeništvu. Čeprav so mnoga podjetja v zadnjih letih precej naredila za standard gradbenega delavca, še vedno marsikje živi v nemogočih pogojih. Komisija republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, ki je lani jeseni pregledala nekatera delavska naselja, je še marsikje našla barake, v katerih spi do 20 delavcev v eni sobi. Niso tudi redki primeri, da delavci še spijo na slamnjačah, da nimajo v naselju niti elektrike niti mrzle tekoče vode, da o topli vodi in toplih prhah sploh ne govorimo. Inšpekcija je našla ‘uvožene” delavce v zasilno preurejenih skladiščih orodja, v hangarjih in dotrajanih barakah. V nekaterih naseljih menjajo posteljnino komaj enkrat mesečno. V spalnicah se marsikje sušijo mokre delovne obleke in obutev. Okrog mnogih barak, ki jih je pregledala inšpekcija, zaudarja duh po ostankih hrane, ker v naseljih sploh ni smetnjakov. Celo v “spalnicah’ brez oken žive še danes gradbeni delavci. V nekem naselju so našli tik ob barakah nepokrito greznico ...
Majhna potrošnja olja
Delo” je nedavno zapisalo tudi: V naši državi še zmeraj trošimo zelo malo jedilnega oljai saj je znašala po podatkih za 1. 1962 poraba na prebivalca le 3.3 kg na leto. V sosednji Avstriji je v istem času vsak pre' bivalcev povprečno porabil na leto 8.1 kg olja, v Italiji pa celo 13 kg .. .
Nam se zdi, da bi ljudje v Sloveniji prav radi rabili več olja, če bi bito to cenejše ali Pa
če bi oni imeli večji zaslužek,
oziroma dohodek.
Osebni dohodki v decembff1
Po podaktih zavoda Socialistične republike Slovenije za statistiko so znašali povprečni osebni dohodki v decembru 19^ v Slovenijpi 52,868 dinarjev, v gospodarstvu pa le 51,716 dinarje. V neproizvodnih dejavnostih je bilo decembrsko povprek6 59,985 dinarjev, od tega Pa V kulturni in socialni dejavnost1 60,112 dinarjev, v šolstvu 62, dinarjev, v zdravstvu pa 64,23 dinarjev.
V gospodarstvu so bili najniz' ji dohodki v tobačni industrij1’ 41,277 dinarjev mesečno, v tekstilni 41,622, v gostinstvu 47,04 • Naj večje povprečje osebnih dohodkov so- v decembru doseli \ zaposleni v turizmu (izplak11 so jim nagrado v obsegu enomesečnega dohodka): 124,640 dinarjev.
Okraje so ukinili
S posebnim republiškim zak nom so v Sloveniji ukinili z 3 ; marcem okraje in prenesli de njihovih postov na občine, de pa na republiško vlado. Števn0 okrajev so že preje skrčili na četrtino predvojnega, sedaj Pa so jih sploh ukinili, zato so Pa nove občine ali komune posta 6 izredno obsežne.
Devize in spet devize . • •
Jugoslovansko gosp odarstv
Naš Paviljon je dovolj velik in ima strahovite težave s Pre"
skrbo reprodukcijskega materiala iz uvoza zaradi pomanjka nja deviz. Plačilna bilanca J® imela lani velikanski primanJ' kij a j in tovarne so dobile naV° dilo, naj gledajo, da bedo čim več prodale v tujino, da bodo tako zaslužile devize za nakup s^. rovin in drugega materiala, ga potrebujejo za svojo prodaj cijo in obrat. Nalogo dodeljeVa^
lahko je sprejel pod svojo streho vse goste iz Jugoslavije poleg velikega števila domačinov.
Yugoslav American Social Club je šel po pevce v mesto in jih pripeljal popoldne na svoje prostore, kjer so bili pogoščeni in kjer so' prepevali in plesali kolo, da je bito res veselje. V dvorani so nam podali celo koncert.
Naš klub ima vsako nedeljo pripravljen okusen obed in vabi vse svoje hrvaške in slovenske prijatelje v prirodo in družbo. Pozdravljeni!	j
Stevo Lučič
nja deviz so v okviru tega
,ul-
čela izročili banki. Prvi reZ tati novega načina tekom PrV^ ga četrtletja 1965 so se “v gib pogledih” 'pokazali negatN ni.	'
MEHIŠKA' DUMO VIKA',
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
«99

mm
“Le, daj, če kdo pojde.” “Mora, mora, vsak mora, če tte, so pa . .
“Hm, kaj boš? Ne gre. Na Slavo se postavi, ne gre.”
“O, da smo bili tako slepi, da nismo čisto nič sumili. To se pravi, da nismo imeli vojske. Kako more vojska pustiti svojega poveljnika v sovražnikov tabor kar meni nič, tebi nič? Vidiš, preveč smo zau-Pali. Da bi se bili dogovorili, ne bili bi ga prignali do Turjaka ... Pa tudi zdaj! Kaj Misliš, da jaz ne znam vojske voditi? E, pa kako! Zakaj pa v vasi niso nič opravili? Zato, ker je bil France Guza zra-ven, ki ve, kaj se mora in kako. če je vojska, je vojska. Si sovražnik, ali prijatelj, tu ali lam.	Da	bi	mene	poslušali,
kilo bi drugače. Ne bi si upali lega,	pa	če	greste	z menoj,
izbijemo Turjak.”
“Kdo pojde,” je ugovarjal Jurko; “jaz bi šel, a dva še Psi nimajo kaj poditi. Turjaka ne zmoreš kar tako, še Turek ka ni . . . Roke navskriž, pa Piirujmo; storili smo vse in—■ npornikov ni več.”
“Kaj?”	je	skočil	Guza na
noge,	“upornikov ni	več?” In
vngel je polhovko na mizo. ‘Jaz sem eden in veš, kaj se Pravi to: Guza je upornik?” “Da te bodo zaprli kot druge.”
“Kajpak, ti boš govoril! To Se pravi, da bo Guza, ki je kodil kdaj s samin Napoleonom, tudi kranjskim čušper-čanom še delal preglavico.” “Če bo dobil ljudi za to. Kaj jih ne vidiš? Reci, reci Ipmu ali onemu: Tudi ti si npornik, tudi ti si imel polhovko, tudi ti si hodil ž njimi, pa Se ti naredi kot sveti Peter na veliki četrtek pri ognju na dvorišču pred Kajfom. čudil Se bo, pa se ti vlekel iz rok: Kaj, jaz? Kaj meni mari, kaj sle imeli; jaz se ne menim za lake reči, živim mirno; po-klej, prej se je upiral, zdaj ki pa rad sam sebe izmazal. Kar ste sejali, to žanjete.” Guza je vedel, da Jurko Prav govori in je molčal. Pač s° stale pred njim velike uporniške čete — v duhu — in on Kh vodi proti Turjaku osvo-kodit Andrejka in druge upornike, a to so bile samo sanje 2a tolažbo, ker je bila resnica Inko bridka, resna ...
Nekaj nade je sicer bilo; a upornike bi bil lahko na-®tel na prste: bila sta naša Znanca, Poberinov Janez, Pivkov Marko in par njihovih Pnijateljev in pa s Posavja so Se še vedno oglašali, dasi Gu-že zdavnaj ni več s puško dražil po vasi, ker ni imel kaj. Vso okolico pa so dan za dnem pretresale vedno nove Prašne novice; vsak je hotel Sv°je vedeti; pripovedovali s°> da so upornike že obesili, n kmalu potem so zopet povedali, da so še pri življenju, ljudje, ki so prišli količkaj klizu do gradov, so vedeli po-Vedati, da so čuli iz ječ groz-n° kričanje, ker upornike ba-Jn na vse načine mučijo; dru-ki pa so trdili, da jih mislijo ^stradati do smrti. Suhoklel, k; je bil slučajno šel na grad, Jn prinesel novico, da jih bodo Šbali prav na Dunaj do cesa-lja in jim tam posekali glave, ^nhoklela pa je trdila, da jim k°do najbrž naložili najhujšo liazen, ki je bila za take Iju-d* včasi v navadi, namreč, da Kh bodo s konji raztrgali na ^Se štiri vetrove; tako da je nala v starih knjigah. Nekdo Se je spomnil povesti o Matiji ^ubcu in je trdil, da bodo go-
tovo Andrej ka, če ne vse, kronali z razbeljenimi kronami in jih ščipali z razbeljenimi kleščami. Drugi pa so pravili, da imajo na Turjaku čudne natezalnice, ki so ž njimi včasi trpinčili in morili Turke in da ž njimi zdaj mučijo glavarje upornikov, da bodo izvedeli imena vseh, ki so se jim dali premotiti, in potem jih bodo v škripcih umorili. Take novice so se raznašale po hišah in ljudje so govorili s strahom in kdor je bil prizadet, je molčal in čakal v strahu dne, ko pridejo ponj. No, nič takega ni bilo slišati, zato so se potolažili, češ, da bodo za vse trpeli samo voditelji.
“Saj je tudi prav,” rekel je ta ali oni.
‘‘Seveda; kaj smo mi krivi?”
“Kaj smo mi vedeli? Saj je pravil, da imamo pravice. Zdaj pa ima.”
“Mi smo čisto nedolžni.” “Saj vedo v gradu, kako je.”
In stare ženice so se pre-križevale, ko so slišale, kaj bodo naredili z uporniki, in so molile za njih duše.
Doma pri Andrejku pa je zbirala mlada žena svoje tri otroke, držala jih pred seboj na klopi in jih učila:
“Molite, molite . . .”
Njih oči so nevedno gledale mater in ona je jokala in jih učila molitvic. Zunaj pa so ljudje govorili brezsrčno, in njih govorica je pretresala s strahom in grozo srce mladi materi... In molili so vedno, po noči pa, ko so malo zaspali, je prečula noči — in molila. Bili so to grozni dnevi, zakaj od nikoder ni bilo glasu, ali so uporniki živi ali mrtvi. . .
Poslali so Sušca na Turjak. Dosti so mu obljubili. Odšel je in hodil dva dni okoli Turjaka, tretji dan se je vrnil.
“Kaj si videl?” vprašali so vaščani, ki so že komaj čakali. “Govbril sem.”
“S kom?”
“Z Andrejkom.”
“Kje?”
“Skozi okno.”
“Kako?”
“Splezal sem po zidu gori. Držal sem se za omrežje pa v vsako okno vpil: Kdo je tu? Dolgo ni bilo nič. Sinoči sem ga našel. — “Jaz sem,” odgovoril je, “kdo si?” — Jaz sem, odgovoril sem, Sušeč. — “Kaj hočeš?” pravi. Ali ste še živi? —“Še,” pravi, “kaj je doma?” — Nič, pravim, da ste le še živi. ‘‘Pozdravi vse, reci, da bom kmalu doma, da je vse dobro, da se cesar poteguje za nas.” Pa sem padel z okna in komaj ubežal; zagledali so me. Trije stražijo vsako noč upornike. Nikoli več ne grem, da veste. Tako je bilo.”
Tako novico je prinesel Sušeč. Malokdo je verjel, ker je Sušeč drugje zopet drugače povedal in če je videl, da so verjeli, je lagal na prečudne načine . .. Zato to ni potolažilo ljudi in tudi domačih ne. Vse je čakalo, da pride neki dan grozna novica.
Suhoklela se je med tem privadila pri Andrejku in je imela tam svoje zavetišče, kar je bila pri Jeromu teta Polona, ki ni hotela vedeti, da je bila prej Suhoklela Marinki več kot teta. Prilizovala se je torej pri Andrejku, pestovala otroke in tolažila na svoj način, češ da “bukve” nič slabega ne prerokujejo in da se ni treba bati. Suhoklel pa je sedel doma in se bal, da ne bi prišel v roke Vitku.
(Dalje sledi)
Hidrocenirala na Donavi v Železnih vratih
Desetletja so ljudje ob Želez-!Ker bo imelo jezero zmeraj isto vratih (Djerdapu) čakali, kdaj gladino, bo tudi proizvodnja e-
se bodo. človeške roke spopadle in spoprijele s klisuro (skalovito sotesko) med Jugoslavijo in Romunijo, skozi katero se prebija reka Donava. Čakali so, zakaj reka, ki bi lahko dajala na tisoče kilovatov električne energije, je tekla nezajezena. Številne in nevarne pečine in nevarni podvodni grebeni pa so ne samo ovirali plovbo, temveč jo tudi zmanjševali.
Desetletja so prešla, toda leto 1964 pomeni začetek konca starega in začetek novega Djer-dapa. V tej klisuri, ob Donavi, od Sipa do Gura Vaja so se namreč začela velikanska dela. Ne samo na jugoslovanski, tudi na romunski strani vzdolž reke Donave, ker sta se Jugoslavija in Romunija dogovorili, da bosta skupaj uredili hidroenergetski in plovni sistem na Donavi v Djerdapu. Vse, kar bodo zgradili na tem odseku Donave, bo resnično — velikan na Donavi.
Na loku, ki ga napravi Donava na meji med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo, se južno 2 km od Sipa, kjer se Donava prebija izmed Miroča in zadnjih odtenkov Transsilvanskih Alp, začeli graditi čez Donavo jez, ki bo po velikosti drugi v Evropi: visok bo 54 metrov, dolg pa 1200 metrov. Z zajezitvijo bo nastalo veliko zbirno jezero, ki bo preplavilo več naselij in bo dolgo 180 km. Z zajezitvijo reke bosta dosežena dva namena:
olajšana bo plovba po Donavi (zdaj traja vožnja skozi Djerdap 105, potem pa bo. le 12 do 15 ur), ker ne bo več podvodnih grebenov;
velike količine vode, ki se bodo zbirale v umetnem jezeru^ pa bodo izkoristili za pogon dveh hidroelektrarn, izmed katerih bi imela vsaka po. šest velikih agregatov; turbine, velike po 10 metrov, bodo v vsaki minuti požrle 780 kub, metrov vode.
Kakšen bo Djerdap leta 1971, ko bo popolnoma zgrajen? Ko bodo ladje s tokom Donave priplule 2 km niže od vasi Sip, se bodo ustavile pred 54 metrov visokim jezom, ki se bo raztezal čez široko reko (vrh jezu bo asfaltna cesta). Na vsaki strani jezu bo poleg hidroelektrarne tudi 300 m dolg in 30 m širok bazen, v katerega bo ladja zaplula. Za njo se bodo odprla jeklena vrata na drugi strani bazena in ladja bo odplula po 18 do 32 metrov nižji gladini vode izpod jezu. Voda bo dotekala v bazen in iz njega skozi predore v betonskem zidu. Plovba bo potem lažja in hitrejša kot sedaj. Na vsaki strani jezu bo hidroelektrarna s šestimi agregati.
lektrične energije dokaj enakomerna. Računajo, da bosta obe elektrarni dajali nad 10 milijard kilovatnih ur električne energije; polovico bo pripadalo Jugoslaviji, polovico Romuniji.
Seveda prinaša ureditev Djer-dapa tudi nove koristi in možnosti za razvoj novih luk ob Donavi, zlasti pa za turizem. Vendar bo voda iz ogromnega jezu zalila precej naselij. Računajo, da bo moralo zapustiti svoje sedanje domove v Jugoslaviji okrog 10,000, v Romuniji pa 15,000 ljudi.
Pokojni predsednik Roosevelt dobi spomenik
WASHINGTON, D.C. — Pokojnemu predsedniku Rooseveltu bo naša prestolica šele letos postavila prvi spomenik. Spomenik bo postal znamenitost radi tega, ker ga je že 1. 1941 zamislil pokojnik sam v razgovoru s svojim prijateljem in sedaj tudi že pokojnim članom naj višjega federalnega sodišča Frank-furterjem. Spomenik bo obstojal iz navadnega granitnega bloka brez vsakih okraskov. Nosil bo samo napis:	V spomin F. D.
Rooseveltu 1882 — 1945. Pač pa
bo na blok pritrjena posebna kovinasta plošča, kjer bo do-slovno navedeno, kaj je Roosevelt govoril s Frankfurter jem glede spomenika.
Ta spomenik bo seveda v o-strem nasprotju z drugim, ki ga tudi mislijo postaviti v Wa-shingtonu, pa zanj še načrti niso narejeni, čeprav je ideja sama stara že nekaj let in je za spomenik tudi že določen znesek $4,5 milijone, ki pa tudi še ni nabran.
Na Portugalskem so še vedno potrebna dovoljenja za vžigalnike
LIZBONA, Port. — Kdor je tu v javnosti prižgal cigareto z vžigalnikom in ni mogel pokazati dovoljenja za njegovo rabo, se je kaj lahko znašel v ječi, če ni imel denarja, da bi plačal kazen za “zločin”. Dovoljenje za rabo vžigalnika stane $1.70, kazen za tistega, ki ga ujamejo brez dovoljenja pri uporabi vžigalnika pa $10. Za vojake in državne uradnike je kazen dvojna.
'Portugalci so uvedli davek na uporabo vžigalnikov, ko so se ti pojavili leta 1937 v široki rabi, da bi zaščitili prodajo vžigalic, ki je državni monopol. Po dolgih letih so prišli do prepričanja, da je treba predpise za rabo vžigalnikov olajšati. Tako no- j vi zakon omejuje kazen za upo-
i . i m
SVOJSTVENA CERKEV — Človek bi težko ob pogledu na zgradbo na sliki na prvi pogled presodil, da je to cerkev. In vendar je, nova stolnica v glavnem mestu Alžirije.
rabo brez dovoljenja na $10, zapor pa na 24 ur.
------o-------
Rdeči se pripravljajo na odločilni udar v Vietnamu
SAJGON, J. Viet. — Zajeti dokumenti kažejo, da pripravljajo rdeči gverilci v Južnem Vietnamu za 10. do 15. aprila odločilni napad na severni del Južnega Vietnama, . menda bi radi zasedli mesto Hue, presto-lico nekdanjega Anamskega cesarstva in drugo najpomembnejše mesto v vsem Južnem Vietnamu.
Zasedba mesta Hue naj bi dala rdečim dejansko in moralno zmogo ter utrdila njihov položaj pri pogajanjih, ki jih sedaj napovedujejo) od vseh strani, dasi za sedaj še ni nikjer dokazov, da je komunistom v resnici kaj do njih.
-----o------
V New Yorku imajo mednarodno avtomobilsko razstavo
NEW YORK, N.Y. — Amerika si ta teden lahko ogleduje 450 novih modelov za najnovejše avtomobile. Med razstavljal-ci so zastopane vse dežele, posebno iz Evrope. Ne prevladujejo pa vozovi za dnevno rabo, največ jih je namenjenih posebnim namenom, na primer športu, pa tudi hišni gospodinji in njenim nakupom.
Upajo, da se bo poleg radovednežev javilo tudi nad 500,000 resnih kupcev. Najbolj so: naravno zastopane naše ameriške tovarne, ki ob tej priliki tudi razkazujejo vozove, ki jih delajo njihove evropske podružnice. Naše tovarne prodajo namreč letno preko svojih podružnic v tujini nad 2,000,000 voz.
------o—------
Azijski gospodarski krogi želijo konfederacijo
MANILA, Filip. — Zastopniki trgovskih zbornic iz 13 azijskih držav so sklenili na svoji konferenci, da bodo ustanovili poseben akcijski odbor, ki naj širi idejo o tesnejši gospodarski povezanosti vseh držav na jugu in vzhodu azijskega kontinenta. Akcijski odbor bo začel delovati še tekom tega leta. Zastopnikov komunističnih držav ni bilo na konferenci. Cilj akcije naj bi bila carinska zveza ali nekaj podobnega kot je Evropska gospodarska skupnost.
Načrt je gotovo lep in pameten, toda verjetno ga azijski politiki ne bodo vpoštevali, ako ne bodo gospodarsko razvite države pritisnile nanje. To pa se ne bo zgodilo, kajti vsaka teh dežel išče svoje gospodarske koristi v Aziji in se boji, da bi Azijski skupni trg lahko škodoval njeni trgovski politiki.

STAVBE NA KOLEH! — V predzgodovinski dobi so v raznih krajih, tako tudi na sedanjem Ljubljanskem barju, gradili stavbe na koleh, v katerih je živel rod “mostičarjev” sorazmerno varno pred divjimi živalmi, pa tudi pred človeškimi sovražniki. Ti so mogli do teh bivališč le s čolnom. V Kaliforniji v Montecito Hills grade sedaj nekake stavbe na koleh, toda ne toliko zaradi varnosti kot zaradi visečega sveta. Slika kaže temelje teh novih stavb na koleh, katerih vsaka stane okoli $28,000.
Amerikanci kritičnejši do podpiranja tujine
PRINCETON, N.J. — Zadnje Gallupovo poizvedovanje je dognalo, da gledajo Amerikanci zmeraj bolj kritično na podpiranje tujine. Načelno jih je za podpiranje samo še 57%.- Za podpiranje so bolj vneti demo-kratje (63%), manj pa republikanci (49%). Pri takem razpoloženju v naši javnosti je samo dosledno, ako jih kah 49% misli, da je Johnsonov predlog za letošnje podpiranje v znesku $3.4 bilijone previsok in da bi bilo dobro, da ga Kongres zniža. Na Kapitolu bodo to razpoloženje gotovo vpoštevali, vendar pa zneska ne bodo bistveno zmanjšali predsedniku Johnsonu na ljubo:
------o------
Noče sina za kralja
AMAN, Jord. — Jordanski kralj je poročen z Angležinjo, ima pa že sina, ki bi bil lahko prestolonaslednik. Pa je njegova angleška mati drugih misli. Ve, koliko so v arabskem svetu vredni prestoli, saj tisti, ki na njih sedijo, niso varni niti za svoje življenje. Zato je pregovorila svojega moža, da je za prestolonaslednika določil svojega bratranca, ki študira v Angliji-
Kandidat za jordanski prestol je moral pretrgati svoje študije in se vrniti v Aman, da bo vpeljan v vladarske posle. Ko pride čas, se bo seveda kraljica umaknila s svojo družino in denarjem v Anglijo; vsaj tak je njen načrt, ki ga nikomur ne pove, pa vsi vedo zanj.
Ženske dobijo delo
Župnišče išče gospodinjo
Župnišče v predmestju Clevelanda išče gospodinjo — kuharico. Dva duhovnika. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovina ali kličite HE 1-0628.	(70)
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi varovala dva otroka, stara 2 in 4 leta. Kličite 431-9859.	(68)
Gospodinjo iščejo
Žensko, sposobno in voljno skrbeti za gospodinjstvo, iščejo v šentvidski okolici. Za informacije kličite HE 1-0628 ali se oglasite v uradu AD.
(pon., sreda)
MALI OGLASI
Sobe se odda
Tri lepe, čiste sobe s kopalnico se odda z vsemi udobnostmi, po želji tudi garaža, na 6723 St. Clair Ave. EN 1-9435.	(70)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, gorkota na vodo, vetrna okna, 3 garaže. V fari sv. Vida. Kličite 431-8523.	(68)
i@ski alf ženska
iščemo moškega ali žensko skušena na električnemu šivalnemu stroju, poln ali delni čas. Kličite MU 1-0116.
(69)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 6-6, dva plinska furneza, aluminijaste vetrna okna in mreže. EN 1-2504. Na 1028 E. 74 St.
— (71)
Soba se dda
Opremljena soba oddamo. Kličite EN 1-5015.
— (70)
Naprodaj
Zidana 4-družinska hiša, se lahko preuredi za 6 družin. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti. Kličite HE 1-3662 ali EN 1-6020 za sestanek.
(7,14,21 apr.)
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG


m
■
s
Beraška cena, ki jo je zahtevala in ki je označevala skrajno bedo, in njeno poniž-no-proseče obnašanje je globoko genilo velikega moža. Položil je pol krone na bla-govnjak, toda ona je dejala: “Ne morem zmenjati, gospod. Vzemite denar, saj lehko plačate, kadar zopet pridete.” Porinila je novec predenj. On ga je vzel in obenem prijel za njeno roko ter rekel: “Norah!”
Ona je prebledela, oči so se ji široko odprle in vprašala je, ne da bi umeknila roko:
‘‘Kdo ste Vi? Kaj je?” Nato ga je nenadoma in bliskovito spoznala.
“Ted!”
‘ “Da, jaz sem. Veseli me, da me poznaš. Mislil sem, da sem se preveč izpremenil.”
Nekaj trenutkov sta se molče gledala po tako dolgi ločitvi in njegova močna roka je mehko počivala na njeni. Zelo ga je veselilo, da ga je
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PLESKARJI dobijo delo takoj.
Kličite 784-0224 ali 588-5519.
(69)
FOR RENT or SALE
PELL LAKE, WIS. NR. LAKE GENEVA.
Furn. elec, kit., full bath. H. W. Spacious grounds. — Patio, Good beach. For rent or sale. — 848-6853.
(69)
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST — BY OWNER 3 Bedrm. brick Ranch. 2 Car gar. Full basement, Storms, screens. — Close to everything. — Must sell. TE 2-6861.	(69)
DES PLAINES — Vacant now. Must sac. and close before May 15. 6 rms. 3 bdrm. brick duplex. IV2 bath. IV2 car gar. Full bsmt. Asking $16,650. Owner. 824-5868.	(68)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN and cor. bldg. By Owner. On N.W. side. Same loc. over 20 yrs. Good business. Selling due to illness and old age. Income prop. Ph. betw. 2-7. — CA 7-9517.	(69)
tako hitro spoznala, in gledal jo je in gledal ter izkušal spraviti v sklad to izpreme-njeno postavo in te poteze z onimi, ki jih je nekoč poznal. Slednjič je ona izpregovorila:
“Ravnotako se mi zdi, kakor bi bil vstal od smrti.”
“Veseli me, da me nisi popolnoma pozabila.”
“Kako bi te pozabila?” je odgovorila skoro nezavedno. Tedaj se je naenkrat domislila, kako bi se mogle razumeti njene besde, in je zardela. Ko se je tako nepričakovano izpremenila, se mu je zazdelo, kakor bi zopet videl Noro svojih sanj. Toda to je hitro izginilo in pred njim je stala le trudna, skoro ostarela vdova.
“In to je tvoja hči, kajne?” je rekel, oprostivši roko in kažoč na Tessijo. “Popolnoma ti je podobna, kdor te je — da, tako ti je podobna,” je zajecljal, “da sem jo poklical
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
ENGINE LATHE
Experienced in large & heavy work. Must work from prints and do ov/n setup. Day work. All company benefits.
The Alibrighl-Kei! Cc.
5323 S. Western Blvd.
An Equal Opportunity Employer
(68)
mn
Steady work Mostly outdoors Good pay With job security All benefits For Appointment call:
OR 4-2313
■___________________(67)
TOOL AND CUTTER GRINDER
Experienced for Job shop work. Good salary. Benefits.
SA 2-6027
(68)
FEMALE HELP
COOK & WAITRESS 402 So. Halsted 263-9006
(68)
FEMALE HELP
REGISTERED ftURSEš ! I!
340 bed hospital, two blocks from Lincoln Park. Positions now available for nurses with Illinois registration or eligible for Illinois registration. Openings in medical, surgical, intensive, A. B., pediatrics, and premature on days, evenings and nights. Salary range $400 to $447 days, $425 to $472 evenings and nights. Those with experience will be considered for placement on the one or two year salary level, and will have annual salary, reviews. Top notch fringe benefits and convenient travel transportation. — Apply Director of Nursing.
ORMT HOSPITAL
551 GRANT PLACE — DI 8-6400 — CHICAGO, ILL.
ps*	(68)
MALE HELP
ELE0TRI0AL EHSIMER GRADUATE
PERMANENT OPENING FOR PLANNING ENGINEER
LOAD STUDIES AND SYSTEM PLANNING AND SYSTEM ANALYZER WORK.
WE WANT A CAPABLE MAN WHO IS WILLING TO RELOCATE WITH A RURAL COOPERATIVE POWER ASSOCIATION. LOCATED 22 MILES NORTHWEST OF MINNEAPOLIS.
TOP FRINGE BENEFITS.	ATTRACTIVE SALARY.
WRITE GIVING COMPLETE EXPERIENCE.
ALL RESUMES HELD IN STRICT CONFIDENCE.
G. L. Freer, Personnel Directors
Rural Cooperative Power Association
ELK RIVER, MINNESOTA	(68)
‘Norah!’, ko sem stopil ter.”
“In kako dolgo si že doma?” je vprašala Norah.
“Nekaj mesecev.”
“In se nisi nikoli oglasil!” je vzkliknila očitaje.
“Ležal sem bolan v hotelu. Nekaj sem se bil poškodoval.” “Tedaj si ti tisti Amerika-nec,” se ji je posvetilo, “o katerem je govoril ves kraj?” “Menda,” se je on nasme-hljal. “Še nikoli se nisem tako proslavil kakor sedaj.”
“In k tebi me je pošiljal župnik, naj ti grem streč?”
‘ Da. žal mi je, da nisi sprejela njegove ponudbe. Marsikatero bridko uro bi mi bila prihranila.”
“Tedaj si bolan?” je vprašala in velika skrb se ji je posvetila v očeh.
“Tako hudo ni bilo. Pa misliti si moreš, kako zapuščenega in bednega se človek počuti v tujem kraju, kjer cele tedne živa duša ne izpre-govori z njim besede.”
Njo je vest zapekla, kakor bi bila ona kriva vseh tistih težkih dni, ki jih je preživel, in to se ji je poznalo tudi na obrazu.
“Ali bi bila prišla, če bi vedela, da sem jaz?” jo je vprašal, ko je zapazil njen pogled. “Reci, da bi!”
Odkimala je z glavo.
“Ne, Ted, ne bila bi prišla,
no-, in slike in zopet ga je zelo [zabolelo v srcu. Ko je gost vstopil, se je Kathlen ozrla od svoje “Irske zgodovine za mladino” ter hotela oditi. Dolgo, globoko, prodirajoče ga je gledala ter mu hladno in hitro podala roko v pozdrav. Mati je dejala:
“Ni ti treba hoditi Kathleen. To je moj stari prijatelj.”
Deklica je sedla in se zopet nagnila nad svojo knjigo ter se ni več zmenila zanj.
On je sedel na ponujeni mu stol in rekel:
“Ali smem kaditi, Norah?” Ni mu bilo ravno do kajenja, toda živci so mu trepetali in zelo si je moral prizadevati, da ostane miren.
“Lehko,” je odgovorila preprosto.
Nekaj trenutkov je molče kadil. V sobi ni bilo slišati glasu. Kathleen se je sklanjala nad svojo knjigo, toda zdaj-j pazdaj je začutil, da ga njene ostre sive oči opazujejo. Slednjič je izpregovoril malo neodločno :
“Slišal sem, da mi je mati umrla kmalu potem, ko sem 1 odšel v Ameriko?”
“Ne prav kmalu,” je rekla Norah ter vstala, da zakuri borni ogenj, ki je kuhal, grel in služil vsem drugim domačim potrebam. “Menim, da si i bil že šest mesecev zdoma, ko
dasi se mi smililis, ker si toli-| je zj30]e]a- p0tem je ležala več ko pretrpel. Pozabiva, kar jeijt0 c|vanajst mesecev in nato
bilo.
“Izpremenila si še, Norah,” je rekel otožno. “In jaz sem se menda tudi. Toda želel bi te povprašati o onih, ki so že umrli.”
“Ali greš v sobo?” je dejala, kakor se mu je dozdevalo, neodločno. ‘‘Nikogar ni notri, samo Kathleen. Soba je prav majhna in tesna,” je pristavila, kakor bi se hotela opravičiti.
Bila je res prav majhna in tesna in slabo opravljena. Nekaj starih, vegastih stolov, na njih preperela, slaba prevla-ka, v kotu temna omara, na steni nekaj podob, okrašenih s papirnatimi rožami, in miza, pri kateri je sedela Kathleen — to je bilo vse. Revna luč, medla in sajasta, je borno svetila, dekle si je moralo zelo napenjati oči, ko je bralo, in dolgi lasje so ji padali na knjigo. On je pomislil na svoje udobno stanovanje ob jezeru in pod Sierro, na bogato opravo, ki si jo je bil naročil iz New Yorka, na verando, prerastlo od divjih, bohotnih ovijavk, na svoje zložne naslanjače in počivala, na knjige
umrla.”
“Kaj pa ji je bilo?” ‘‘Nekateri pravijo to, drugi ono. Zdravniki so rekli, da so ji ginile moči, toda ona je vedno trdila, da ji je počilo srce.” To je bila odkrita resnica, toda Norah je bila vedno odkrita, zaradi česar je ni nič manj ljubil.
“Ali si izpolnila svojo obljubo, Norah? Vem, da si jo.”
“Kako obljubo?”
“Da boš večkrat pogledala k njej in da ji boš vse sporočila, kar sem ti rekel.”
Govoril je, kakor bi se to bilo dogodilo včeraj. Petindvajset let je minilo in nič se ni poznalo, da je pozabil tedanjo bridkost in strast.
“Da. Malokdaj je minil dan, da ne bi šla k njej. Donal Connors ji je bil dober prijatelj v onih težkih časih.”
“Pošten mož je bil. Ali je še živ?”
“Še vedno je tak hrust kakor nekdaj. Sedaj ima polno hišo otrok.”
“Toda drugi del tvoje obljube! Ali si povedala materi moje sporočilo?”
“Povedala 'sem ji,” je dejala. ‘‘Toda eno dejanje velja več kot mnogo besed,” je pristavila.
Zopet je izpregovorila žalostno resnico. To je globoko čutil. Vedel je, da skesane besede niso mogle zaceliti smrtne rane, ki jo je bil zadal svoji materi.
“Če se sedaj ozrem v preteklost,” se je branil, “se mi zdi, da nisem mogel drugače ravnati. Menim, da sem prav storil, ko sem odšel. Krivice bi ne mogel nikoli popraviti. One besede bi ne mogel nikoli preklicati.”
“Hudo mi je, da tako govoriš,” je dejala Norah. “Tvoje matere ni ubila beseda, temveč to, da si jo za vedno zapustil, s čimer si potrdil svojo besedo.”
“Toda kako bi se mogel vrniti in stopiti pred njo in pred očeta? Laže bi kljuboval vsemu svetu, morju, goram, prerijam, ; divjim zverem in divjim ljudem kot pogledu
IIOLIES AVL MARKET
15638 Holmes Ave.
Cleveland, Ohio 44110
LI 1-8139
IMA
za VELIKO NOČ!
odlične domače mesene klobase, šunke, plečeta, želodec in prvoklasno sveže meso ter okusne riževe in krvave klobase!
ZATO NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste za Veliko noč
potrebovali.
^ Razen tega imamo tudi vse vrste grocerijo, # zelenjavo, sadje ter vse, kar je potrebno za ♦
^ POTICE in druge velikonočne posebnosti! ^
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!
TOČEN POSNETEK IZ HOLANDIJE — Na Windmill Island v kraju Holland v državi Michigan bodo postavili točen posnetek dvižnega mostu iz 17. stoletja v Arnhemu na Holandskem, ki ga vidimo na sliki.
njenih žalostnih, karajočih oči.”
Vrgel je cigaro v ogenj ter si pokril oči z rokami. Kathleen je bila zaprla svojo knjigo in ga je pozorno opazovala.
črez nekaj trenutkov je
vstal, da odide.
“Ali pojdeš kmalu nazaj? ga je vprašala Norah.
“Da,” je odgovoril in mežikal v motno luč. “Kaj naj počnem- v tej nesrečni deželi?” ‘‘Mislim, da se ti je tam dobro godilo?”
RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI!
NAROČITE ŽE SEDAJ M VELIKO NOČ NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUNKE - ŽELODCE in druge potrebe
Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst
RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE
MODEL FOOD MARKET
445 East 200. Street	KE 1-7447
Cleveland, Ohio 44119
FLORJAN in MARIE KONČAR — lastnika
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd,	1053 East (i2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

7@ - LEI - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bralsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši. ^ pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacij6’ proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od J6. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in (( mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in op6' racijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka-
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške po^' (( porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje dane-kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinoi*
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek m ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov; ........................
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
I
S\
it
J