Kakor pa naslovnega at lasa, ker se ta napaka vkl jub razpravam v geografskih revi jah ponavlja tudi v šte- v i l n i h evropskih a t las ih . Pravi monstrum je druga kar- ta na drugi s t ran i : klimatska področja. Loči ekvator- sko-monsunsko klimo in monsunsko klimo (v njenem ob- močju je na primer ob zahodni obali Malajskega polo- toka pustinjska klima), kontinetalna klima seže od Beringovega morja preko Severne Amerike do Nove Zelan- d i je ter od obal Norveške ( ! ) do povir ja Jeniseja, k je r se začenja "umerjena kontinentalna kl ima", ki sega spet do Beringovega morja. Na naslednji k a r t i , ki ima naslov Zemljište in v oklepaju t l o , segajo pod- zolašta t la od Irske preko vse Srednje Vzhodne Evrope ter S i b i r i j e do Jeniseja, k jer se začenjajo "planinska t l a " . Žal še mnogi drugi sestav i ja lc i šolskih atlasov desetlet ja zaostajajo za razvojem pedologije in ne l o - č i jo pojma podzolizacija in podzol. Zato slednjega, tudi v najnovejših slovenskih šolskih učbenikih, p r i - kazujejo še v Srednji Evropi in celo v Jugoslavij i v sklenjenem arealu. Na že imenovani kar t i v našem a t la - su segajo polpustinjska t la iz Podonavja-globoko v srednjo Bosno, k jer so izdal i ta at las. Da to ni s lu- čajna napaka, je v idet i iz karte št . 7 na naslednji s t ran i , k jer sega od vzhoda stepa preko severne in srednje Juqoslavije ( in tudi Bosne) do Alp. Če so se- stavi j a l c i atlasa dal i kulturno in naravno stepo v en koš, bi morali to pojasni t i in tako stepo v r i sa t i še drugje. Na kar t i narodov Evrope je na barvni plo- DROBNE NOVICE Upravni odbor GDS je izvedel med geografskim seminar- jem v Mariboru in v Ljubl jani me.ja meseca 1970 anonim- no anketo. Nekaj odgovorov se t iče tudi šolske oprem- l jenost i in v i rov, iz katerih u č i t e l j i geonrafij« čr- pajo znanje za pouk. Odgovorilo je 69 udeležencev se- minarja, kar je slaba desetina vseh uč i te l jev geogra- f i j e na osnovnih in sred n j ih šolah v Sloveni j i . Vkljub temu si je rezultate ankete vredno ogledati . Predno se skv i , k i označuje Južne Slovane, preko Bosne izpisa- no samo eno ime: Muslimani (v ostal ih republikah pa Slovenci, Hrvat i , Srbi in Črnogorci). Vemo, da ž i v i j o v BiH tudi Srbi in Hrvat i , čeprav priznavamo muslima- ne za narodnost.Na strani 14 lež i vel ika večina vzhodne Srednje in del Zahodne Slovenije, tudi na območju Ju- l i j s k i h Alp, med j u l i j s ko Izotarmo 22 in 21 C. Že kar dober poznavalec naše klime mora b i t i t i s t i , ki po kar t i spozna, da gre za temperature, reducirane na morski nivo. Nikjer namreč tega ne piše. Kot v marsi- katerem drugem atlasu tudi v tem ni navedena doba, na katero se podatki nanašajo. Zaradi take prakse si če- sto tudi u č i t e l j i ne vedo pomaqati, če t r d i j o , da ima n.pr. Ljubljana 1448 mm padavin (vel ja za razdobje 1900 - 1950) pa prinese kak di jak natisnjen podatek, da znašajo letne padavine 1618 mm (povpreček za raz- dobje 1925-40) a l i 1400 mm (1851-1900) a l i 1387 mm (1930-1960). Nekatere karte so av tor j i p rer isa l i brez vsake k r i t i č n o s t i . Na že omenjeni kar t i evropskih na- rodov sega strnjeni t e r i t o r i j Romanov v Sloveni j i p r i - bližno do juqosl ovansko-i ta l i janske meje ,»ed obema svetovnima vojnama in po vsej zahodni I s t r i . Sicer pa ni moj namen, za šalo a l i za ras naštevati vse napake. Želim ob tem primeru le svetovati uč i te- l jem: prej k r i t i čno preglej te, predno pr iporoči te d i - jakom nakup*tega a l i onega atlasa. Pa še skromno vpra- šanje: čiaavo ogledalo je tak atlas? I.Gams in o virih zanj j i h lot imo, je treba pr ipomnit i , da je prikazano sta- nje za slovenske razmere nadpovprečno ugodno, ker so poslale na seminar svoje uč i te l j e nadpovprečno skrbne šole. Tudi struktura anketirancev je taka. Med 69 ude- leženci, ki so i zpo ln i l i anketni l i s t , je 58? profe- sorjev, 2 2 % predmetnih uč i te l jev in le t r i j e so uč i - t e l j i (pr i nadaljnih navedbah so izpuščeni pr imeri , k jer ni odgovora, tako da seštevek odstotkov ne daje O opremljenosti šol za pouk geografije (rezultat ankete GDS v januarju 1970) 32 i 100%). Kar 72? anketirancev je diplomiralo iz geogra- f i j e kot A predmeta. Ta delež je seveda daleč nad slo- venskim povprečjem (g le j članek Strokovna kval i f ika? c i ja učitel jev geografije na osnovnih in srednjih šo- lah v GO št. 2 1969). To se pravi, da je b i lo malo t i - st ih učitel jev geografi je, ki so jim seminarji naj- bolj potrebni. Tudi delež anketirancev s končano uni- verzo (65%) je nadpovprečen. 39? anketirancev je na- vedlo, da poučujejo na osnovni, 23? na srednji šo l i , 26? j i h je s strokovnih in 3? z vajenskih šol. Mnogi od nj ih imajo srečo, da poučujejo samo geografijo (43?) in 30? j i h poučuje geografijo in zgodovino. Če se spomnimo nedavne ankete uč i te l j s tva , ki je b i la v povzetku objavljena v dnevnem časopisju, se nam zdi 52? odoovorov, da so geografi zadovoljni s svojo služ- bo, presenetljivo visokih. Le 29? anketirancev je s službo delno zadovoljnih. Oa se je na seminarjih zbral bol jš i del uči tel jev geografi je, lahko sodimo tudi po tem, da se je 70? anketirancev priznalo za člana Geografskega društva Slovenije. 65? anketiran- cev je naročnikov Geografskega obzornika in 33? je naročenih na Geografski vestni k. Vsi t i deleži s" da- leč nad slovenskim poprečjem in zastavl jajo vprašanje, kako na bodoče seminarje pr i teqn i t i t i s t e , ki so i z - popolnjevanja najbolj potrebni. V luči ugodne strokovne kva l i f i kac i je anketirancev je treba presojati odgovore o opremljenosti šol za oeo- grafski pouk, saj je znano, da je za boljšo opremlje- nost navadno potrebno tudi prizadevanje uč i te l ja ge- ograf i je, ki mora poznati moderna uč i la . Kar 51? vpra- šanih je odgovorilo, da razpolagajo v šoli z zatemnje- nim prostorom, 57? j i h ima kabinet za uč i la , 19'? ka- binet za pouk. Šola, ki nima zatemnjenega prostora in kabineta, je v luči te ankete podpoprečno opremljena. 36 ? geografov razpolaga z kinoprojektorjem, 59? z epi - skopom, 70? z diaprojektorjem, 36? z grafoskopom. Če k temu še dodamo, da. je na vorašanje, katero pro- jekcijsko sredstvo največ uporabljajo, 70? anketiran- cev navedlo diaf i lm in le 3? presojnice (10? f i lm ) , opazimo velik razkorak med-posestjo episkopa in njego- vo uporabo. Posredi je verietno predvsem pomankanje presojnic, kar utemeljuje na nedavnem sestanku sekcije za geografski pouk GOS sprejete nujo, čimprej poskrbe- t i za presojnice. Ko bo teh dovol j , bomo lahko ugoto- v i l i , če ni v ozadju slabega uporabljanja grafoskopa tudi neznanje, kako z njim ravnati . Precejšnje neso- razmerje je tudi med razpoložl j iv imi k inoprojektor j i in njihovo porabo. Potrebno bi b i lo p reuč i t i , zakaj. Na vprašanje, kaj predvsem pogrešajo, j i h je največ navedlo grafoskop (5 odgovorov), kabinetni pouk (4) , diaprojektor (4) , tematske karte, presojnice, prostor za kabinetni pouk, pa tudi že precej soecialzirana učila (kot magnetofon). Vtis je , da šole ne naučijo dovolj ravnati s projekcijskimi sredstvi in ker se predavatelji teqa v službi sami uč i jo , prihaja do ve- l i k i h razl ik glede uporabe projekci jskih sredstev. Od 69 anketirancev razpolaga le 49 geografov z diapro- jektorjem, toda na vprašanje, kaj poorešajo, so ta aparat navedli le š t i r j e . Ko smo za vprašanjem, kaj od opreme šole najbol j po- grešajo, dostavi l i rubriko "zakaj", je največ odgovo- rov navedlo pomanjkanje denarja (8) , časa (7) in pro- stora (5). Razmeroma razvesel j iv i so odaovori, od kod Črpajo uči- t e l j i geografije snov za pouk.Čas,ko so se predavatelj i naslanjali samo n3 učbenike, gre počasi v preteklost. Na vprašanje, od kod črpajo snov za geografski pouk, j i h ie navedlo 88? učbenik, 84? geografske rev i je , 56? druge revi je in kar 83? dnevno časopisie. Hed v i - r i znanja j i h je 72? navedlo svoja potovanja in 58'? radio in te lev i z i j o . Kot pri druaih anketah moramo tudi ( te odgovore presojati k r i t i čno, ker anketiranci vnašajo k temu, kar je , to, kar si že l i j o . Čeprav se tudi odqovori na- našajo na razmeroma dobro opremljene šole, s stanjem, kot ga izkazujejo odgovori, ne moremo b i t i zadovoljni. Brez kabinetov za učila in pouk ter brez epidiaskopa res ne bi smeli več dovol i t i geografskega pouka. V primeriavi z drago oprp.mo, ki jo nekatere šole nabav- l j a j o za nekatere druge predmete ( f i z i ka , kemija), na- bava teh sredstev res ne bi smela b i t i nepremostljiv problem. I.Gams - V.Sirce! j Osebni avtomobili v Jugoslaviji in Sloveniji a) J u g o s l a v i j a Med vsemi motornimi voz i l i so sedaj osebni avtomobili najštevi lnejši in j i h je več kot vseh ostal ih motor- nih vozil skupaj. Značilno za povojni razvoj je da je delež osebnih avtomobilov h i t re je rastel kot pa delež ostal ih vrst voz i l . Če seštejemo avtomobile, avtobuse in osebne avtomobile skupaj je b i lo leta 1947 v Jugo- 33