Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Ldje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na "/« strani 16 K, na 1 4 strani 10 K in na V6 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradi?© glasilo c. kr, kmetijske družbe v o j v o d i n e kranjske, Obseg: Snetljnost na govejem parklju. — Gornjeinodolsko pleme na Dolenjskem. — Kratko navodilo, kako je izdelovati presno maslo. — Opazovanja pri streljanju zoper točo. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbek ranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Snetljivost na govejem parklju. Pri govedi se prikazuje neka snetljivost kože nad parklji in med njimi, ob čemer se govedo v pričetku vedno slabo počuti. To bolezen največkrat dobiva delavna živina, zato je opravičeno sklepati, da ji je vzrok kak otisk, vdarec itd. Govedo navadno zboli le na eni nogi. Vidi se, da žival hudo trpi; boji se stopiti na bolno nogo, zato najrajša leži. Nad parklji, v bližini mesta, kjer se parklja razcepita, se naredi vroča, trda, zelo boleča oteklina, ki parklja narazen tišči, kakor kaže podoba 31. Žival nerada je in ne prežvekuje. Čez 8 do 10 dni se naredi gnojna bulica, ki se predere, kadar je zrela, in iz nje izteče malo smrdečega gnoja. Včasih sega to gnojenje zelo globoko Bolezni nikakor ni smatrati za nedolžno. Zdravljenje te bolezni naj ima nalogo pospešiti se-gnojenje, in ko je gnoj dočistega odstranjen, nastalo rano kmalu zaceliti. V to svrho je narediti obkladke iz lanene moke, iz kuhanega krompirja itd., ali je pa nogo kopati v gorki vodi. Varovati je pa nogo pred mrazom in se ne sme obkladati z ilom, izpirati z mrzlo ali s svinčeno vodo. ker vse to bolečine poveča in zorenje bule zavira. Ko je gnojna bula dozoiela, naj jo veščak predere ali naj se čaka, da se sama predere. Izpraznjena bula naj se razkuži z lizolom, ki naj se ga vzame 10 g na 1 liter gorke vode. Nato naj se noga ovije s predivom in se obeže s cunjo, najbolje s trivoglato, kakor kaže podoba. Če je vse ugodno, se noga ozdravi v 14 do 20 dneh; kadar je pa bolezen huda, je pa vsekakor poklicati živinozdiavnika. Gornjeinodolsko pleme na Dolenjskem. Podoba 31. Med raznimi plemeni, ki so se vpeljala na Dolenjsko, je tudi gornjeinodolsko pleme, ki je doma na Tirolskem. Živali tega plemena sem našel pri neki priliki v Št. Vidu pri Zatičini. Dotični posestnik, ki mi je razkazoval svoj hlev, je pravil, da ima to ,,sorto" že dolgo čaša in da je z njo prav zadovoljen, ker je posebno dobra za mleko. Dobrih deset let je pa tega, kar se je taka živina vpeljala v hlev graščine Ruprčvrh pri Novemmestu, kjer so redili prej nekaj časa simodolsko živino, a so jo pustili, ker jim je bila pri svoji obilnosti premalo mlečna. Tudi na tej graščini hvalijo gornjeino-dolsko živino, zlasti zaradi bogate mlečnostijn lepih telet. Če presojamo lastnosti gornjeinodolskega plemena, moramo reči, da je zlasti za malega posestnika prav koristno in da je zaraditega za razmere dolenjskega živinorejca bolj prikladno kakor marsiktero drugo pleme. Kar ga posebno odlikuje, je to, da je porabno za vse, da se torej da na vse strani izkoriščati. V prvi vrsti pa se mora poudarjati njegova izredno dobra mlečnost, kar kaže, da nam to pleme poraoljeno krmo veliko bolje poplača kakor druga plemena. O gornje-inodolskem plemenu lehko trdimo, da krave dajejo po petkrat toliko mleka kakor so težke in celo več. Pri tem pa niso izbirčne ali Bog ve kako navajene na dobro krmo, ampak so prej malotrebne in z vsem zadovoljne. Da je gornjeinodolska goved tako dobra za mleko, prihaja odtod, ker so ondotni gospodarji že odnekdaj vso potrebno skrb polagali na rejo dobrih molznih krav. Stem so dosegli, da dobivajo od krave, ki je 400 kg težka, po 2000 l mleka na leto pa tudi po več. Mimo drugih plemen se te krave odlikujejo tudi s tem, da molzejo skoraj ves čas brejosti, po 300 do 310 dni. Pa tudi mleko je dobro, kajti iz 23 do 26 l mleka se lehko napravi 1 kg presnega masla. Po vsem tem lehko rečemo, da je to pleme izvrstno za molžo in da se priporoča vsled te svoje izredno dobre lastnosti zlasti za tiste kraje, kjer hočejo domačo goved predvsem zboljševati v mlečnosti, da se povzdignejo dohodki iz živinoreje. Gornjeinodolska živina pa tudi daje prav dobre vole. Doma se je ta reja sicer že močno opustila, ker se ondotnim živinorejcem veliko bolj izplača reja plemenih telic, ki se za drag denar in lehko prodajajo v Švico, na Predarlsko, Algavsko in sploh tja, kjer se je v zadnjih desetletjih pričelo z intenzivnim mlekarstvom. Kako lepe vole daje ta pasma, se lehko vidi razen v nekterih domačih okrajih (Ried, Neuders) posebno na Laškem, kamor se večinoma prodajajo junci v starosti 1 do 2 let. Voli gornjeinodolskega plemena imajo lehko hojo, so krotki in malotrebni. V primeri s kravami postanejo voli tega plemena prav težki, kar opazujemo tudi v naših razmerah in si prav lehko razlagamo, če pomislimo, da so krave vsled prezgodnje brejosti večinoma v rasti zatrte, dočim se voli neovirano razvijajo. Lepi voli gornjeinodolskega plemena se vidijo zlasti v Lombardiji, kamor jih vpeljujejo laški prekupci. Par dobro rej enih volov tehta 1100 — 1200 %. Tudi glede pitalnosti je gornjeinodolsko pleme ugodnih lastnosti, ker se rado redi in daje mehko in prav okusno meso. Če ga glede koristnosti primerjamo z muricodol-skim in murbodenskim plemenom, moramo reči, da je za molžo veliko boljše, za vole pa nekoliko slabše, ker nam ne daje tako velikih in tako pitalnih volov kakor murbodensko ali muricodolsko pleme. Kar pa gornjeinodolskemu plemenu daje še posebno prednost, je to. da se hitro in rado privadi v drugih krajih, zlasti tudi če pride v roke malega posestnika. In to je prednost, ki je ne smemo prezreti. Na Dolenjskem so posestva majhna. V takih razmerah ne moremo rediti velike živine. In slične razmere nahajamo tudi v zgornji inski dolini, kakor sem se imel priliko osebno prepričati. Tudi tam prevaguje močno razkosano malo posestvo, ki ne more rediti velike živine. V tem pogledu so razmere vse drugačne na Zgornjem Štajerskem, kjer prevladujejo velike in trdne kmetije. Tam se veliko laže redi težka in velika4živina. Pa tudi sicer so gopodarske razmere v gornji inski dolini veliko podobnejše našim kakor na zgornjem Štajerskem, kar moramo pripisovati gorkejšemu podnebju. Tirolska je sicer planinska dežela, toda gornja inska dolina leži tako nizko, da se ondi pridelujejo razen vina vsi drugi pridelki, kakor na Dolenjskem. Značilno za ondotno dolino je pridelovanje turščice, lucerne, fižola in strniščnih sadežev, dočim se na Zgor. Štajerskem kot v pristni planinski deželi vsled veliko hladnejšega podnebja ne morejo pridelovati navedeni sedeži. Te različne podnebne razmere so tudi vzrok, da se je čistokrvna reja murbodenske in muricodolske govedi že marsikje slabše sponesla kakor se je pričakovalo. Slednjič bi bilo v prilog gornjeinodolske govedi navesti tudi to, da se po svoji vnanjosti in svoji barvi dobro prilega dolenjski živini, kajti tudi gornjeinodolsko pleme je enobarvno in sive, deloma pšenične barve. Telesnih oblik je pa vobče ugodnejših kakor je domača živina, tako da se domača goved da tudi v tem oziru zboljšati z vpeljevanjem bikov gornjeinodolskega plemena. __R- Kratko navodilo, kako je izdelovati presno maslo. Uvod. Kdor si mora svoj vsakdanji kruh tako trdo služiti kakor kmetovalec, mora biti vesel, če dobi prijatelja, ki mu lajša delo in veča zaslužek. Tak prijatelj je kmetovalcu posnemalnik Alfa. Posnemalnik Alfa posnema mleko tako popolnoma in tako hitro, da ima naravnost neverjetne prednosti, če ga primerjamo starim latvicam. Zato se vsakemu priporoča, ki ima tri ali več krav, naj si naroči ta posnemalnik. Stroškov naj se nihče ne straši; v 10 mesecih so mu popolnoma povrnjeni. Da to ni pretirano, se razvidi iz naslednjega: 1. S posnemalnikom se dobi popolnoma sladko posneto mleko, enako dobro za domačo porabo, za prodaj, za sir, ali pa za krmo prašičem in teletom. Če v lat-vicah posnemamo, ne dobimo nikdar takega mleka. 2. Mleko se očisti vse nesnage in je zato mnogo boljše za hrano. 3. Mleko se lehko rabi takoj, ko je posneto, torej kmalu po molži, in se tako prepreči vsako škodljivo vremensko vplivanje. 4. Posnemalnik posname mleko tako popolnoma, da z njim dobimo iz enake množine mleka 15 do 20°/0 več presnega masla. 5. Iz take smetane se dobi izborno, trpežno in okusno presno maslo, ki ima dobro ceno. V tem navodilu je marsikak dober svet; naj se vsakdo po njih ravna, da bo imel korist od njih. I. Posnemanje s posnemalnikom Alfo. Najprej je treba pazno prebrati navodilo, kako je ravnati s posnemalnikom. To navodilo se dobi s posnemalnikom vred. Potem se posnemalnik skrbno postavi, kakor je predpisano, se namaže in se začne rabiti; toda vse naj se zgodi po navodilu. Paziti je treba, da se posnemalnik ravno prav hitro vrti! Alfa B in Alfa-Bebi sta tako urejeni, da se jima mora ročica zavrteti 45 krat na minuto, Alfa D SOkrat, Alfa-Kolibri in Alfa-Liliput 60krat, ne manj krat, ker gre delo tako najlaže in najbolje izpod rok. Z vijakom za uravnavanje smetane lehko vsakdo poljubno uravna razmerje med smetano in posnetim mlekom. Recimo, da je v 100% dobrega mleka 4 kg presnega masla. To maslo se pa lehko dobi iz 25 ali pa iz 10 kg smetane, kakor je bil namreč privit vijak za uravnavanje smetane. Umevno je pa, da je v prvem slučaju smetana redkejša, v drugem pa gostejša. S posnemalnikom se torej iz iste množine mleka dobi ista množina presnega masla, naj se že posnemanje tako uredi, da se dobi 20 ali pa le 12 °/0 smetane. Množina tolšče je obakrat ista, le gostota smetane je različna. Če hočemo smetano mesti, potem bomo tako posnemali, cla dobimo manj, pa bolj goste smetane, ker se rajša mede. V tem slučaju je najbolje posnemanje tako urediti, da je posnetega mleka 6 do Škrat toliko, kolikor smetane. Ko je vse mleko posneto, je vliti v Liliput 7a l, v Kolibri 1 l, v Alfo D V/t l, v Bčbi 2 l in Alfo B 3 l posnetega mleka, da se iz bobniča izmečejo zadnji ostanki smetane. II. Snažnost v mlekarstvu. Kdor hoče, da mu bo mlečna klet kaj nesla, mora skrbeti, da bo vseskozi snažna; snažna mora biti klet snažno pa tudi vse drugo, kar je v kleti. Kdor se ne zmeni za prvi madež, dobi kmalu drugega; kjer je ne-snažnost, tam je tudi smrad. Nič pa ne nategne smradu tako lehko, kakor mleko in mlečni izdelki; potem se pa kdo še čudi, če presno maslo nima dobrega okusa! Kdor se navadi, da ima vse snažno, kdor mlečno klet večkrat zrači, ga začne veseliti, če ima vse čisto in čedno, in blago, ki ga ima naprodaj, vsi hvalijo in dobro plačujejo. Nikakor pa se v mlečni kleti ne smejo hraniti jedila, zaloge ali kaj enakega; mleko in mlečni izdelki so zelo občutni ter v takem sosedstvu kaj lehko dobe neprijeten okus. Mlečna klet mora torej biti taka, da jo je lehko snažiti. Tla naj bodo potlakana z asfaltom ali pa s kamenitimi ploščami in morajo imeti odtok za vodo, ki se z njo izplakuje; stene in strop je namazati z lehko oljnato barvo, ali pa jih je pobeliti. Pobeljene mlečne kleti je po enkrat do dvakrat na leto prebeliti. Tudi pri molži se ne sme pozabiti na vodo! Umiti se morajo roke, kravam pa je oprati rep in vime jim je zbrjsati z vlažno čisto cunjo. Če je le mogoče, naj se rabijo samo želitarji iz dobro pocinjene železne pioščevine. Taki so lažji kakor leseni in se bolje snažijo, da se ne tvorijo škodljive glivice in je mleko bolj trpežno. Ker kleparji na deželi navadno le za silo pocinijo ter posode vsled tega lehko zarjave, se priporoča, naj se take posode rajše kupujejo iz velikih kovinskih tvornic. Posode se snažijo tako, da se najprej omijejo v vodi, potem pa v kropu, ki je v njem raztopljene nekoliko sode, ter se potem še enkrat izplaknejo z mrzlo vodo in se končno denejo sušit na zračen kraj. Še boljši od sodove vode je gost apneni belež iz novo ugašenega apna. To ceno in izborno sredstvo je posebno dobro za snaženje lesenega mlekarskega orodja, kakor pinj, gnetilnikov itd. Apneni belež se s trdo krtačo namaže po posodi in se šele čez dve uri zopet zmije. Posnemalnik zelo olajšuje čistoto v mlečni kleti. Kdor ima posnemalnik, mu ni treba velikega števila latvic, da bi v njih posnemal. In če ni latvic, je tudi treba manj prostora in je vsekakor tudi delo lažje. Torej še enkrat: Skrbite za snago! Ni lepšega spričevala za kmetsko gospodinjo, kakor vseskozi čista mlečna klet, nič bolj ne označuje njene vrlosti, kakor čista posoda in dobro oskrbovana-živina. III. Kako je ravnati s smetano, da se skisa (zgodi) za v pinj o. Smetana, ki se posname s posnemalnikom, naj se najprej v vodi shladi in naj se potem postavi v mlečno klet. Paziti je treba, da smetana vedno stoji v dobro pocinjenih posodah, sicer presno maslo lehko dobi napake. Tudi za to je skrbeti, da je mlečna klet vedno 15 do 20° C topla. Zato jo je treba pozimi kuriti ter s kurjavo ponehovati, kadar začne postajati bolj gorko, dokler se konečno sploh ne preneha. Kdor hoče imeti dobro in trpežno presno maslo, je zelo važno, da smetano ravno prav zgodi, predno jo mede; smetana mora biti nekoliko kiselkasta in gosta, ne pa že sirasto sesedena. Znak prave kislosti je ta, če se v smetano naravnost potisne žlica in se zopet izvleče, da smetana počasi teče od žlice, v niti, in na nji ostane kakor loščasta prevleka. Da se smetana kolikor mogoče enakomerno okisa, naj se sedajpasedaj premeša, posebno tedaj, če od večkratnega posnemanja pride v eno posodo. Kdor hoče kisanje pospešiti, naj smetani dodene nekaj žlic pinjenca od zadnjega medenja. Če pa pinjenec nima popolnoma čistega in svežega okusa, naj se ne dodaja smetani, in je v tem slučaju bolje smetano nekoliko pogreti, da se sama skisa. Če se smetana prepočasi kisa, jo je postaviti v toplejši prostor, nikdar pa se ne sme sladka smetana zmešati s kislo. Kdor to naredi, dobi manj in slabšega presnega masla. Če se smetana med kisanjem ne shladi manj kakor za 5 do 60 C, je v 18 urah dosti kisla. Pomniti je, da je tedaj smetana dosti kisla, ne preveč kisla! Zelo napačno je smetano tako dolgo puščati, da je taka kakor gosta, neokusna kaša, ki jo po nepotrebnem pokriva še rumenosiva plesniva koža. Presno maslo iz take smetane se kmalu začne razkrajati. Dobro bo torej medenja ne preveč odlašati, ampak smetano treh molž skupaj umesti, kadar je godna. Če pa to ni mogoče, naj se smetana, ki se mora najdalje hraniti, shladi, da se ne skisa, dokler ni skupaj vsa smetana, ki se skupaj mede. Sicer je pa vroče dni treba smetano takoj shladiti, ko se posname, da se ne skisa prekmalu. 18 ur predno se mede, se smetana zlije skupaj ter se 5 do 6 ur potem dobro premeša z lesenim motičem, in sicer na ta način, da se motič pregiblje od vrha proti dnu in od dna zopet proti vrhn. Ta motič je iz lesene palice, ki ima na spodnjem koncu nasajeno luknjasto leseno ploščo; podoben je tolču navadne lesene pinje. Če se hočemo prepričati, predno začnemo mesti, ali je smetana ravno prav kisla, vtaknemo vanjo lopatico za presno maslo. Če smetana zdržema teče od nje ter na nji še ostane v leskeči prevleki, je godna za v pinjo. IV. Kako je ravnati s smetano za sladko presno maslo. Predno so prišli v rabo posnemalniki, so presno maslo delali domalega le iz kisle smetane. Presno maslo iz sladke smetane je sicer mnogo finejše in okusnejše, torej tudi dražje, toda v manjših gospodarstvih je imelo njegovo izdelovanje mnogo težkoč. Prej, ko je posnemanje mleka v latvicah dolgo časa trajalo, je bilo treba sladko smetano dolgo časa imeti shlajeno, in je vsled tega večkrat dobila grenak okus. Sicer je bilo sploh težko dobivati sladko smetano, ker se je skisalo mleko, ki je dolgo časa stalo v latvicah. Kdor ima posnemalnik, vseh teh naprilik nima in brez premisleka lehko začne izdelovati presno maslo iz sladke smetane. * Smetano je treba takoj shladiti, ko je mleko posneto, in se ne sme dalj časa puščati kakor 18 ur; v vročem vremenu je celo toliko časa predolgo. Mlečna klet naj bo kolikor mogoče hladna in naj se pozimi le malo kuri. V. Hlajenje in segrevanje smetane. Kdor smetano hladi, predno jo mede, naj jo vlije v primerno posodo ter naj jo postavi v mrzlo vodo, ki naj jo večkrat prenovi. V ta namen si je najbolje sezidati jarin. Če bi pa to bilo komu predrago, naj si da napraviti leseno korito, 30 do 40 mm močno, ter naj ga postavi na 75 mm močne podložke. Ker korito leži na podložkih, se tla pod njim lehko snažijo. V jarin ali v korito se napelje (nanosi) voda, ki naj se tem večkrat prenovi, čim gorkejše je vreme. Kdor ima na razpolago led, naj ga dene v vodo, ne v smetano, ker bi to škodovalo dobroti presnega masla. Kdor pa hoče smetano segreti, naj jo postavi v gorko vodo, ne v vroč krop, ter naj toplino uravnava s ptišico. Če je smetano treba segreti, se pušica napolni z gorko vodo, če jo je treba shladiti, pa z mrzlo ali pa z ledom, in potem se pušica drži v smetano. Taka pušica posebno dobro služi tedaj, kadar je treba toplino kmalu uravnati. Kadar je treba določiti toplino smetane, se ne smejo nikdar prsti vtakniti vanjo, ampak vsakdo naj si kupi mlekarski toplomer, ki plava v mleku in v smetani. Na mlekarskem toplomeru je vsaka važna toplina posebej zaznamovana. VI. Medenje. Mesti ni tako lehko, kakor bi kdo mislil. Pri medenju mora biti človek zelo skrben, pazen in priden. Če se presno maslo ne posreči, ima to vselej vzrok v medenju, ki se mu je pa lehko izogniti. Zato se je najbolje pri medenju držati gotovih pravil. Ali se medenje posreči ali ne, je odvisno od naslednjega: 1. od topline, 2. od časa medenja, 3. od gostote smetane (od množine tolšče v smetani,) 4. od tega, kolikokrat se pri pinji zavrti ročica. Toplina smetane in čas medenja sta v nekaki medsebojni odvisnosti. Če je namreč smetana pregorka, se tudi presno maslo začne prej delati, pa ostane mazavo ter zmešano s pinjencem. Če je pa smetana premrzla, se presno maslo začne prepozno delati ter je trdo in se lehko preguete. Gostota smetane v toliko vpliva na tvorjenje presnega masla, da se iz gostejše smetane prej naredi presno,maslo. Najbolje je iz mleka vzeti 12—14% smetane. Pri novodobnih strojih medenje traja 3 0 — 4 0 minut. Če traja mnogo dalj časa, potem je navadno vzrok prenizka toplina ali pa preredka smetana. Pozno umedanje lehko povzroči tudi mleko izmolzenih krav, nečista mlečna posoda, pinja i. t. d. Če se prej začne umedati kakor v 25 — 30 minutah, je to znak, da je bila smetana pretopla, ali pa da se je prehitro medlo; redkokdaj je gosta smetana temu vzrok. Če se prehitro umede, je manj presnega masla, ker mnogo tolšče ostane v pinjencu. Zato je v vročem času treba shladiti sladko smetano na 10—12° C, kislo na 15—16° C, v hladnem vremenu pa sladko smetano na 15, in kislo na 17° C. Ravnati se je torej po vremenu, ali je hladnejše ali gorkejše, in po toplini onega prostora, kjer se mede, ter je z ozirom na to mesti bolj ali manj toplo smetano. Tudi se mora kisla smetana kesneje mesti, sladka hitreje. Tako ravnanje se izpočetka zdi težavno in sitno, toda kmalu se pokaže njegova vrednost, tako da končno vsakdo kar samodsebe tako ravna. Kdor ima slabo, nepripravno p i njo, trpi gotovo škodo, ker iz nje dobiva manj presnega masla. Nasprotno se pri dobri pinji hrani trud, čas in delo ter se iz nje dobiva več presnega masla. Zato se priporoča naročiti si novo, priročno pinjo, a gledati je, da se za primerno ceno dobi res dobra priprava. Dobra pinja mora biti priprosta in trpežna, se mora lehko čistiti, dobro zapirati, lehko goniti, mora dobro mesti, pa ne sme biti predraga. Da izbiranje ne bo pretežko, naj tu navedemo le dve pinji, ki bosta gotovo vsakemu povšeči: hol-štinsko pinjo in pinjo Viktorijo. Holštinska pinja je iz hrastove stožkaste posode, ki je navrhu odprta, da se lehko snaži, zapira se pa napredušno s pokrovom iz enega kosa, z železom okovanim. Notranja oprema je zelo priprosta in priročna. Goni (mede) se z ročico. Zelo dobro se sponaša tudi pinja Viktorija, ki se lehko snaži in zrači, je trpežna, se dobro zapira in sploh ravnanje z njo ni težavno. VII. Kako je ravnati s presnim maslom. Razen pinje so potrebne še druge priprave: sito za presno maslo, gnetilnik z valjarjem, lopatice, tvorilo in steklena merica. Za presno maslo naj nihče ne jemlje iz kuhinje sita za juho, ker ima vedno kak duh, ki ga potem nategne presno maslo. Posebno sito za presno maslo ne stane mnogo, pa dobro služi. Nespametno bi bilo presno maslo nositi naprodaj neizgneteno. Izgneteno presno maslo je lepše videti, nima nič pinjenca v sebi ter je vsled tega trpežnejše in okusnejše. Izgneteno presno maslo rajši kupujejo in draže plačujejo kakor neizgneteno, kajti vsaka dobra gospodinja ve ceniti njegovo vrednost. Zato naj se nihče ne boji malega truda ter naj presno maslo izgnete, pa ne z rokami, kajti roke so vedno gorke in redkokdaj popolnoma čiste: oboje pa presnemu maslu škoduje. Saj imamo prav priproste pa zelo dobre gnetilnike, navadne deske ter zaokrožene gnetilnike s primernim valjarjem. Zaokroženi gnetilniki se priporočajo povsodi tam, ker izdelujejo po več presnega masla. Z lopaticami se presno maslo spravlja v pravo lego, kadar se gnete, se skupaj zvija, reže in oblikuje. Zadnje pa le tedaj, če ni na razpolago tvoril. Tvorila za presno maslo se zato priporočajo, ker izgotovljenemu blagu dajo lično vnanjost. Kdor presno maslo vedno devlje v enaka tvorila, njegovo blago kmalu poznajo na trgu in ga radi kupujejo. Pozabiti se pa ne sme tvorilo najprej popariti s kropom ter potem za nekaj minut položiti v mrzlo vodo, sicer bi se maslo prijemalo lesa. Lepo rumeno presno maslo ponekodi rajši kupujejo in draže plačujejo kakor brezbarvno. Iz tega vzroka in ker živina ob suhi krmi daje bledo presno maslo, ga barvajo z dobro, čisto rastlinsko barvo, ki se dobiva pri večjih mlekarskih tvrdkah za nizko ceno in je sicer brezpomembna. Barvo za presno maslo je hraniti na hladnem, temnem kraju in se mora dobro zmešati s smetano. Za 1 l smetane zadošča kapljica barve, za 100 l 4—6 g, in se odmeri s stekleno merico. VIII. Kratek pregled. Preglejmovse to, očemer smo se doslej poučevali, še enkrat ter si mislimo, da smo vročega poletnega dne v mlečni kleti ter hočemo umesti mleko treh molž. Mlečna klet je seveda dobro prezračena, dobro osnažena, orodje je v redu in vse je tako čisto, da se kar blešči. Najprej izplaknemo pinjo s kropom, potem z mrzlo vodo. Potem vtaknemo v smetano lopatico. Smetana teče od lopatice zdržema, na lopatici je pa ostala enakomerna bela prevleka; smetana je torej godna za v pinjo. Sedaj zmerimo s toplomerom toplino smetane. Če toplina znaša 12—15° C, je pravšna in lehko začnemo mesti. Sedaj se smetana dene v pinjo; holštinska pinja se napolni do polovice,Viktorija samo do tretjine in se mede. Mesti je kakih 20 minut enakomerno, potem pa je včasih treba pogledati, in kadar se pokažejo maslena zrna, kakor igelna glavica ali kakor grah debela, se preneha mesti. Kdor ima trdno stoječo pinjo, n. pr. hol-štinsko, spravi maslene kroglice v večje gruče z otepalom, ki ga počasi semintja pregiblje. Kdor pa ima vrtljivo pinjo, brez otepala, maslene krogljice združi z lopatico. Sedaj se presno maslo polovi s sitom iz pinjenca in se še pinienec vlije skoz sito ter se končno pinja izplakne s čisto mrzlo vodo in se tudi ta voda vlije skoz sito. da se nič ne izgubi. Če je zelo vroče, se presno maslo dene za malo časa v kolikor mogoče mrzlo, čisto vodo. Ko se presno maslo gnete, se najprej na-lahko razvalja z robatim valjarjem, potem se z lopaticami zopet skupaj zvije, se preloži in zopet razvalja. Tako se nadaljuje, dokler pinjenec nič več ne odteka in se presno maslo da zaviti kakor dobro zdelano testo. Predolgo gnesti ni dobro, ker presno maslo lehko postane majavo in ga ne čislajo več tako. Če je presno maslo pregorko, ko pride iz pinje, se le nalahko izgnete, nato se pusti 12—14 ur in se šele potem dobro izgnete. Iz gotovi j eno presno maslo je stehtati ter zaviti v čist, ovlažen porgamentni popir in hraniti na kolikor mogoče hladnem prostoru, kjer ni nikakega duha, dokler ne pride na trg. Seveda se medenje ne vrši vselej tako gladko kakor smo ravnokar opazovali, ampak se včasih pojavljajo nepravilnosti, ki se jih pa ne smemo strašiti; prihodnjič se jih bomo že varovali. Tako se n. pr. lehko zgodi, da s i začne umedati šele čez 50—60 minut. V tem slučaju je bila smetana prehladna, ali pa se je prepočasi medlo (vrtilo). Spozna se na tem, da je smetana med medenjem videti penasta. Gledati je torej, da se prihodnjič hitreje mede in smetana naj bo za 1—2° toplejša. Velika napaka je tudi to, če se v pinjo dene preveč smetane. Pinja potem počasi mede in nepopolno. V holštinsko pinjo se dene smetane do polovice, v Viktorijo pa samo tretjino toliko, kolikor drži. Lehko se pa tudi zgodi, da se prekmalu umede in se dobi manj presnega masla. Tedaj se je prepočasi medlo, ali pa je bila smetana pregorka. Prihodnjič je torej treba smetano bolj shladiti in počasneje mesti. Zelo se priporoča vsak dan zapisovati, v kakšnih razmerah in s kakšnim uspehom se je medlo. Primer- jaje te podatke dobimo pozneje marsikak migljaj, da si vemo pomagati, če pri medenju opazimo kako napako. Vselej, ko se umede, naj se zapiše: 1. kako topla je bila mlečna klet, 2. kako topla je bila smetana, 3. koliko časa se je medlo. Kdor se ravna po teh navodilih, bo izvedel iz svoje denarnice, kako izdaten vir je umno uravnano mlekarstvo in kako dober prijatelj mu je posnemalnik Alfa. Opazovanja pri streljanju zoper točo. Čeprav se o streljanju zoper točo ne piše več toliko, kolikor se je v prejšnjih letih, naj nihče ne misli, da je to vprašanje že popolnoma rešeno, ali pa da se učenjaki in merodajni krogi za to podjetje več ne zanimajo; nasprotno, še natančnejši poskusi in natančnejša opazovanja se vrše, in sicer pri nas in v drugih državah. Sklicujejo se strelni shodi, kjer se shajajo udeleženci iz vseh bližnjih in daljnih držav, in na lanski shod v Lionu na Francoskem je prišlo celo nekaj Amerikancev. Na teh shodih se to vprašanje razmotriva iz strogo učenjaškega in iz strokovnega stališča. Tudi avstrijsko kmetijsko ministrstvo namerava prirediti letos tozadevno zborovanje, kamor bodo povabljeni zvedenci iz raznih dežel in držav. Vidi se torej, da to vprašanje ni zaspalo, da pa tudi še ni zanesljivo rešeno, in zato opozarjamo vse občine ter strelce v naši deželi, naj nadaljujejo z opazovanjem neviht kakor se je lansko leto pričelo, da bode mogoče čim prej priti do končnega zaključka. Ker pa praktikom zadostuje, če zvedo, je li toča vkljub streljanju padala ali ne, naj strelci, kadar končajo lanske zaznamke, pričnejo z izpolnjevanjem naslednjih obrazcev: Opazovanja o streljanju zoper točo v mesecu 190 Dan Dnevni čas (dop., pop. ali ponoči) Ali se je streljalo Ali so strelišča opremljena z nastavki ? Ali je padala toča? Z dežjem ali suha? nevihte pravočasno? cj a, C5 o 3 o o C J3 O "O •M o '■5 rt a; o P, c/5 O C ■<-» > S 2 £ c d c re S S « "9 N o g-a O a O V svrho enotnega postopanja dobi vsako strelišče po več takih zaznamkov. Želeti je torej, da merodajne osebe vplivajo na strelce, da se bodo ti zaznamki vestno izpolnjevali. Dosedaj so dežela, država in posamezne občine na Kranjskem žrtvovale že lepe vsote za napravo strelišč itd.; neobhodno potrebno je torej skupno postopanje, da se čim prej dožene, v koliko se je dosedaj v to svrho izdana glavnica koristno naložila. Glede postopanja pri streljanju je c. kr. deželna vlada izdala v dogovoru z deželnim odborom kranjskim posebne predpise in varnostne naredbe, da se bodo morale vse občine in vsi strelci strogo po njih ravnati. Taki predpisi so se izdali v prvi vrsti zato, da se v bodoče preprečijo morebitne nesreče, ki se večinoma dogajajo vsled lehkomiselnosti posameznih strelcev. Letošnje leto se nevihte zelo pogosto pojavljajo in je toča napravila ponekod, kjer ni strelnih naprav, oziroma kjer se iz kakega vzroka ni streljalo, prav občutno škodo. Vremenoslovci prerokujejo za vse poletje za razvoj trt prav neugodno vreme. Kar so dosedaj prerokovali, se je, žal, uresničilo. Zato pa naj bodo vsi strelci previdni in naj ne zamude navarnih trenutkov. Saj je vsakemu dobro znano, kakšno velikansko škodo napravi suha toča, čeprav le malo časa traja. Pravilno in uspešno streljanje se more vršiti le tedaj, če je na strelišču vse v redu, posebno pa, da je preskrbljeno z dovoljno množino smodnika. Žal pa, da se ravno v tem oziru jako brezbrižno postopa. Že večkrat smo pisali in se je deželni odbor s posebno okrožnico obrnil do vseh županstev, pojasnjujoč sitnosti in težkoče pri naročbah in razpošiljatvah smodnika, a vkljub temu naročajo nektere občine smodnik šele v zadnjem trenutku, ko je že ves pošel, ter zahtevajo, naj se jim takoj pošlje. Opozarjamo torej še enkrat občine na Kranjskem, da je smodnik naročiti naravnost pri deželnemu odboru kranjskem, obenem je pa poslati za vsak zaboj a 25 kg znesek 20'60 K ter naj občine, ki so zelo oddaljene od kolodvora, naznanijo tudi naslov blizu dotične postaje bivajočih prejemnikov, ki bi sprejeli smodnik takoj, ko dospe na določeno postajo, in ga shranili, dokler ne pride ponj naročnik; kajti če se smodnik ne prevzame v 6, odnosno 24 urah, ga železnica kar vrne odpošiljatelju, če brzojavni odgovor ne dospe pravočasno. Fr. Gombač. Kmetijske razmere na Kranjskem. (Dalje.) 8. Socialna preosnova kot sredstvo, kranjsko kmetijstvo rešiti pretečega propada Socialno preosnovo si mislim dvojno: tako, ki jo morejo zvršiti le zakonodajni zastopi, in tako, ki izhaja iz kmetijskega stanu samega, t. j. na podlagi samopomoči. Nihče ne more tajiti, da bi socialna preosnova ne bila potrebna, zato smatram za samoobsebi umevno, da mora biti vsak zastopnik kmetijskih koristi v za-konodanjih zastopih za vsako pametno in izvedljivo socialno preosnovo To pa je imeti pred očmi, da so današnje socialne razmere posledica tisočletnega razvoja in da se kaj trajno dobrega tudi ne da kar čez noč narediti. Za socialne preosnove je narod pred vsem šele vzgojiti. Jaz torej nikakor ne zanikavam velike važnosti socialne preosnove; ne morem ji pa priznati za kranjske kmetijske razmere rešilne moči, kajti ona pač more pridelovanje narediti uspešnejše, nikakor ga pa ne more narediti aktivnega, če je zaradi gorostasnih tehniških pomanjkljivosti pasivno. Vse to velja za preosnovo, ki izhaja iz zakonodajnih zastopov; več o tem razpravljati mi ni treba, ker ni v zadostni zvezi s tem spisom. Važnejša za to razpravo je socialna preosnova, ki izhaja iz kmetijskega stanu samega in jo zaradi tega smem imenovati važen del kmetijske samopomoči. Moja naloga je to preosnovo presojati iz stališča, kakor jo dejansko vrše na Kranjskem zastopniki v prejšnjem poglavju označene struje, in to z ozirom na naše razmere. Vobče že na tem mestu odločno izjavljam, da sem z vso vnemo za pravo tako samopomoč, in sicer s pristavkom, da je ona sicer zmožna kmetijskemu stanu silno veliko pomagati, da pa sama nikakor ni vstanu naše kmetijstvo rešiti. Predno preidem na presojanje »kranjske" socialne preosnove v kmetijskem stanu, naj najprej določim njeno kakovost. Ko se je pragmatično in načeloma izreklo, „da tehniško zboljšanje pridelovanja edino ne more rešiti kmetijstva pretečega propada, ker to more doseči le obsežna socialna preosnova", se je pričelo delovati s klicem: kmetje, organizujte se in snujte zadruge! Dejstva kažejo, da vsa ta preosnova pri nas obstoji v organizovanju kmetijskega stanu in snovanju kmetijskih zadrug v svrho kmetijske samopomoči. Iz vsega tega se je slednjič izcimilo naziranje, da so zadruge še edina pomoč za našega propadajočega kmetovalca. Če hoče kmetijski stan v državi kaj doseči sebi na korist, bodisi v gmotnem ali v socialnem oziru, se mora organizovati. K organizovanju kmetijskega stanu pomagati z vzgojo naroda, s poukom, s spodbujanjem itd. je sveta dolžnost vseh v to svrho poklicanih čini-teljev. Vsak pojav v tem zmislu je odobravati; a pretirano je naziranje, da se organizovanje sme in more vršiti le na podstavi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1. 1873. Vsaka oblika kmetijskega organizovanja je dobra, če je koristna; uspehi se bodo pa šele tedaj dosegli, kadar bo kmetijski stan splošno vzgojen in izobražen za svoj poklic, zato je predvsem tukaj zastaviti vse sile. Ali nimamo že neke naravne in stare organizacije naših kmetovalcev v občinski upravi ? Naša dežela je skoraj zgolj kmetijska, zato so naše selske občine po ogromni večini izključno kmetijske. Vsako tako občino lehko smatramo za organizovano kmetijsko skupino; če pa preiskujemo, kaj občine store v blagor kmetijstva, k čemur imajo vse polno prilik, pa pridemo do prav žalostnih zaključkov. Le en izgled! Glavna panoga naše dežele je živinoreja in glavni vzrok, da ta panoga tako počasi napreduje, so premaloštevilni in slabi biki. Temu nedostatku korenito odpomoči je postavno omogočeno vsaki občinski upravi, a vendar se v tem pogledu od strani občin skoraj nič ne zgodi. Zakaj? Zato ker našemu kmetijskemu stanu v veliki večini še nedostaja zato potrebnega zmisla in razuma. Takih izgledov bi mogel navesti celo vrsto. Dobra uprava selske občine more — seveda če ve, kako — v enem letu kmetijstvu več koristiti kakor najbolje vojeno in uspevajoče konsumno društvo v desetih letih! (Dalje sledi.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 93. Sčim naj mažem zobata kolesa na mlatilnici, da bo stroj rad tekel, kajti če jih mažem z oljem ali z mastjo, v pričetku stroj pač rad teče, potem se pa nabere prah, ki se z mažo spoji v trdo reč in stroj teže teče. (Gr. H. v Z) Odgovor: Zapomnite si enkrat za vselej, da zobatih koles ni mazati z nobeno mokro ali mastno rečjo. Zobata kolesa je snažna ohraniti, in če je stroj dlje časa stal, je mesta kjer se zobje stikajo, osnažiti rje Za zobata kolesa je kvečjemu kaka suha maža, na pr. grafitov prah. Vprašanje 94. Kako se zatro muhe v hlevu, ki so silna nadlega, a ne vemo za nobeno sredstvo proti njim? (A. Š v M) Odgovor: Proti muham je dvoje vrst sredstev. Sredstva prve vrste imajo namen muhe pokončevati, druge vrste pa razmnožitev muh preprečevati. Muhe loviti in pokončevati ne izda veliko, če obenem ne skrbimo, da se ne razmnožujejo. Zadnje se pa doseže z veliko snago v hlevu, ki mora biti svetel in zračen. Pa tuli to ne bo veliko izdalo, če le Vi skrbite za dober in snažen hlev, če pa Vaši sosedje ostanejo pri običajni nemarnosti. Prav dobro sredstvo muhe odganjati je neki voda, kjer se je kuhalo orehovo ali še bolje lorbarjevo listje. S to vodo se ves les v hlevu večkrat pomaže in isto-tako vsa živina. To sredstvo je le toliko časa izdatno, dokler je kaj duha po orehovem ali lorbarjevem listju; zato je dobro mazanje večkrat ponoviti. Vprašanje 95. Kakšna bolezen je ta, ki fižol tako hudo napada; ali je rja ali peronospnra, in kako jo je zatirati? Sosebno lansko jesen je bil pri nas fižol zelo bolan, pa ne samo listje, temveč tudi zrnje, da je bilo za seme težko dobiti dovolj lepega fižola. (V. Š. v Gr) Odgovor: Bolezen, ki napada fižol, ni v ničemer podobna peronospori, pač pa jo provzročijo raznovrstne glive, med temi take, ki so lastne le fižolu. Grliviške bolezni na fižolu pospešuje vlažno vreme, zato je škoda le v mokrih letih znatna. O sredstvih proti tej bolezni nam ni nič znanega; dobro bi pa bilo poskusiti s škropljenjem kakor pri trtah, z modro galico, a pravočasno, t. j dokler se bolezen še ni prikazala. Vprašanje 96. Imam več travnikov. Po njih teče potok, in sicer popolnoma po moji lasti, a ne dovoli se mi loviti ribe, češ da ima nekdo drugi ribolovno pravico. Ali je to res in ali nimam jaz sam pravice po svojem ribe loviti? (V. A. v Š,) Odgovor: Ribolovna pravica ne pripada k posestvu ter obstoji sama zase. Vsa naša dežela je razdeljena v ribarske okraje in vsak okraj ima svojega lastnika; v ribolovni okraj spadajo vse reke, potoki in njih naravni dotoki brez ozira na to, po čegavem posestvu teko. Vprašanje 97. Ali se žaganje da s pridom rabiti za steljo in ali je res kaj na tem. da po gnoju, ki je mešan z žaganjem, rad plevel rase? (J B v Ž ) Odgovor: Žaganje gotovo ni najboljša stelja, zlasti če je zelo sveže in močno smolnato, pa le zato, ker primeroma malo gnojnice popije in se na gnojišču, oziroma na njivi pcčasi razkraja. Na vsak način je pa žaganje boljša stelja kakor veje iglastega drevja Da bi zaradi žaganja plevel rasel, je bajka; pač pa tak gnoj težki zemlji ni prikladen, ker jo premalo rahlja; zato kmetijske rastline slabše uspevajo, dočim se tiste pltvelne vrste, ki ljubijo težko zemljo, bujneje razvijajo. Ne bojte se torej žaganja, saj ga rabijo za steljo cele pokrajine in so vesele, da ga imajo. Vprašanje 98. Kako naj ravnam s kobilo, ki nikakor nooe radovoljno dojiti žrebeta, dasi sem skusil že vsa mogoča sredstva? (P. Gr. v I) Odgovor: Če kobila nikakor ne pu3ti žrebetu sesati, ni druge pomoči, kakor dati ji okoli spodnjih čeljusti zadaj za zobmi močno vrv, ki se skupaj zveže in potem s kakim vtak-njenim klincem zasuče (porajklja), da kobilo bdi in ji odvzame vso moč. Ta klinec kdo med sesanjem drži in ga po potrebi manj ali bolj privije. Vrhutega je kobili eno sprednjo nogo držati vzdignjeno, da ne more brcati. Tsko premagana kobila mora pustiti sesati in sčasom se morda privadi dojenju, ne da bi bilo treba takega sredstva. Vprašanje 99. Kobila, ki je skotila žrebe, ima tako malo mleka, da mladič komaj živi. Kaj naj kobili polagam, da dobi več mleka, in kako naj žrebetu pripomorem še s kakim drugim krmilom? Kobila je dobivala dosihmal oves in je dobro rejena. (P. Ž. v H.) Odgovor: Predvsem je kobilo treba krmiti s tečno hrano ter ji polagati krmila, ki pospešujejo tvorjenje mleka. Taka krmila so ječmenova moka, pomešana v pitno vodo, kuhano laneno seme, otrobi in korenje, če pa vzlic temu kobila ne dobi mleka, krmite žrebe posebej, in sicer z ješprenom, kuhanim na vodi, ter mu dodajte nekoliko kravjega mleka. Ta zmes se poklada mlačna. Taka ješprenova juha ima glede okusa in učinka tako veliko sličnost s kobiljim mlekom, da jo žrebeta ne le rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri najboljših kobilah. Krmljenje z ješprenovo juho ima celo pri dobro molznih kobilah velike prednosti, ker ob nji žrebe lehko čaka na svojo mater, kadar je pri delu, in ker se pozneje laže in hitreje' odstavi. Vprašanje 100. Moje kokoši so dobile uši, zato prosim sveta, kako je kokošim uši pregnati? (A. M. v T.) Odgovor: To, kar se pri perutnini običajno imenuje uši ali kurjenci, so pravzaprav ptičje pršiče. Napadene kokoši je treba mazati, zlasti ob grebenu in po nogah, koder se delajo grinje, s trpentinovim oljem, s petrolejem, z močno tobakovo vodo ali s čim drugim enakim. Istotako se mora skrbno osnažiti kurnjak, in sicer z vročim lugom; če pa kurnjak ni dosti vreden, je pa najbolje sežgati ga in narediti novega. Gospodarske novice. * Lanene tropine so družbi pošle in jih odslej pa do jeseni ne bo več imela v zalogi. * Francoske semnske ajde družba letos ne bo oddajala, ker je letos izvirno to blago predrago (100 kg stane 25 K), pri nas je pa veliko domače ajde; vsled tega bi se ne oddalo veliko semena ter bi preostajalo, kajti naročiti se ga mora najmanj vagon, drugače je cena še višja. * Pozor mlekarnam! Po novem zakonu, zadevajočem prodajo margarina (umetnega presnega masla), se mora ta izdelek prodajati zavit v popirju, ki je belordeče drsast. Da bi se kupujoče občinstvo begalo, ponuja neka tvrdka mlekarnam tak popir zastonj, da bi vanj zavijali presno maslo, češ. občinstvo bo videlo, da se tudi naravno presno maslo zavija v belordeč popir, pa na ta znak ne bo več gledalo in se bo pustilo slepariti še nadalje z umetnim maslom. Pozivamo torej naše mlekarne, naj se ne vsedejo na to limanico in naj nikdar ne zavijajo masla v tak popir. * Oddaja kos. Družba oddaja, kakor lansko leto, za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla. Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zamenjati, oziroma vrniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer 5e le mogoče 20 kos skupaj Podružnice, ki kose skupaj naroče, jih dobe voznine proste Cena kosam je tale: dolgost v pesteh: 6 6V2 7 7% 8 „ cm: 60 65 70 75 80 cena: 92 h 94 h 96 h 98 h 1 K * Osle za brušenje kos, in sicer prave bergamaške, bo družba oddajala vsled večstransko izražene želje, kakor smo sporočili že v zadnji številki. Ker se je družba malo pozno začela brigati za to zadevo in je bilo potrebno šele iskati tvrdke, ki izdelujejo te osle, in istotako proučevati na- vade pri tej kupčili in vrste blaga, pri čemer je družbi šel na roko e. kr. avstrijski konzulat v Milanu, se je vsa zadeva nekdliko zakasnila. Sedaj so osle na poti, in upamo, da bodo že v Ljubljani, ko ta list dcjde p. n. gg. udom v roke. V pojasnilo bodi objavljeno naslednje: V laški pokrajini Bergamo, v bližini mesta Bergamo, so kamnolomi, odkoder so svetovnoznane in tudi pri nas čislane bergamaške osle. Sloveči kamnolomi so Abbazia, Albino, Nembro in Pradalunga V teh kamnolomih so različne vrste brusnega kamenja, in iz lega se izdelujejo različne vrste osel, in sicer različne glede dobrote in glede velikosti. Po dolgosti so bergameške osle naslednje: Longoni (28/29 cm), bastardi (25/26 cm), scagliottoni(23/24 cm) in scagliotti (pod 20 cm). Osle so ipičaste (pontute) ali oglate (cjuadrate). Pri nas so običajne 23 do 24 cm dolge in špi-časte osle, torej „scagliottoni pontuti, in take bo naša družba izključno oddajala. Glede kakovosti kamenja se osle najprej dele v tri velike skupine: 1, osle iz enoličnega kamenja, 2. osle, ki so iz kamenja, počez prevlečenega z belimi žilami (marmorate), in 3. osle iz kamenja, ki je podolgem prav tenko žilast (rigate) Osle zadnjih dveh skupin se dele v „od-brane" in v „navadne. Osle iz enoličnega kameuja se dele v „odbrane", „višnjeve" in „navadne". V posameznih skupinah se potem osle še razločujejo po širokosti in debelosti, oziroma po tem, koliko jih gre v en zaboj, kajti bergamaške osle se na debelo prodajajo le v zabojih po 300- 400 in 500 komadov. Družba je dobila od vseli strani vzrorce, ki jih je sama preskusila in tudi drugim dela v preskušnjo ter je prišla do prepričanja, da so tudi „navadne" bergamaške osle precej dobre, zato je tudi nekaj teh naročila. Prodajalci bergamaških osel, ki hodijo pri nas po hišah, prodajajo navadno le »višnjeve" in „navadne" osle. Družba oddaja izključno le 23 do 24 cm dolge osle „scagliottoni pontuti11, in sicer po naslednjih cenah: podolgem žilasta odbrana osla 1 K enolična odbrana, težka „ 70 h lažja „ 60 „ „ „ še lažja „ 50 „ „ višnjeva „ 30 „ „ navadna „ 20 „ Vte te cene veljajo za osle v družbenem skladišču. Samo-obsebi je umevno, da bi pošiljanje posameznih osel te preveč podražilo, zato nujno prosimo č načelništva podružnic, da izvolijo skupno za svoje ude narcčati, oziroma da eden za več drugih skupaj naroči. * Prodaja mleka na staro mero je sedaj ostro prepovedana in se kaznujeta prodajalec in kupec, ki tržita na staro mero. Stem je izpolnjena želja naših kmetovalcev, in naša družba ima zaslugo, da je vso zadevo sprožila in v tek spravila. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na OBČNI ZBOR, ki bode v četrtek, dne 10. julija 1902. I. ob 7?9 dopoldne v dvorani „Mest-nega doma11 v Ljubljani. SPORED: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1901. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1901. in proračuna za 1. 1903. (Račun in proračun se dopošljeta gg. družabnikom o pravem času.) ■i, Volitev družbenega podpredsednika namesto po pravilih iz-stopivšega gosp. ravnatelja Frančiška Povšeta. B. "Volitev štirih odbornikov v glavni odbor namesto gg.: grofa Antona Barba, veleposestnika v Rakovniku; barona Leopolda Liechtenberga, veleposestnika v Jablah; Aloj zij a Pavlina, c. kr. višjega živinozdravnika v Ljubljani, in umrlega Frančiška \Vi t sebi a, stavbenega svetnika v Ljubljani. 6. Volitev dveh računskih preglednikov. 7. Poročila in predlogi odborovi. 8. Poročila in predlogi podružnic. 9. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 5. junija 1902. Oton pl Detela s. r., Gustav Pire s r., predsednik. tajnik. Seja glavnega odbora dne 5. junija 1902. Posvetovanje je vodil družbeni predsednik deželni glavar gospod pl. Detela, navzoči so pa bili odborniki gg.: Goli, baron Lazarini, baron Liechtenberg, Pavlin, dr. Romih, Rohrman, dr. pl. Wurzbach in Žiro vn i k ter ravnatelj Pire. Odbor je določil, da se bo družbeni občni zbor za 1. 1901 vršil v četrtek, 10. julija po sporedu, predpisanem po pravilih, ter je z žrebom določil, da se ima vršiti nova volitev -i odbornikov, in sicer namesto umrlega gosp. Witschla ter namesto izstopivših gg. odbornikov: grofa Barba, barona Liechtenberga in A. Pavlina. Za družbenega zastopnika v kuratorij kemijskega presku-šališča je odbor izvolil gosp. dr. pl. Wurzbacha. Glede od c. kr. vlade vrnjene prošnje neke občine za podporo v svrho zboljšanja planine je odbor naročil tajništvu, naj priskrbi vse zahtevane podrobne podatke. Prošnjo neke podružnice za podporo v pokritje stroškov za napravo skupne delarne z vodno silo je odbor sklenil priporočeno izročiti c. kr. kmetijskemu ministrstvu. Odbor je za svojega zastopnika na VIL avstrijskem vinskem shodu v Kremsu izbral dež. potovalnega učitelja za vinstvo gosp. Gombača. Odbor je vzel na znanje več subvencijskih zadev, ki so bile rešene od c. kr. kmetijskega ministrstva, in je dal tajniku nalogo, da se v zmislu ministrske naredbe osebno pouči o uspešni porabi subvencije. Za nove ude so bili sprejeti gg.: Florijan Leopold, učitelj v Viševku; Trbovec Miha, posestnik v Radečah pri Zidanem Mostu; Ramuta Josip, posestnik v Metliki; Sluga Ivan, posestnik na Cesti; Božič Josip, posestnik v Mlato-vinah; Simončič Anton, posestnik na Homu; Juvan Ivan, posestnik v Beli Peči; Mortl Tomaž, posestnik v Peli Peči; Wildner Frančišek Josip, graščak v Impoljci; Spendal Ignacij, posestnik v Polju pri Muljavi; Zgonec Josip, posestnik v Viševku; Verbajs Frančišek, posestnik na Jezeb. Listnica uredništva. F. P. v Z. Čilski soliter in rudninski superfosfat lehko vsak čas skupaj mešate. S tema gnojiloma se njiva potrese ob setvi ajde. Čilski soliter dobite pri družbi v poljubnih množinah, rudninski superfosfat pa le v vrečah po 100%. J. S v M. Vsak občinski sklep mora biti objavljen in ima vsak pravico pritožiti se proti njemu na deželni odbor. — Popisana bolezen je plesnoba ter je edino sredstvo proti njej žveplanje. Žveplati je še vedno čas, vče grozdje še ni cvetelo, če pa cvete, je počakati, da odevete. Če je dež žveplo odpral, je žveplanje ponoviti. A P. v L. Ce so vse instance Vaše pritožbe zavrnile, potem je edina pot kazni rešiti se, da naročeno pogozdovanje zvršite. — Prikazen na Vaši kobili je brezpomembna. A. Š. v Ž Pri reji domačih kuncev je velika neprilika, da se med živali jako rada zanese kaka nalezljiva ali podedljiva bolezen, ki vniči ves zarod. Pri Vas utegne biti tudi tak vzrok, zato Vam priporočamo vse živali odstraniti, hleve dobro posnažiti in druge, zdrave plemene živali kupiti. J. L. na V. Vi ste ravnotako zavezani prispevati za ubožni zaklad kakor zemljiški posestniki. J. B v H. Ce eden prašič rad je, druga dva pa iste dobre klaje ne marata, utegneta biti bolna, a kako sta bolna, mi ne moremo vedeti in Vam zato tudi nobenega sveta ne moremo dati. F. K. na M. Zalivanja pese z vodo, v kteri ste raztopili čilski soliter, Vam ne priporočamo. METOVALEC Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na «/s strani 16 K, na 3' 3 H i » o, 5? d « P" n u c ■ H g s> rt H "g » s' O® a N B S 2 S. S | ® g • O * £ S E 5. ® o 3 ? — S Grand Prix" •006I ziJ^d Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri Josipu Kordinu v Ljubljani, pred Škofijo št. 4. (29-9 Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. J Grajščinsko oskrbništvo viteza pl. Plessinga v Waldeggu, pošta Kirchbach pri Gradcu, prašičorejna postaja c. kr. štaj. kmetijske družbe priporoča plemene prašiče, marjaščke in svinj ce M največje bele angleške pasme, H jorkširce. (4-9) Najizvpstnejši in priznano najboljši na i-t 2-, 3- i« 4- rezala, plugi iz jekla Kt»q r» a za travnike in mali razdeljene in diagonane, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola", stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo in žito, grablje za seno ln žetev in za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i t. d. Preše za vino ln sadje, kakor tudi za vsako porabo, [mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico na valjčkih in z mazljivimi jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% moči. Mline za debelo moko, reznice za repo, Ctrnil 7Q mlstitl s Patent°vanimi valjčnimi, okroglimi in maz-olIUJI cd lllldllll Ijivimi tečaji, ročne na gepel in na par, gepel ni za vprego 1 do 6 živinčet. Najnovejši mlini za čiščenje žita, trijerji za roškanje tnršice. Samotvorne patentovane brizgalnice za pokončavanje grenkulje in trtne uši „Syphonia", prenesjjive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo ročne, pritrdljive in za i prepeljati kakor tudi vse druge poljedeljske stroje izdeluje garantovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi tečaji, c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine na par na Dunaji D/r, Tatoorstrasse št. 71. Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. (32—5) Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. — Ustanovljeno I. 1872. — 750 delavcev xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X Vnovič znižane cene! yge stPOjG Za pOljedelStVO. Vnovlč znlžana °B"81 X x x n M x x x x x x x x x x x Trijerji (čistilni stroji za žito) u natančni izursitui Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronosporl. Zboijšani sestav Vermorelov. Mehovi za žveplanje trt. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju? II/i? Fraterstrass© 49. Zastopniki se iščejo t — Ceniki brezplačno! (30—10 Pred ponarejanjem se ja posebno treba varovati. x x n x x n x n x n x x n u n xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Mala naznanila. Vsak 11 d c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati 00 5 kr za vsak natis. Ne udje plačajo za objave med „Halimi naznanili po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Jajca za valenje od priznano najboljših jajčaric, pristnih belih »Leghorn« razpošilja ducat za 5 Kron poštnine prosto Franc Leban, učitelj v Trnovem pri Gorici. (112) Gumijeve vezi, najboljših vrst, ima naprodaj Ivan Uršič na Slapu pri Vipavi. (117) Portland cement, vedno svež, najboljše vrste, dobi se pri Mih. Maliku v Ajdovščini. (118) Gumijeve vezi, »Excelsior* najboljše kakovosti, za zeleno cepljenje ima naprodaj Anton Skuk, trgovec v Vipavi. (121) Gumijeve vezi, »Excelsior« najboljše vrste se dobe po znižani ceni pri Hinkotu Grabrijanu, trgovcu v Vipavi. Ravno tam dobi se tudi žveplo, modra galica in cepilni noži vse prve vrste in po nizki ceni. (122) Najboljši gumi »Ekscelsior«, pristen za cepljenje trt, prodaja kakor vsa leta Fran Perko v Novemmestu, kjer se dobi tudi vsaka množina galice, žvepla in rafije. (126) Dolenjskega vina, pristnega, starega, 100 hektov, kakor tudi 15 tisoč cementne strešne opeke -po gld. 30.— za tisoč ima naprodaj Fr. Penca v Mokronogu. (129) Med, pitanec, zanesljiv, kilo po 1 K 20 h, prodaja Jakob Kuralt v Žabnici, h. št. 5., pošta Škofja Loka. (131) Kokošja jajca za valenje, sveža, od orjaških »Langshan« (črne) in »Plymonth Rocks« (grahaste) ter izvrstnih nosilk »Minorka« (črne), »Valdarno« (bele) in »Italijank« (jerebično progaste), vse garantirano čiste pasme, prodaja po 20 h komad. Ive Kosi, Krk-Veglia (Istra). (135) Mrjasec, žlahtne pasme, 14 mesecev star, je naprodaj pri Janezu Zdešarju v Zmanjih Goricah št. 39. Cena po dogovoru. (136) Bika, pincgavca, 21 mesecev star, prav lep, proda Ant. Skraba v Lipah št. 15 na Morostu. (137) Brinje istersko in laško kupftje Franc Birtič v Hrastniku. (138) Bika, čistega pincgavca, 2 leti star, licencovan, popolnoma krotak, ima naprodaj. Ant. Kržišnik v Bukovem vrhu št. 26, pošta Poljane nad Škofjo Loko. Cena po dogovoru. (139) Deček, kteri ima veselje do trgovine, dober računar, lepega vedenja se sprejme v trgovino na Dolenjskem. Več pove Ivan Levstek, trgovec v Sodražici. (140) Psa, »mopsa«, letošnjega, kupi načelništvo kmetiiske podružnice pri Sv. Joštu pri Vrhniki. (141) Dva bika, čista belanca,, eden od kmetijske družbe, drugi doma zrejen, spušča Ant. Štrukelj na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano. Drugi je tudi naprodaj. (142) Bika plemenjaka, prav lepega, simentalski križanec, 23 mesecev star, ima naprodaj Jože Prime, v Dolenj. Zemonu št. 18 pri Ilir. Bistrici. (143) Priporočam p. n. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd.— Za stavbe: traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde). Za poljedeloe: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamo-reznice, čistilnike, železne pluge, sesalke (Saugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo. (31—9) Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk A. SUŠNIH, trgovec s špecerijo in železnino Zaloška cesta (TJdmatj št. 15. Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče ovce itd., obdržati zdrave, močne, ješče in debele če se jim prime-suje k krmi •iz lekarne I (43—5) Piccoli „pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. En zavoj '/4 % stane 50 vinarjev, 10 zavojev 4 Krone. --Zunanja naročila po povzetju. = v>oc:ocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx2a Blag. gospod 8 GABRIJEL PICCOLI, lekar, dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII. v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želo-dečnem ter črevesnem kataru kakor tudi o v boleznih na jetrih in obistih. Gradec, dne 2. februvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodečno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Momjan (Istra), 6. oktobra 1900. b II (43—31 Don Peter Franceschini, župnik. 3XXX3QOOOOOO: Zeleznato vino LEKARJA Piccoli - ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna PICCOLI „pri Angelu" Ljubljana cesta. Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. ni (43—5) FR. SEVCIK, puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani Židovsh ulica št. 7 priporoča vsem prijateljemilova svojo veliko zalogo raznovrstnih pnšk najnovejših sistemov, samokresov patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem W ribolova raznovrstne palice za ribnice, vsakovrstne vrvice (Schniire), trnike, umetne muhe (Kunstfliegen mit ein-facher und Doppelangel) itd. itd. (14- 6) Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. (| Rezervni zaklad: okroglo 350.000 kros. * Mestna hranilnica ljubljanska * na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. (6—7) XXX« XXX* CX«XXX*XX KXX jj Franc Breme, $ J ključarski mojster v Ljubljani, £ ^ Cegnarjeve ulice št. 12 (VGdmat; K priporoča se za izvršitev vsakovstnih )( n kiparskih, stavbenih in umetnih del * M nadalje za izvršitev in napeljavailje H 2 vsakovrstnih mrež za ograje pri g * vrtili, potem mreže za modroce itd., S itd., po najnižjih cenah. (13-7) Jj iiu., pu uajuizijiu ^cuaii. v« u*uu*nu**u*num*n*** Največja zaloga poljedelskih strojev pri Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16. priporočata svoje znano najboljše: gepelne, mlatilnice vsake vrste ročne in za gepelj, slamo-tresnike za vsako mlatilnico pripravne, pajkelne že od 22 fo-rintov naprej, trijerje, slamo-reznice, pluge, mline in preše za sadje in grozdje i. t. d. Nove dele za polomljene stroje vsake vrste priskrbimo hitro in po nizki ceni. Stroje za košnjo in žetev; fine kose, srpe, stroje za klepati i. t. d. (58-2) Stroje za kositi damo tudi na poskušnjo, Čez 200 različnih strojev v zalogi, toraj si gotovo tukaj vsakdo najlažje zbere. Nove slovenske cenike razpošiljamo brezplačno. Praktične in cene žične ograje. * EVGEN IVANC, Sodražica (Kranjsko) izdelovatelj žičnih pletenin in trgovina z lesenim blagom. Priporoča slav. občinstvu v naročbo vsakovrstne mreže lx žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, preprežke v oknih in linah, za presejanje peska in gramoza itd. Pocinkano jekleno žico z bodali za ograje gozdov, pašnikov itd. Elastične mrežaste inodroce, za postelje v raznih velikostih; vsakovrstne žične tkanine, za stroje, mline, okna, mesne sitence itd raznovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita itd. po najnižji ceni. (9—7) (C^* Ceniki na zalitevanje brezplačno. plačila na obroke (18 5 Odlikovana kotlarska obi?t Ant, Križnič-a v Kanalu Da Primorskem Priporoča žganj arske kotle vseh sistemov k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči. Ilustrovan cenik pošilja franko. ■ Slavne mlekarnlce ln slrarnice, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov slmih kotlov, katerega razpošiljam brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. MT* Mlekarnicam in kmetijskim zadrngam dovoljujem : "o VoWo °o<%> "o ° o ° o O o° O o 0°0° Cl»« 0° 0° C ' o o ° O O O o 0C- oo.o o oloo o„o o °0 io° ° S o o J "g o °'uo o °0° O 0 C „r >o°oo „° O o ° O o o »oŠ« o0o Jo0o o °o 0 ° o °o ° o o 3°cC ^°oSo0S O Oo. OoOOOOoir I Ff ^T^ViO^S®?®^"® Kathreinerjeva = Kneippova \ sladna Kava. = Nobena gospodinja naj ne odlaša dalje uvesti to zdravo in uk,usnoKa vin o pijačo. Zalivala pisana na dopisnici, |(kar je spodaj potrjeno po e. kr. notarju.) W Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od jednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi ! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Englisch, železniški nadziratelj. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja Ijufoljana, tretjega oktobra eden tisoč devet sto ena. (Notarjev pečat.) Ivan Plantan, c. kr notar. Vsak, kdor ima prašiče naj kupi Doktor Trnkoczy-ja redilni prašek za prašiče. Ta prašek se dobi večinoma pri vseh trgovcih, če pa ne, pa v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani z obratno pošto. 1 zavoj tega praška stane 50 vinarjev, 5 zavojev pa 2 Krone. Nad 550 prvili odlikovanj!! > > > « • • • m m Nad 300.000 strojev dosedaj razprodanih!! „Zopet nova zmaga Alfa-Laval posnemalnika." Pri zadnji kmetijski razstavi v Moskvi (na Ruskem) vršila se je preskušnja ročnih posnemalnikov. Preskušeni so bili vsi dosedaj znani posnemalniki, med temi tudi Alfa-Laval posnemalnik. ter je bilo priznano najvišje odlikovanje t. j. častna diploma, (6i-i) delniški družbi Alfa - posnemalnikov na Dunajn XVI., Gangelbauergasse 29. Podružnice: ir Pragi, Budapešti in "v Gpadcu, Aunastrasse 26. V Avstriji ne dela noben kmetijski stroj konkurence našemu posnemalniku za mleko „AUSTRIA" (Austria - Milcli - Centrifuge) kar se tiče glede lahkega in gotovega toka, ednostavnosti, lahkem osnaževanju, priprosti ročnosti itd. Vsakemu kupcu posnemalnika „Austria" plačamo takoj JE^ 100 kron v gotovini kdor nam dokaže nasprotnost. Odjemalcem teh posnemalnikov damo iste 4 tedne na poskus in večletno jamstvo. Cenike razpošiljamo zastonj in poštnine prosto. Avstrijska družba za posnemalnike (Oesterr.- Separatoren -Vertribs - Gesellscbaft) H. WILLMANN & JUST «»-i) Dunaj, Wahringerstrasse 147. $ Zavarovanje proti škodi po toči! 3\ prevzame (56—2) ^ po najcenejših stalnih premijah: jb Glavni zastop w ogrsko-francoske zavarovalne družbe K „Franco - Hongroise" v Gradcu Vi (pisarna Kaiserfeldgasse 21) ^ Vse škode se pošteno obračunajo in točno izplačajo Q Družba je dosedaj izplačala svojim zavarovancem na škodah nad \ tt«r 136 milijonov kron. -mm W Sposobni zastopniki se vedno sprejemajo. w oooooooooooooooooooo