Sporočilo
o 6. odborovi seji slovenske Matice
7. marca 1867. leta.
V 6. ođborovi seji, ki je bila 7. t. m. vpričo vladnega poročnika deželnega svetovalca gosp. J. Rotha in dvanajst domačih odbornikov v mestni dvorani, se je najpred na predlog predsednika g. dr. Tomana potrdil zapisnik 5. seje, in prebralo se je poročilo o računu ki je bil podan II. občinskemu zboru. To poročilo, ktero so dali v to voljeni gg. Franc Sovan, R. Pregelj in Fr. Ravnikar, kaže, da so v redu društveni računi po marljivosti g. blagajnika dr. Zupan ca. Po tem je poročal tajnik g. Le7 s ar o važnejših stvareh, in knjižničar gosp. Vavru je naznanil, da se je knjižica od poslednje seje pomnožila za 178 zvezkov. Tajnik ovo sporočilo se glasi tako-le:
Slavni odbor! Število matičinih udov se je od poslednje odborove seje, ki je bila 15. novembra lanskega leta, pomnožilo za 62, med temi je 8 ustanovnikov in 54 letnikov, tako da je glavne knjige zadnja številka 1156.
Koliko in ktere knjige je prejela Matica od 15. novembra, to bode slavnemu odboru naznanil gospod knjižničar J. Vavru.
Izmed dopisov omenjam dveh:
a)  Gosp. Rajevskij, o kterem je c. k. vlade pred-sedništvo z odpisom od 24. nov. 1866. leta št. 3686/P. odgovorilo, da nima celo nič zoper to, da ga je odbor izvolil za častnega uda slovenske Matice, se 29. nov. 1866 zahvaljuje za to čast ter obeta, še v prihodnje podpirati naše društvo.
b)  Gosp. dr. Jož. Muršec je Matici v dar poslal 5% metaliko za 100 gold. z namenom: Naj se njene obresti po namenu Matičinem ali rodoljubov obrnejo za
Slovence na vseučilišču zagrebškem. Kako da se ima to zgoditi, naj danes določi slavni odbor.
6. februarja je P. Ladislav Matici poslal rokopis pod naslovom: Skladnja ali slovnica latinskega jezika. Ta rokopis se je v pretresovanje izročil presojevalcem, ktere je bil slavni odbor izvolil za Žepičevo latinsko Čitanko. Razlog, iz kterega se je to zgodilo, je menda tako jasen, da ga ni treba zagovarjati; toraj sem tega prepričanja, da slavni odbor odobri to volitev.
Rokopisi, ktere je slavni odbor sprejel v IV. seji 16. sept. 1866. leta, še niso v natisu; po mnogem dopisovanji se je pa vendar to doseglo, da se štirje letni Časi lahko začno jutri tiskati.
a)   Se le 24. februarja smo prejeli podobščine iz Vratislave za Tušekov prevod Rossmasslerjevih štirih letnih časov. Da so te podobščine res jako lepe, to slavni odbor lahko sodi iz natiska, postavljenega na ogled. Veljajo pa te podobščine 182 gold. Popravljeni Tušekov rokopis smo danes prejeli iz Zagreba. Naj si. odbor danes odloči, v koliko iztiskih naj se tiska to delo.
b)   Ozir Erjavčeve mineralogije slavnemu odboru naznanjam to-le: Predsedništvo se je še le 22. februarja 1867. leta s pisateljem pogodilo tako, da mu Matica po 20 gold. plača tiskano polo.
Do mineralogičnih podobščin pa smo prišli po mnogem dopisovanji in zvedovanji tako-le:
Gosp. Erjavec nam je 24. januarja 1867. leta pisal tole: „Dogovarjal in dopisaval zarad drvorezov za mineralogijo; al brez vspeha. Vsi knjigarji so predragi, nekteri pa cel6 nočejo prodajati drvorezov. Toda prišlo mi je nekaj druzega na misel. Hrvaško namestništvo izdaja na svoje stroške šolske knjige ter je izdalo tudi mineralogijo, v kteri je polovica podob, kakoršnih potrebuje moj rokopis. Slovenska Matica bi se tedaj s prošnjo morala obrniti do namestništva, da jej proti odškodovanju posodi omenjene drvoreze. Ostala bi pa prav po ceni rezal moj tovarš gosp. prof. Stark, ki je v tej stvari mojster. Tako bi najbolj po ceni prišla Matica do drvorezov."
Po tem nasvetu smo se koj 31. januarja s prošnjo obrnili do zagrebškega namestništva, ter 21. februarja od g. Erjavca dobili naslednje naznanilo: „Tukajšnje namestništvo je uslišalo prošnjo slovenske Matice ter jej že pred štirimi dnevi po deželni kranjski vladi poslalo zaželene drvoreze. Ce drvorezi ne bodo poškodovani, ne bo treba plačati nikakoršnega odškodovanja. — Zdaj manjka še 36 drvorezov, ktere hoče moj tovarš rezati za 30 gold."
28. februarja smo prejeli 36 drvorezov po c. kr. kranjski namestniji s pogojami, kterih je omenil gosp. Erjavec.
c)  Tudi Mar nova slovenska slovnica češkega jezika menda še ni v tiskarnici. 31. januarja 1867. leta je g. prvosednik prejel Marnovo pismo, pisano v Pragi 9. januarja 1867 iz Kotora, kamor je bilo prišlo iz Angleškega. V tem listu France Marn poroča, da je zadovoljen s pogojami, s kterimi je Matica sprejela njegov rokopis, ter prosi, da bi mu Matica poslala zagotovilo, da se bode ta knjiga res tiskala na Matičine stroške, da se bode izkazal pri tiskarji dr. Ed. Gregru , kteri je ceno tako-le postavil: Rokopis vtegne dati 10 tiskanih pol srednje osmerke; ako se natisne 1000 iztiskov, stala bode slovnica 230 gold. — 1. februarja se je Marnu odpisalo tako-le: „Pošiljamo Vam zaželeno zagotovilo. Ali se ne bi stroški dali znižati pri vsaki poli za 3 gold.? Blaznik bi 1000 iztiskov tiskal po 20 gld. polo. Poskusite, morda pojde po tej ceni tudi v Pragi? Od vsake tiskane pole naj nam tiskar sproti pošilja po 2 poli v križnem zavitku."
89
90
Ker nam še ni došla nobena pola, zato iz tega sklepamo, da se tisk še ni pričel. Zakaj da ne, tega ne vemo, hočemo pa poprašati.
d) Se ene stvari moramo omeniti, in ta je letnik, kterega je slavni odbor v V. seji 15. novembra 1866 sklenil, da ga hoče izdajati Matica, ako jej dojde zadosti primernega gradiva. Do današnjega dne nam ni bil izročen noben sestavek.
Treba pa je sedaj resno začeti misliti na koledar, da se mu nabere obilo podučnih sestavkov. V ta namen naj slavni odbor pisatelje v posebnem naznanilu pokliče na delo.                                                       (Kon. prih.)
94
Sporočilo
o 6. odborovi seji slovenske Matice
7. marca 1867. leta. (Konec.)
O dolžnem državnem pismu, ktero je poslal družbi gosp. dr. Jož. Muršec s pristavkom, „naj se obresti po društvenem namenu ali po svetu slovenskih rodoljubov obrnejo za Slovence na zagrebškem vseučilišču", je odbor sklenil, da se za obresti pošiljajo knjige, ki jih Matica da na svetlo, slovenskim učencem na akademijo, dokler še ni vseučilišča v Zagrebu, kajti to je po namenu Matičinem. Ker je pa še pristavek: „ali slov. rodoljubov" — naj se dr. Muršec popraša, ali je s tem sklepom zadovoljen ali ne?
Odbor je odobril, da se je slovenska skladnja latinskega^ jezika poslala onim gospodom, kteri imajo v presoji Zepičevo čitanko.
Ker bode^g. Tušekova, z mnogimi podobami okin-čana knjiga „Stirje letni časi", lepa in veljavna tudi vprihodnje, zato se je sklenilo, da se tiska v 3000 iztiskih.
Ker glede na poziv za „Letnik" Matici ni došlo doslej nobenega spisa, je odbor sklenil, da Matica dd na svetlo sopet koledar z letopisom, ako moč, v še obširniši obliki, in da se poprosi g. dekan Hicinger, da vravna koledarski, g. dr. B1 e i w e i s pa, da vredi podučni in zabavni del. Dr. Bleiweis sprejame vred-ništvo proti temu, da Matica po časnikih razglasi, da izide zopet za 1. 1868 koledar z letopisom vred, in da se povabijo slovenski pisatelji, ki naj blagovolijo o različnih predmetih daljših ali krajših spisov ali zastonj ali proti navadnemu plačilu za izvirna dela in za prestave poslati vredništvu njegovemu vsaj do konca meseca maj a.
Rešile so se potem prošnje za nekoliko Matičinih knjig slovenskim učencem v dar, in poslati se ima v ta namen g. prof. A. Brodniku ^Zgodovine slovenskega naroda" za učence kranjske niže gimnazije po Svetčevem nasvetu 12 iztisov; gosp. prof. Lesarju za ljubljansko realko na prošnjo vsake dosedanje knjige Matičine po 9 iztisov; in g. prof. J. Marnu „Zgodo-vine slov. naroda" tudi za nižo gimnazijo v vsem skupaj 33 zvezkov, druzih knjig pa za višo gimnazijo vsake po 15 iztisov. Pri tej priči izreče odbor, da hoče po premožnosti tako obračati Matičine knjige v prid ubogim pa marljivim slovenskim učencem, da pa more s posebnim ozirom na ljubljanska učilišča ravnati se vselej le po storjenih prošnjah ter po njih posebej določevati.
Tako se je rešila tudi prošnja c. kr. državne pravdnije v Trstu in v Ljubljani, da se pošlje zdaj vsake Matičine knjige, ktere v ta namen niso tolikanj primerne kakor bukve družbe sv. Mohorja, vsaki pravdniji po dva iztisa; da pa, ako se kaj drugaČ razjasni ali pokaže potreba, predsedništvo razloči to reč po svoji previdnosti.
Na to poroča g. dr. A. Vojska v svojem in v imenu gg. D. Trstenjaka in B. Raica o Matici darovanih rokopisih ranjkega pisatelja g. M. Ravnikarja (Poženčana) tako, da se iz njih porabijo le nekteri razdelki, ki so dobri in zanesljivi, in sicer v k o 1 e-darju ter izreče željo, naj se popiše ob kratkem tudi življenje tolikanj marljivega pisatelja. Izročijo se spisi g. dr. Bleiweisu, kteri jih prevzame s pristavkom, da se razglasi prošnja do Slovencev, kteri so ranjkega bolje poznali in vedo kaj zanimivega iz PoženČano-vega življenja in djanja, naj blagovolijo to kmalo raz-odeti vredništvu ,,Koledarjevemu."
Naposled nasvetuje prof.  J. Marn,   naj   se  pred-
sedništvo slov. Matice z ozirom na neko prošnjo in obljubo v 37. listu „Novic" leta 1865 v odborovem imenu obrne do slavnega pisatelja g. viteza dr. Fr. Miklošiča, da blagovoli po en iztis vsake svoje knjige, kar jih še ima, darovati naši Matici; ta nasvet odbor z veseljem podpira in potrdi. *)
•) Pravijo, da naša cesarska knjižnica vsaj 10 knjig in spisov preslavnega pisatelja dr. Miklošiča se nima, in česar skorej verjeti ne moremo, celo imenitnega Supraselskega spominka ne, ki je bil po prepisu Kopitarjevem lastnina njena.        Vr.