(jiospodarske stvari. H.daj in kako se mora saditi redkev. Ker se redkev zlo lebko zaredi in rada plodi s poleg stoječo redkvico, je na9talo mnogo plemen redkovinih. Najimenitniši so te-le: 1. Zgodna redkev, ki zgodaj izraste in se j6 v spomladi ali v poletju , sim spada črna okrogla rana redkev, žolta rana dunajska in rudečkasta rana redkev, ki ima sladek okus, in bela okrogla redkev, ki ima oeter okus. 2. Ziniska ali kesna redkev, ktera priraste velika in se je po zimi; sera spada dolga črna, Erfurtarska zimska redkev, ktera je uajbolj razširjena in se tudi najrajše j6 ; dolga bela in okrogla, modro-rudeče zimska redkev, ktera se zlo malo seje. č'e se zgodna redkev kesno seje, se spremeni v zimsko, in če se zimska zgodaj seje se spremeni v zgodnjo. V najnovejšem času si priporoča tudi kot zitnska redkev, bela ia rumenka8ta kineška redkev, ki je posebno dobrega okusa. Redkev ljubi najboljši vrtno zemljo, ktera vendar ne sme biti z nova pognojena, in če hočemo, da bo prirastla prav izvrstna, jo moramo posaditi v prav topel kraj. Če paj napravi 5 ki je 4 čevlje zemlja ni zadost dobra, se tuora suho pogoojiti s starim fuojem, s goanom, kosteno moko, ali z gnojnico. V zemlji, i se pognoji na novo, izraste grenka, kosmata in madežna redkev. Naj bolj škodi redkvi ovčji in konjski gnoj; uaj bolj pa ji koristi kravji gooj in on iz stranišč , posebno če 80 ž Djim pogDojene grede že v jeseni. Zgodoa redkev se «adi kopca mesca aprila , zimsk-i pa od mesca junija do gred julija. Prva se mora saditi 6—8 palcev narazno, zimska pa 1V2—2 in celo do 3 čevlje narazno, posebno tedaj, če bočemo zvunredno veliko redkev na ogled dobiti. Ce kdo sadi redkev samo za svojo potrebo, mu zadostuje, če posadi pol kope po grediuih krajih ali tudi na poli med gredami, tukaj vendar precej narazno. Pri saditvi med gredami se izkopajo 2—3 čevlje narazno, palec globoke jamice in se v nje vsadijo 3—4 zrna seroena redkvinega. Če je zetnlja elaba, se morajo jamice napolniti ali z niešanco, ali 8 zeraljo iz toplib gred. Če hoče kdo saditi redkev za prodajo do 6 redi (po redkvini velikosti) na gredi , široka tako, da se po žuori 6 palcev ali l*/fl čevelj narazoo napravijo jamice, ktere so 1 palec globoke in nekoliko čez palec široke, v ktere se vsadi seme. Da seme lože klije, je potrebno, da se malo •/. vodo zalije, če je vreme sušno. Po , tem, ko 80 tnladike žc srečno prestale napad zemeljskih bolb, ktere jo zlo napadajo, se izpulijo slabeje in se pustijo samo ,2—3 močnejše. Po poletjuse mora redkev raarljivo okopati, dvakrat osipati, inčc je potreba, večkrat poškropiti. Koristno je tadi, čc se grede tako dolgo z gnojeui pokrivajo, dokler  se ne osipava. Zgodnja redkev »e pobira po potrebi, ziraska pa mesca oktubra, ker ozebsti nikakor nc sme. Za branenje se mora redkev taku pripraviti, kakor žolto korenje, in se krani ali v kleti ali v jatnah pod zemljo. V volbko klet se lebko položi celo gola, ne sine se vendar sušiti, ker tedaj bi postala žilava. Zgodoja redkev obrodi zlo redkokrat in potrebuje ninogo dela. Z redkvo se mora ravuati ravno tako kakor 8 kolorabo. Oetje in luske redkvine radc napadnejo Hstne uši , in se morajo marljivo pokončavati. Seiue se inora na subeni zraku do konca sušiti. Tudi zemeljske bolhe rade napadejo cvetje iredkvino in se niorajo odpravljati. Seme je 9—6 let kaljivo.