3/2020 letnik CXXII 70 ZDRAVJE ČEBEL metrskem pasu okrog žarišča bolezni. Najhitrejši in tudi naj- učinkovitejši način obveščanja čebelarja o terminu obvezne- ga kliničnega pregleda njegovih čebeljih družin je s pomočjo telefonskega klica. Zato je priporočljivo, da imetnik čebel ob vpisu v Register čebelnjakov navede tudi veljavno telefonsko/ mobilno številko in je ažuren pri javljanju sprememb. Težave pri izvajanju pregledov Pri izvajanju kliničnih pregledov čebeljih družin na območjih žarišč hude gnilobe naletimo veterinarji tudi na situacije, ko imetnik čebel zaradi bolezni, starosti ali službene odsotnosti ne more sam fizično odpirati panjev in vsakega sata z zalego pokazati veterinarju. Zato je nuj- no, da si za izvedbo pregleda priskrbi pooblaščenega na- mestnika, da lahko pregled hitro in učinkovito opravimo. Pomoč s strani čebelarskega prijatelja ali čebelarskega dru- štva je zelo priporočljiva tudi v primeru sanacije čebelnjaka zaradi izbruha bolezni. Sodelovanje in pomoč pri organizaciji pregledov V veliko pomoč pri sanaciji območja zaradi hude gnilobe nam je organizacija terminov veterinarskih pregledov v ob- močju zapore s strani čebelarskega društva. Preden se vete- rinarji odpravimo na teren, se moramo namreč s čebelarji, ki jim je bila izdana odločba zaradi preprečevanja in zatiranja hude gnilobe čebelje zalege, dogovoriti o terminu kliničnega pregleda njihovih čebeljih družin. Za pripravo terena za npr. pet delovnih dni vnaprej navadno porabimo skoraj en delov- ni dan in v tem času bi lahko opravili kar nekaj kliničnih pre- gledov na terenu. Če nam čebelarsko društvo ali posamezni čebelarji pomagajo in sami organizirajo termine pregledov, saj po navadi veliko bolje poznajo svoje člane in tudi vedo za lokacije njihovih čebelnjakov, nam s tem omogočijo učinko- vitejše in hitrejše reševanje ter odpravljanje kužnih krogov. Zaključek Za konec naj poudarimo, da je huda gniloba čebelje zalege bolezen, ki se zatira v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugo - tavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilo- be čebelje zalege (Pestis apium) (UL RS, 119/2006 in 38/2007), obvezno prijavljiva bolezen. To pomeni, da je obvezno vsako spremembo v čebelji družini, ki bi lahko pomenila sum na hudo gnilobo, prijaviti veterinarski službi VF NVI. Za hitro in uspešno sanacijo čebelarstva v primeru izbruha hude gnilobe in območja okrog žarišča bolezni je nujno natančno upoštevati navodila veterinarja VF NVI in ravnati skladno z odločbo uradnega veterinarja UVHVVR. najdonosnejša pridelava cvetnega prahu za neposredno obli- ko prodaje. Koeficient ekonomičnosti pri pridelavi cvetnega prahu je dosegel vrednost 12,23 (koeficient ekonomičnosti je razmerje med dohodkom in stroški), Na drugi strani je naj - Raziskava Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je pokazala, da je z ekonomskega vidika Pridelava cvetnega prahu rešuje ekonomiko čebelarjenja Brane Borštnik brane.borstnik@gmail.com Pridobivanje cvetnega prahu je med slovenskimi čebelarji po mojem mnenju zelo zapostavljen del pridelave čebeljih pridelkov. Večina čebelarjev pridobiva samo med, nekaj zaslužijo tudi s pro- dajo čebeljih družin, pa še to nenačrtno. Prodajo namreč tiste rezervne družine, ki jih po prezimo- vanju ni treba uporabiti in z njimi nadomestiti iz- gube gospodarskih družin. Pridobivanje cvetnega prahu je v čebelarstvu lahko ekonomsko upravi- čeno, pa ne samo v minuli čebelarski sezoni, ki je bila ena slabših sezon v zadnjih nekaj desetletjih. AŽ-panj spredaj v času smukanja cvetnega prahu Foto: Brane Borštnik 3/2020 letnik CXXII 71 manj donosno za čebelarja pridelovanje medu pri predvide - nem pridelku 10 kg/panj in za grosistično obliko prodaje, saj koeficient ekonomičnosti znaša le 0,74. Prav tako je analiza pokazala, da je skupno pokritje pri neposredni prodaji višje kot pri grosistični. Tudi sam ugotavljam, da s prodanim cvetnim prahom pokrijem vse stroške za svoje čebelarstvo v tekočem letu, pa tudi nekaj ostane za naložbo za nove pripomočke pri delu. Cvetni prah smukam na 25 gospodarskih družinah. Pridobivanje cvetnega prahu Kot terenski svetovalec v čebelarstvu nagovarjam in spodbujam čebelarje k pridobivanju cvetnega prahu, pa ve- činoma naletim na izgovore: • sem že poskusil z dvema zunanjima osmukalnikoma, pa je bila to katastrofa; • v predalčku je bilo polno smeti, krilc in nožic in ne bom več moril čebel; • pri vsakem pobiranju me čebele opikajo; • po namestitvi osmukalnikov so se čebele preselile v druge panje; • če so nameščeni osmukalniki, ni medu; • nabran in posušen cvetni prah so mi požrle vešče. Tudi sam sem se na začetku svoje čebelarske prakse sre- čeval z navedeno problematiko in sem zato iskal rešitve za odpravo navedenih težav. Pa je v življenju vedno tako, da prideš do novih spoznanj, idej in rešitev šele takrat, ko se ti v življenju zgodi nekaj nenavadnega, prelomnega. Tudi pri meni je bilo tako. Pred 30 leti sem nenadoma zbolel in seveda iskal pomoč pri zdravnikih. Več kot pol leta sem ho- dil od enega do drugega specialista, a pravi vzrok so odkrili šele po dvajsetih letih. Kronični pankreatitis je bila končna diagnoza. To je obolenje, ki se po navedbah zdravnikov zelo težko odkrije in je lahko tudi usodno. Ker na začetku moje bolezni ni bilo prave rešitve za moje bolezensko stanje, sem si poskušal pomagati z alternativnim pristopom do boljše- ga počutja. Od ajurvedskega zdravilca sem dobil kapsule, ki so me po nekajmesečnem jemanju ponovno spravile v tako fizično in psihično kondicijo, da sem lahko ponovno normalno živel in se po skoraj letu dni bolniške vrnil v služ- bo. Ko pa sem le podrobneje pogledal sestavo teh »čarobih« kapsul, sem presenečen ugotovil, da je v njih pravzaprav v večini cvetni prah. Jaz pa čebelar, ki je drago plačeval za cvetni prah, res da v kapsulah. In tako se je začela moja zgodba o pridobivanju cvetnega prahu v visoki podnici. Kapsule sem zamenjal z doma pridobljenim cvetnim pra- hom. Od takrat cvetni prah uživam vsak dan po eno jušno žlico pol ure pred zajtrkom in tako ohranjam svoje zdravje. Enkrat letno imam kontrolni pregled in kljub zelo zmanjša- nem delovanju slinavke (od 15 do 20 %) je moje zdravstveno stanje stabilno, krvna slika pa je v mejah normale. Že ob te- denskem prenehanju uživanja cvetnega prahu pa se krvna slika poruši. Po 14 dneh ponovnega jemanja cve- tnega prahu pa se stanje normalizira. Na začetku sem smu- kal z zunanjimi osmu- kalniki in se spopadal z vsemi že naštetimi teža- vami. Raziskovati sem začel tudi druge načine smukanja cvetnega pra- hu. Ob vsaki priložnosti sem si ogledal osmu- kalnike, tako doma kot v tujini. Ker sam tudi izdelujem ali dopolnju- jem razne čebelarske pripomočke in opremo, sem poseben poudarek posvetil osmukalnikom cvetnega prahu. Iz raz- ličnih prototipov je na- stal osmukalnik, name- ščen v visoko podnico, ki je za smukanje cvetnega prahu prikladen in prija- zen tako za čebele kot za čebelarja. Visoko podni- co sem najprej testiral in uporabljal na nakladnih panjih. Ker pa ima veči- na slovenskih čebelarjev AŽ-panje, sem to teh- nologijo priredil tudi za AŽ-panje. Danes mi vsi tisti čebelarji, ki imajo in uporabljajo visoko podnico, potrjujejo, da je to prava rešitev. Na zadnji strokovni ekskur- ziji terenskih svetoval- cev so tisti čebelarji, ki uporabljajo moj tip vi- soke podnice z osmukal- nikom, poudarili učin- kovitost, preprostost in ekonomsko upraviče- nost njene nabave. Prednosti notranjega osmukalnika v visoki podnici • Vsa potrebna opravila opravljamo z zadnje strani in pri tem ne motimo in ne vznemirjamo čebel. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Visoka podnica z notranjim smukalnikom cvetnega prahu Cvetni prah v visoki podnici AŽ-panja Visoka podnica, pripravljena za kontrolo odpada varoje Foto: Brane Borštnik Foto: Brane Borštnik Foto: Brane Borštnik 3/2020 letnik CXXII 72 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE • Notranje osmukalnike v visokih podnicah namestimo le močnim in zdravim družinam, jih po po- trebi odstranimo ali dodamo, kajti čebel ne motijo pri prepoznavanju pročelja svojega panja. • Osmukalnike lahko namestimo samo v zato izbrane močne čebelje družine (pri zunanjih osmukalnikih jih moramo namestiti vsem panjem). • Notranji osmukalniki so zaščiteni pred vremenskimi vplivi – dežjem, soncem in vročino. • Osmukalna mrežica je pokrita s ploščo in je tako zaščitena pred nečistočami, ki jih če- bele čistijo iz celic, ali pred voščenimi delci. • Čebele odnašajo nečistoče iz panja skozi okrogle lu- knjice, ki so podaljšane s plastičnimi cevkami in so nad osmukalno mrežico. • Na mrežicah, kamor pada cvetni prah, se ne pojavlja plesen, ker imajo mrežice veliko večjo površino kot pri zunanjih izvedbah. • Cvetni prah, nabran na tak način, je praktično čist, ne potrebuje dodatnega čiščenja in ga lahko takoj po od- vzemu globoko zamrznemo. • Po končani pelodni paši osmukalnik zamenjamo z okvirjem z mrežo, pod katero vstavimo testni vložek. Še nekaj napotkov pri smukanju cvetnega prahu • Smukamo le pri močnih in zdravih družinah; zgodaj spomladi priporočam združevanje družin. • Srednje močna družina potrebujejo za svoj razvoj okoli 30 kilogramov cvetnega prahu letno, toda dokazano je, da zaradi odvzema peloda ta nikakor ni prizadeta. Več ko jim cvetnega prahu osmukalnik pobere z nožic, bolj pridno ga nabirajo, da zadostijo svojim prehranskim potrebam, za izdelavo matičnega mlečka za krmljenje ličink in matice. • Če se zgodi, da čebele iz nekaterih panjev nočejo pre- hajati skozi osmukalnike in raje sploh ne letijo, je treba zamenjati matico in počakati na novo generacijo čebel. • Družini, ki ima poapnelo zalego, smukalnika ne na- mestimo, če pa se poapnela zalega pojavi v času smu- kanja, osmukalnik zamenjamo z okvirjem z mrežo. • Osmukalnik moramo odstraniti tudi, če matica ni sprašena; po rojenju ali preleganju. • Cvetni prah, nabran spomladi ima, zaradi raznovr- stnosti rastlin, več zdravilnih sestavin kot tisti, na- bran v poznem poletju. Najbolj cenjen je cvetni prah vrbe ive, prah pravega kostanja, slabši je na primer nabran na koruzi in sončnicah. • Kakor hitro se začnejo čebele pripravljati na rojenje ali preleganje, preneha intenzivna nabiralna vnema in količina nabranega cvetnega prahu se v predalčkih osmukalnikov občutno zmanjša. Preverimo in pre- prečimo rojenje, preleganje pa pustimo. • Da bi čebele čim dlje ohranili v dobri delovni kondiciji, priporočam, da jim občasno odvzamete sat s pokrito zalego; z njimi pa okrepite tiste družine, s katerimi čebelarite na med. • Če ni vnosa nektarja ali mane, na primer ob slabem vremenu, čebele krmimo, da matice normalno dalje zalegajo. Nepokrita zalega pospešuje potrebo po vno- su cvetnega prahu in tako je vnos večji. Kdaj, kje in kako se odločiti za smukanje cvetnega prahu • Cvetni prah je prehransko dopolnilo, ki ima tudi kre- pilne in zdravilne učinke, torej ga nabirajmo v zdra- vem in čistem okolju. • Upoštevajmo izkušnje čebelarjev, ki dlje časa smukajo cvetni prah. • Stojišče naj bo v neposredni bližini doma in bogato z raznovrstnim rastlinjem, ki ima v času cvetenja veliko peloda. • Okolje ne sme biti onesnaženo s pesticidi, paziti je treba na škropljenje sadnega drevja in poljščin. • Donos cvetnega prahu je večji v vlažnem vremenu, po dežju in v dopoldanskem času. • Osmukalnike pustimo v podnici panja, dokler traja sezona, to je druga polovica julija ali začetek avgusta. • Osmukalnike odstranimo pred koncem sezone, če se pojavi suho obdobje. • Osmukalnike zamenjamo z mrežastim okvirjem, pre- dalček, kamor pada cvetni prah, pa s trimilimetrsko PVC-ploščo (forex plošča) za spremljanje tako narav- nega odpada varoj kot odpada ob njenem zatiranju. • Označimo tiste panje, ki prinašajo več cvetnega pra- hu, in iz teh vzrejajmo nove matice. • Cvetni prah pobirajmo enkrat dnevno. Vzdolžni prerez visoke podnice, opremljene za osmukanje cvetnega prahu 3/2020 letnik CXXII 73 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE • Ob dobri paši čebele naberejo povprečno do 250 g dnevno. • Ne smemo dopustiti, da se na cvetnem prahu pojavijo plesni, ki so lahko nevarne za človekovo zdravje. • Cvetni prah po odstranitvi nečistoč globoko zamrzne- mo in s tem uničimo škodljive primesi v cvetnem prahu. Sušenje cvetnega prahu Cvetni prah osmukanec moramo v primeru sušenja čim bolj osušiti, in sicer: • na mrežah v senčnem in suhem prostoru, • v sušilnih omarah pri temperaturi največ 35 °C. POZOR! Pri premočnem sušenju in visokih temperatu- rah se pore v zunanji ovojnici pelodnih zrnc zaprejo in one- mogočijo prebavnim sokovom dostop v notranjost. Tudi beljakovine začno propadati pri temperaturi, višji od 40 °C. Po mojem dosedanjem vedenju in raziskovanju po sve- tovni literaturi o cvetnem prahu je posušen cvetni prah primeren le za farmacijo, ki pa ima take priprave, da po- sušenega zmelje in pripravi za našo uporabo. Po navedbah dr. Biličeve iz beograjskega kliničnega centra kavni mlin- ček ne zmelje cvetnega prahu do take mere, da bi ga naše telo lahko maksimalno prebavilo, zato uživajte predvsem svež cvetni prah. Glede na moje osebne izkušnje ob uživanju cvetnega prahu in same pozitivne izkušnje strank, ki uživajo cvetni prah, bi moral biti svež cvetni prah na voljo pri vsakem če- belarju. Če hočete storiti kaj dobrega za svoje boljše počutje, za svoje zdravje in za zdravje vaših najbližjih, načrtujte za naslednjo čebelarsko sezono pridobivanje cvetnega prahu. Za začetek morda na dveh, treh panjih. Naložba v visoko podnico se obrestuje že po eni sezoni. Vir: Kapš, P . (2018): Zdravnik svetuje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije. Kolarič, I. (2011): Ekonomska analiza čebeljih pridelkov. Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistem- ske vede, dislocirana enota Rakičan. Dr. Peter Kozmus podpredsednik Apimondie peter.kozmus@czs.si Pridelava medu v EU Čebelarjenje je prisotno v vseh državah članicah. Skupno je v EU 650.000 čebelarjev, ki imajo 18 milijonov čebeljih družin. Z desetimi milijoni čebeljih družin čebelarijo če- belarji, ki se s tem preživljajo, druge imajo čebelarji, ki jim je čebelarjenje dodatna dejavnost. Države, ki proizvedejo Kako se je v zadnjem obdobju spremenil globalni trg z medom Globalni trg z medom je zapleten in v zadnjem obdobju zelo nestabilen ter podvržen visokim stopnjam špekulacij. Cene medu se vztrajno zni- žujejo in čedalje bolj ogrožajo čebelarstvo, ne le v EU, ampak tudi drugod. K temu svoje prispevajo še velike razlike v letnih pridelavah, ki so pred- vsem odvisne od podnebnih razmer ter na drugi strani od vse večjega povpraševanja po medu. EU je na globalni ravni druga največja proizvajalka medu in hkrati tudi druga največja uvoznica. Za- radi tega je v globalni trg z medom zelo vpeta. največ medu, so Romunija, Španija, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Francija in Grčija. Čebelarjenje je večinoma povezano s podeželjem, v zadnjem obdobju pa ima vse večji vpliv tudi na bolj urbana okolja. Države lahko glede proi- zvodnje medu razdelimo na tri skupine: 1. Madžarska, Bolgarija in Romunija izvažajo pridelan med v druge države EU. 2. Nemčija in Belgija uvažata med iz EU in drugod, ga pakirata in izvažata naprej. 3. Španija, Portugalska, Poljska izvažajo svoj med in med, ki ga uvažajo. Kljub relativno velikemu številu čebelarjev in čebeljih dru- žin EU uvaža veliko medu. V letu 2018 je bila celotna proizvo - dnja medu v EU 283.000 ton in je predstavljala 60 % potreb, uvozili smo 188.000 ton medu. Uvoz medu se, zaradi zmanj- šane proizvodnje doma, povečuje. Razlog za to so predvsem slabe vremenske razmere. V letu 2019 so čebelarji v južnem in vzhodnem delu EU pridelali znatno manj medu kot obi- čajno. Ob tem je zanimivo in skrb vzbujajoče, da se zmanj- šana pridelava medu ni odražala v višji odkupni ceni! To po- meni, da zakon povpraševanja in ponudbe pri trgu medu ne deluje. V EU se je spremenil tudi čas glavnega odkupovanja medu, ki je sedaj dva do tri mesece kasneje po čebelarski se - zoni kot pred časom, kar večje čebelarje sili v nelikvidnost in k dodatnemu nižanju cen. Npr. v Španiji se je odkupna cena