Listek. Po potu niolitve in spoznanja. (Pripovest. — Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) I. Ob vznoiju Gclijskih pianin stoji prcstrana tovaraa za porceian, last gospoda Vladka Miloviča. Tovarno je v zadcjem 6us\x postavil gospod Milovič; obilo porcelanaste zemlje bliau železniske proge iu dcbri delavci store, da je tovarna procvitala. Njea Sum in ropot je motil tihi mir v oni okolici. Gospod Milovifi je umel svojo stvar, bil je aadarjea podjetnik Znal je dvigaiti svojo tovarno in nje izdelke do visine. V času, ko 86 rrSi naSa pripovest, je gleda! ponosno in radostno na sad svojega truda. Njegovo deio je bilo spoSJovaao in iekaoo in ko je ua obrtoiski rszstavi dobil za svoje proizvode prvo darilo, so naro<5evaii cjegove i»de!ke tudi iz tujifie. Gcspa Milovičeva je bila msla, nežna gocpe in zraven tega skromaa. Zato jo je bolel mo*ev preveliki ponos, ki je m&Ione prestcpal v napuh. Ko mu je ona z iepimi besedami govorila, da je Bog začetek ?sega dobrega, se je moi porogljivo nasmejal: »Lahko je bilo Bogu d&ti svoj blagoslov, ker sem se jsz mučil, oprezao in modro isvaj&i svoje načrte!« Vendar se Di protivil, da je »ajegova Lilija« poboics. Saj so rse žene bogabojef:e, zato je dejal. da je bcgabr.jefnost samo sa žene. Zs njega, modraga in učencga čioveka bi bilo to gotovo smeSoo. Gospa Lilija se je preverila, da z nagovarisajem ne gane svojega breavemega scproga. Zato m loti sredstva, ki tolaži vsako bcgaboječo daSo in jo vodi tadi k svojema cilju — to je z molitvjjo Pobcžna gospa je klečala fsaki dan svsvcjiai StiriletBim sinčkom Milanom pred siiko sv. Družine, da s svcjo vročo motitvijo, podpirana s proSBjo aedolinega svr.jega deteta, izprosi od Boga spreobrneaje svojega soproga, ki je v areči pozabil svojeiza Stvarnika. Bil je lep, topli dan meseca juaija. Po dolgotraiaBm deievaaju se pokaže oebo zopet v avoji Icpoti, in iarko solnce greje Ijnbko vesoljai svet. To ao dnevi, ko človcSka erca bijejo živabaejae, ker ga greje boije solnce, podcč ieu terane oblake rsz če!o. No, gcspod Milovič je bi! danea vkljub lepemfc vremeBu srdit. BrzojavHa, ležeča na i»ixi, ga ;e klicsla v glavno mesto radi nujnih poslov. Aii Bjegovo nevoijo ai vzbujala brzojavka, ampak to, ker ae \e odločil, da se popeljo z macgobroiaiai druStvom aa jutrejšuo zabavo. Zapove, da 86 mu pripravi prtijaga, a i8Bi re5e, da radi posSa nemora na *abavo. Gospa Lilija mu reče, da ga hofie spreml;»ti do i6!@znice. Takoi po obedu se padasU k že!ezn;c5, cddai|eai četrt ure. Slugo s prtljRgo posljeta Baprej Prihližno na pol pota, pri malem mostu, ki je vodil preko globoke vode, se ustavi tovarnar in re5o s?ojj soprcgi: »Vroče je in dclga pot bi ti lahko Skodovala. Najbolje je, ds se tuksj razideva.« »Bog te '?uvaj na potovanju in vrnj mi le zdravega«, odvrne žena. ObjemSi in poljabivSi se, ide Milovič s brzim korakom proti kolcdvora. »Iti hočem kraj reke po iivadi«, vzklikne Se g03pa za aoprcgom. »Tam pri brvi te počfckam, dokler vlak ne pojdo mimo. Ko 86 popeljeS, mi zsmahoi.« »Dobro, dobro«, odrrne mož. Za aekaj časa dospe Milovič na kolodvor in stopi v voz. Tam aajde mlade sopotnike, zaance. Sede zravea okaa in drii pripravljeB iepai robec, da zamabne svcji soprogi. Dvesto kcrakov od moata, kjer sta ae razSla, stoji gospa Lihja na ozki brvi in neprestsno maha s svojiru robcem. Lab&n vetrič pa 86 igra z njenimi svetiimi krili. »Samo da se ni postaviia Da ono trhlo '<ttko«, miali si Miiovič sam pri sebi; »lahko gae in pade v globoko reko.« Komaj mu pade ta misel v glavo, kar sa žena spodrsne in pade, loveč se po zraku v vodo. Z vzklikom skoči Miiovič po koacu, in hoče planiti skozi okno n voza, da reSi svojo iano. »Moja Lilijs, fiakaj! Evo me!« klikne obupno. »Mar ste z uma!< vikne neki glas. Miiovičev »opotajk ga je z obema rokaraa zgrabil ter ga tako režil gotove smrti. Milovič je hotel s silo izvreiti svoj namen. Pa raočne miSice mladega sopotnika ao ga čvrato driale. »Pustite me !< vpije tovarnar besno. »Bog, jaz jo raoram reSiti... ona ntone! — Mcja soproga!« Poleti k vratom, da bi jih s silo odprl. Sopotaik se je raučil, da bi odvrnil nesrečueža od bresucane raisli. Milovič je 8e jedea trtiButek vždel bels roke Lilije, a potem je V8e zagrnilo valovje. Naposled videvSi, da raa ni mofii iz voza, se Milovifi umiri. Kakor okamenel je gledal dirjanje vlaka Sopotaik ga prisili, da sede in ga teši kakor malo dete. »Ne glejte ve<3 nazaj ia prenesite to nesrečo kot moi <  Nesrečni Milovič sede ve» uničen in skrije glavo v dlaai. Teiki vzdihi se mu izfijajo iz prs, a črna mtsel, da mu ni živeti brez svoje ljubijeae žene, ga hoče uaičiti. Med tem je brzovlak dirjal, kakor bi se ne hotel ust&viti nikuli. Kdaj se vlak ustavi ? Te miali so rojile Miloviču po glavi ia pred oCrai se mu je prikazal zopet straSai prizor s vsemi podrobaostimi, ki mu ni dal miru ue pokojr. Naposled se astavi vlak Nejednakib korakov, opotekaje, kakor težki bolaik, stopi Milovič z voza. Prrega žeiezniškega uslužbenca vpraSa, kedaj gre prri vlak nazaj. »Ob sedraih zvečer pelja osebai vlak«, se je glaail odgovor. Tedaj je pa b;lo komaj tri popoldne. Treb&lo je čakati 8e Stiri dolge ure. »To je grozoo!« vzdibne on. »Tako dolgo ne morem čakati . . . Ah bi ne kazalo, da se s kočijo popeljem domov?« pristavi po kretkem premišlievanju. »Prosim, pomislite na daljavo«, odvrne vpraSan s prikritim smehom. Nekuliko radoveiaežev se zbere krog Mloviča. V tem pristopi nafielnik postaje, ki je osebno poznal toTarnsrja. >Kaj se vam je dogodilo?« ga vprasa načelnik sočutao. V par besedah mu tovarnar pove »vcjo nesrečo in načelnik se zamiali, kako bi rcu pomagal. »Evo, evo«, vzklikae za treaotek. Za jedno uro pride tovor. Z njim se lahko vrBete domoT. Ravao lgpa prilika. Res, da ide tovor aekoliko počasneje, vendar pridete prej domov, kako z oseboim vlakom.« »Oh B:g. kako naj zdržim jedao uro!< vzdihne M'lovič. Načeluik postaje ga cdvedc v čakalnico, tolažeč ga z nekolikimi ljubezajivimi besedami. Nesrečai človek oataae osamljeB v svoji tugi. Uničen od žalosti pade na stcl, stisnivsi glavo med roki, da prežeae oni grozni priz r, kako se mu soproga utaplja. V duhu mu je zopet stopal pred oči oni njeni mili lesk, cco boiestno lice in one povzdigajeae roJ-'-. ki se lovijc, da se reSijo nemile smrti. V uSesih mu je aveael krik, straSai glaa utapljajočG. Vatane, hodi sem ia tja, zopet sede, drga oči — aastoBj! StraSna slika Djegove nesrefie mu je vedno pred očmi. (Dalji sladi)