T ežko bi našli v zgodovini do¬ bo, ki bi bila tako razgibana in živa, kakor je današnja. Ta ugo¬ tovitev velja za vse dežele sveta, še prav posebno pa za našo domo¬ vino, ki je v letih po osvoboditvi preživela in še preživlja globoke družbene spremembe. Te se odra¬ žajo v silnem gospodarskem vzpo¬ nu ter v živi dejavnosti na vseh ostalih področjih družbenega živ¬ ljenja, v kulturi in prosveti, šol¬ stvu, zdravstvu, socialni politiki, komunalni izgradnji itd. Vsak dan prinaša s seboj nove probleme, vsako posvetovanje, vsak plenum, vsaka konferenca odpira nove perspektive in nakazuje nove na¬ črte. Če hočemo te načrte uresni¬ čiti, je potrebno aktivno sodelova¬ nje slehernega državljana. Takšna je naša splošna politika, takšna so načela nove družbe, ki jo — kljub vsem oviram — s prepričanostjo in zavestjo gradimo. Dosledno iz¬ vedena resnična demokracija, pre¬ žeta s socialističnim humanizmom in s skrbjo za vsakega delovnega človeka, je svetel vzor vsakega naprednega človeštva in taki de¬ mokraciji polagamo v naši domo¬ vini trdne temelje. Prizadevanja vseh naših poli¬ tičnih in družbenih organizacij gredo v smeri mobilizacije proiz- vajavcev in vseh državljanov, da bi ti tvorno sodelovali pri reševa¬ nju vprašanj, ki jih dnevno pri¬ naša izgradnja novega sistema. Komuna, kot neposredna družba proizvajavcev in državljanov, naj bi urejala vse osnovne probleme na področju proizvodnje, delitve dohodkov, na področju družbenih služb, komunalne politike in na ostalih področjih družbenega živ¬ ljenja. Kdor pa hoče reševati proble¬ me, jih mora poznati. Kljub na¬ šemu aktivnemu političnemu živ¬ ljenju in delovanju pa neštetokrat ugotavljamo, da obveščenost naše¬ ga državljana glede mnogih važ¬ nih pojavov pri komunalni gradit¬ vi ni takšna, kakršno bi želeli. Še vedno rešujemo važna vprašanja brez pomembnejšega sodelovanja državljanov, ki bi lahko ob bolj¬ šem poznavanju stvari tvorno so¬ delovali pri razpravah in odloča¬ nju. Brez dvoma lahko naši brav- ci pritrdijo ugotovitvi, da smo večkrat bolje informirani o mno¬ gih svetovnih problemih in doga¬ janjih, kakor pa o lokalnih pro¬ blemih svoje občine, v kateri de¬ lamo in živimo. Za splošno infor¬ miranost o dogodkih po svetu in v naši domovini je dobro preskrb¬ ljeno. Veliko število ljudi bere re¬ publiški dnevni tisk, okrajni te¬ denski časopis, skoraj vsaka dru¬ žina posluša radijske oddaje, to¬ da vse te informativne službe ne morejo podrobneje spremljati lo¬ kalno življenje v vsaki občini. V. konferenca SZDL je posebej po¬ udarila, kako važno je dobro ob¬ veščanje državljanov, saj si brez njega res ne moremo zamisliti poglobljenega in koordiniranega dela vseh organov, ki naj bi v smislu resnične demokracije raz¬ pravljali in odločali o vseh po¬ membnih vprašanjih komunalne politike. Prav ta misel je vodila naše občinske politične in gospo¬ darske forume, da so se odločili ustanoviti po vzgledu ostalih ob¬ čin svoje lokalno glasilo. SNEŽ¬ NIK — naše prvo občinsko glasi¬ lo — pa naj bi po zamisli in želji občinskega odbora SZDL in ured¬ ništva ne bil le informativen list, temveč mnogo več. Njegove strani naj bi bile odprte vsakemu držav¬ ljanu, ki bi hotel s svojimi kon¬ struktivnimi predlogi in kritični¬ mi mnenji sodelovati pri reševa¬ nju neštetih večjih pa tudi drob¬ nih problemov, ki jih prinašata čas in razvoj. Javna obravnava in ocena komunalnega življenja bo brez dvoma precej pripomogla k intenzivnejšemu in poglobljenemu reševanju tekočih vprašanj. Vabi¬ mo tudi vse naše gospodarske or¬ ganizacije, družbene službe, orga¬ ne družbenega upravljanja, poli¬ tične in družbene organizacije ter društva, ustanove, stanovanjske in krajevne skupnosti, da postanejo naši sodelavci in dopisniki; le tako bo postal javna tribuna naših ob¬ čanov. Vsebina našega lista naj bi bila čimbolj pestra in zanimiva za vsa¬ kega občana. Te pestrosti ne bomo omejevali, temveč bomo priobče¬ vali vse, kar utegne zanimati brav- ce v naši občini pa tudi izven nje. Vsak kraj hrani svoje zanimivosti in znamenitosti in mnogo spomi¬ nov bomo oteli pozabi. Naši kraji imajo pestro preteklost; narodno¬ osvobodilna borba je zapustila glo¬ boke sledove v naši ožji domovini. Se živi mnogo njenih prič, ki bi lahko oživile spomine na našo he¬ rojsko dobo za mlade generacije. Dejavnosti naših društev, bodisi kuiturno-prosvetnih ali športnih, delo mladinskih organizacij, ta¬ bornikov, lovskega in ribiškega društva, planinskega društva, ga- sivcev, strokovnih združenj itd., ostajajo več ali manj nepoznane širšemu krogu občinstva. Vsaka od teh organizacij ima svoje težave in uspehe; preko našega glasila bodo lahko popularizirale svojo dejavnost ter širile krog svojih članov in prijateljev. Trdno smo prepričani, da bodo prvo in vse nadaljnje številke SNEŽNIKA pozdravili vsi občani. Da bo list koristen, zanimiv in pe¬ ster, bo skrb uredništva, toda le ob sodelovanju vseh naših obča¬ nov bo ta cilj tudi dosežen. Vsem našim občanom lep po¬ zdrav! UREDNIŠTVO iteoilizi na fiat 2 SEPTEMBER + ŠT. 1 SNEŽNIK Kako je z realizacijo družbenega plana v prvih sedmih mesecih Preden pričnemo obravnavati gospodarsko stanje naše komune, moramo ugotoviti, da dosežki na¬ šega gospodarjenja v sedmih me¬ secih letošnjega leta ne dosegajo tiste ravni, ki bi bila zaželena in ki je bila postavljena z letnim gospodarskim programom. Vzroki za omenjeno stanje so različni. Nekateri so objektivnega, drugi subjektivnega značaja, vsi skupaj pa odločilnega pomena za položaj, v katerega je naše gospodarstvo zašlo. Ce si hočemo ustvariti jasnejšo sliko o vseh vzrokih za uspehe in neuspehe, je najbolje, da pre¬ idemo na konkretnejšo obravnavo posameznih panog gospodarstva, ki so zastopane na našem ožjem območju. Industrija je naša najmočnejša gospodarska panoga. »Lesonit« in »Topol« kot matični podjetji in »Javor« Bač kot obrat »JAVOR«- ja iz Pivke so zastopniki lesne industrije, medtem ko je tovarna organskih kislin predstavnik pre¬ hramben o-živilske stroke. Določene momente in stanja si najlaže predstavljamo, če jih pod¬ krepimo s številkami. V ta namen naj služi tudi naslednja tabela, ki bo prikazala vrednostni fizični obseg industrijske proizvodnje za razdobje od 1. januarja do 31. ju¬ lija tega leta in hkrati primer¬ javo z istim razdobjem preteklega leta: Vrednost v 000 din V>p vrednosti v zgornji tabeli so bazirane na cenah iz leta 1959 in je zato prikazana slika najbolj realen prikaz realizacije industrij¬ ske proizvodnje v primerjavi s planom in z realizacijo lanskega leta. Če se na kratko ustavimo pri posameznih strokah in predstav¬ nikih industrije, ugotavljamo sle¬ deče: V prehrambeni stroki kaže To¬ varna organskih kislin zelo lepe uspehe, saj je procent doseženega plana (69,5%) precej visok in daje slutiti, da bo do konca leta tudi dokaj prekoračen. Ta uspešna rea¬ lizacija gre v glavnem na račun močno povečane proizvodnje ci¬ tronske in vinske kisline. Tudi realizacija prodaje poteka v glav¬ nem zadovoljivo, ker je konjunk¬ tura na domačem trgu za te ar¬ tikle ugodna. Tovarna organskih kislin »Tok« — Ilirska Bistrica Na nekoliko drugačno stanje naletimo pri obravnavanju lesne industrije. Ker je le-ta v največji meri odvisna od surovin ekstrak- tivnega značaja, predstavljajo za to stroko ravrio surovine prvi in najvažnejši problem, kolikor ne zadovoljijo zahtev proizvodnega procesa. Prav pojav nezadostne e surovin, predvsem igla- preizkusne proizvodnje. Ob koncu meseca maja je bila namreč za¬ ključena rekonstrukcija s popolno obnovitvijo obrata lesonitnih plošč. Po predvidevanjih bo tovarna proizvajala ca. 17.000 ton lesonit¬ nih plošč, toda trenutno ima še tehnične težave z novo strojno opremo, ki so jo uvozili iz Šved¬ ske. V zvezi s tem bo tudi izvozna količina nekoliko pod planirano. Delovni kolektiv si je zadal na¬ logo, da bo napel vse sile, da bo stavi ja še vedno kooperacija, ka¬ tere obseg je trenutno nezadovo¬ ljiv. Poleg majhnega obsega se tudi pogodbene obveze mnogokrat kršijo in se ne spoštujejo. Z ozi¬ rom na našo razcepljeno in par- celirano zemljo bi ravno koopera¬ cija pripomogla k bolj intenziv¬ nemu in popolnejšemu izkorišča¬ nju zemljišč. O tem bomo morali še mnogo razmišljati in se truditi, da našemu zasebnemu kmetovav- cu praktično dokažemo prednosti sodelovanja s socialističnim sek¬ torjem kmetijstva. Blagovni pro¬ met trgovine je še nekoliko manj¬ ši kot je predvideno s planom. Do stega in bukovega lesa, je sprav¬ ljal naše predstavnike lesne stro¬ ke v določenih 'momentih v zelo kritičen položaj. Najbolj je to ob¬ čutil Topol, ki je v juliju n. pr. sploh ni žagal bukovega lesa. Ker ravno po bukovi hlodovini zelo povprašujejo, predvsem italijanski kupci, se je podjetje znašlo v res¬ nih težavah. Sedaj se stanje iz¬ boljšuje in če bo dobava surovin potekala bolj redno in v zadost¬ nih količinah in če se bo pre¬ usmeritev pohištvene proizvodnje na galanterijsko pokazala kot uspešna, lahko pričakujemo hi¬ trejše doseganje planiranih nalog. Z ozirom na to, da se v našem celotnem gospodarstvu postavlja izvoz kot eden najvažnejših pro¬ blemov, naj omenimo, da je načrt Topola izvoziti nad polovico svoje celotne proizvodnje. Ko ugotav¬ ljamo, da je do konca julija to Tovarna lesovinskih plošč »Lesonit« — Ilirska Bistrica izvozno nalogo realiziral s 50% in da je prepričan, da bo do konca leta realizacija 100%, smo s tem lahko prav zadovoljni. To je nam¬ reč eden izmed dokazov, da je podjetje 'prebrodilo krizo, v kateri se je iz različnih vzrokov znašlo. Tovarna lesovinskih plošč Lesonit, naš najmočnejši predstavnik lesne industrije, se nahaja v obdobju čimveč proizvedel. Kolektiv je prepričan, da bodo plan dosegli tako kvalitetno kot kvantitetno.* Njihova sedemmesečna realizacija fizičnega obsega znaša 46,1% pla¬ na in je za 28,2% manjša kot v istem razdobju v letu 1961. Z ozi¬ rom ha že omenjeno rekonstruk¬ cijo je rezultat zadovoljiv in smo lahko prepričani, da ob koncu leta ne bomo razočarani. Javor Bač ne daje zadovoljive sliko. Glavni vzrok za komaj 48,3% doseženi plan v 7 mesecih so velike zaloge neprodanih pohi¬ štvenih izdelkov in pa tudi delno nezadostna dobava surovin. Naj¬ slabši rezultat kaže vsekakor Ope¬ karna. ki je že od aprila obrat SGP Primorje iz Ajdovščine. Glav¬ ni vzrok za tak izpad je v glav¬ nem neprimerno vreme, ki je za specifično proizvodnjo Opekarne odločilnega pomena. Pričakovati je, da se bo stanje v sedanjem in naslednjih mesecih izboljšalo. V kmetijstvu obstoja velika bo¬ jazen, da bo rezultat zaradi vre¬ menskih razmer neugoden. Stro¬ kovni delavci v kmetijskih zadru¬ gah poudarjajo, da bo nastal iz¬ pad skoraj pri vseh poljedelskih kulturah predvsem zaradi zapoz¬ nele vegetacije in sedanjega suš¬ nega obdobja. Naj večji izpad se kaže pri žitu, krompirju, senu in sadju. Procent bo v primerjavi z lanskim pridelkom dokaj nizek, ponekod samo 30 — 40% lanske proizvodnje. V nasprotju s pla¬ nom poljedelske proizvodnje po¬ teka realizacija plana živinoreje skladro s predvidevanji in je v tem oziru pričakovati nekoliko boljši uspeh. Močno vrzel v kmetijstvu pred¬ sedaj je doseženo 57.1% plana in za 14,6% več kot v istem razdobju lani. Ker je v tej panogi drugo polletje običajno bolj uspešno, lahko pričakujemo, da bo naša trgovina dosegla postavljene na¬ loge. Kljub temu pa moramo ugo¬ toviti, da je trgovina nekoliko v zastoju. Vrednostno povečanje namreč ne more biti realna in pozitivna slika napredovanja, ko¬ likor se blagovni promet ne veča tudi količinsko. Ce se blagovni promet hitreje veča vrednostno kot količinsko, je to zgolj posle¬ dica zviševanja cen. Seveda pa ne smemo naprtiti krivdo zaradi zvi¬ šanja cen izključno na trgovino, ker praksa kaže, da se cene zvi¬ šujejo delno že v sami proizvod¬ nji. Proti temu zvišanju so bili podvzeti ukrepi s strani naših naj večjih predstavnikov oblasti. Postavljena zahteva po izenačenju cen s cenami lanskega decembra se bo morala slej ko prej tudi iz¬ polniti. V obrti in gostinstvu nas rezul¬ tati obravnavanega obdobja tudi ne morejo zadovoljiti. Med vsemi tremi predstavniki poteka realiza¬ cija plana najuspešneje pri pre¬ skrbovalnemu podjetju Snežnik, medtem ko so rezultati pri obrt¬ nem centru in gostinskem pod¬ jetju Soča iz znanih objektivnih in subjekivnih razlogov negativ¬ ni. Pri Snežniku je realizacija plana zelo uspešna in ga bodo močno prekoračili. Pri tem ima velik delež izvoz mesa in živine. Tudi prodaja mesa in mesnih iz¬ delkov na domačem trgu poteka zadovoljivo, medtem ko imajo manj uspeha pri prodajanju sadja in zelenjave. Zaradi visokih cen (Nadaljevanje na 3. strani) SEPTEMBER + ST. 1 3 | SNEŽNIK | O pripravah za razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Ilirski Bistrici Našim najmlajšim bravcem ob novem šolskem letu Te dni so na novo ž&tfvonili šolski zvonci in začelo še je šolsko leto 1962/63. Spet boste med tovariši, S katerimi že leta drgneta šolske klopi, fHed so¬ vrstniki, ki so vam bili v gren¬ kih iri Veselih trenutkih naj¬ bližji. Že malce izpraznjene glave boste napolnili t novim, svežim znanjem. Počasi boste spravili možgane na stari tir in kolo znanja sč bo začelo počasi vrteti. Toda na porjavelih licih vam bodo še vedno žarele po¬ čitnice, tisti lepi dnevi, v^ ka¬ terih ste pozabili na vse. Kako bi le mogli tako hitro pozabiti na tiste, urice, ko ste skakali bosi, v samih kopalkah ob je¬ zeru, morju, na športnih igri¬ ščih, ali pa na tiste dni, ki ste jih bfebili na delu na polju, v gozdu ... Skratka, vse td ma¬ rate zaupati svojemu n# j bliž¬ jemu, pa če. drugače ne, vsaj šepeta je med poukom. No, v tem grmu tiči žajec, Tudi mi smo radovedni in za¬ kaj ne bi svoja . doživetja na- r^e^aii s svinčnikom na papir in zaupali svoje skrivnosti na¬ šim bravcem? Vsi bomo zado¬ voljni, vi s honorarjem, mi pa seveda s prijetnim branjem. Želimo torej, da nam opišete prijetne ali pa tudi neprijetne doživljaje, ki ste jih doživeli med počitnicami. Da bodo se¬ stavki napisani v tonu prijet¬ nega kramljanja in humorja, to zaupamo kar vam. Tudi na¬ slov spisa vam kar napišemo, da si ne boste preveč belili glav. Ta bo kar pravi: »OH, TE POČITNICE!« Vaš trud je se¬ veda treba poplačati, zato bo¬ mo tri najboljše spise objavili in nagradili s nrimemimi de¬ narnimi nagradami. Sestavki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani. In še zadnji rok, do katerega bomo sprejemali spise: 25. september 1962. Pa brez skrbi zaradi va¬ ših podpisov. Na vašo željo bo¬ mo objavili prispevke tudi pod psevdonimom, to je z izmišlje¬ nim imenom. Seveda ne smete pozabiti priložiti tudi pravi na¬ slov, sicer ne boste prišli do zasluženega hono r arja. Kar po¬ gumno pobrskaite po svojih spominih in veliko uspeha! UREDNIŠTVO KAKO JE Z REALIZACIJO DRUŽBENEGA PLANA V PRVIH SEDMIH MESECIH? (Nadaljevanje z 2. strani) skozi vse leto je realizacija vred¬ nostno in količinsko ostala pod predvideno. To je skop prikaz stanja našega gospodarstva v dosedanjem ob¬ dobju letošnjega leta. Med objek¬ tivnimi razlogi do neke mere ne¬ uspešnega gospodarjenja so res nekateri, ki se ne dajo odpraviti čez noč. Obstoja pa tudi vrsta subjektivnih vzrokov, ki se odra¬ žajo v ne dovo-lj veliki produktiv¬ nosti dela, neracionalnem izkori¬ ščanju surovin in pomožnega ma¬ teriala, premalo intenzivnem iz¬ koriščanju delovnega časa, v slabi organizaciji dela, v pomanjklji¬ vostih pri delitvi čistega dohodka itd. Ti vzroki bi se dali, če že ne odpraviti, vsaj v večji meri omi¬ liti, D. H. Na razširjeni seji izvršnega od¬ bora Socialistične zveze v Ilirski Bistrici so izvolili posebno komi¬ sijo kmetijskih strokovnjakov in političnih delavcev komune, ki bodo pripravili podrobne analize o problematiki kmetijske proiz¬ vodnje; o tej bo v kratkem raz¬ pravljal razširjeni plenum občin- zbornic Jugoslavije je v sporazu¬ mu z Gozdarsko zbornico in Go¬ zdarskim inštitutom ter Fakulteto Slovenije* V sodelovanju z DIT iz Beograda in Agrotehniko iz Ljub¬ ljane organizirala demonstracijo in posvetovanje o uporabi doma¬ čih traktorjev — Ferguson — FE 35 pri izkoriščanju gozdov. Demon¬ stracija je bila 25. junija na po' j skusnem centru za Fergusone v revirjih Okroglina in Dletvo na področju gozdnega gospodarstva Postojna, posvetovanje pa 26. t. m. v fizikalni dvorani srednje gozdar¬ ske šole v Postojni, Demonstraciji je prisostvovalo 150 udeleženčev iz vseh republik, med njimi predstavniki Zveznega izvršnega sveta in Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, Zvezne zbornice za kmetijstvo in gozdar¬ stvo, Republiške zbornice za kme¬ tijstvo in gozdarstvo in drugi vid¬ ni predstavniki oblasti in politič¬ nega življenja. Š toplimi besedami je udeležen¬ ce pozdravil ing. Zdravko Turk, univerzitetni profesor, demonstra¬ cijo na terenu pa je vodil šef po¬ skusne postaje za Fergusone pri gozdnem gospodarstvu Postojna ing. Krivic Amer. Demonstracija je bila na štirih različnih objektih. Na prvem ob¬ jektu je bila prikazana oprema traktorjev Ferguson za vlačenje hlodovine in prostorninskega lesa po gozdnih vlakah. Dva traktorja sta bila opremljena za spravilo prostorninskega lesa in sicer eden s prikolico, drugi pa z gozdarski¬ mi sankami. Na ta način je bila skega odbora Socialistične zveze. Že na seji so prisotni kmetijski strokovnjaki načeli vrsto dokaj karakterističnih problemov v kme¬ tijski proizvodnji. Tako so n. pr. razpravljali o še vedno nerešenem problemu organizacije gozdarske službe pri dodelitvi gozdarskih pod¬ ročij v upravljanje gozdnim go- izvedena primerjava dobrih in slabih strani prikolic in sank. Dva traktorja sta bila opremljena s priključki za vlačenje hlodovine: eden na šfSri način, kjer hlode vežemo z verigami, tako da zabi¬ jemo jeklene kline v hlode, drugi traktor pa na sodoben način, tako da hlode privlečemo s prednjim traktorskim vitlom in jih vežemo na traktor z zanko. Na ta način v hlode ne zabijemo klinov in se hlodovina ne poškoduje. Na drugem objektu so prikazali proces in organizacijo dela Fergu- sonov pri vlačenju hlodovine po vlaki, ki je bila dolga ca 1 km, privlačevanje in vezanje hlodovi¬ ne za traktor, vlačenje po vlaki navzgor, odvezovanje hlodovine ter rampanje na rampi pri kami¬ onski cesti. Prikaz dela z gozdnimi sanka¬ mi, vlačenje prostorninskega in jamskega lesa po vlaki do ka¬ mionske ceste, nato pretvarjanje polnih sank v prikolico in vožnja no kamionski cesti je bil izveden na tretjem objektu. Na četrtem objektu so prikazali delo traktorjev Ferguson na zelo težkih terenih. Prazni traktorji so vozili navzgor po vlakah, strmih od 35 do 45 %, polni traktorji pa so vozili s tovorom navzdol po istih vlakah. Drugi dan so udeleženci de¬ monstracije prisostovali in aktiv¬ no sodelovali pri posvetovanju v fizikalni dvorani srednje gozdar¬ ske šole v Postojni. Poslušavci so referat o prednostih vneljavanja domačih traktorjev — kolesnikov spodarstvom in kmetijskim zadru¬ gam. Dosedanji predpisi, ki so urejali gozdarsko službo, so bili namreč taki, da so gozdna gospo¬ darstva upravljala tiste gozdove, ki so dajali večji finančni rezul¬ tat, medtem ko so kmetijske za¬ druge imele le tiste gozdove, ka¬ terih finančni rezultat za zadruge ni bil najboljši. Predstavniki kmetijske zadruge so razpravljali o posebnem pro¬ blemu podružabljanja kmetij¬ skega zemljišča, ki je ozko vezano z zastavljenim 20-letnim progra¬ mom kmetijskega razvoja ilirsko- bistriškega področja. Da bi izde¬ lane analize nudile jasno orienta¬ cijo pri nadaljnemu razvoju na kmetijske in gozdarskem torišču, plenumu pa prikazale naloge, ki jih bodo morali v koordinirani akciji reševati, so izvolili štiri ko¬ misije, ki bodo podale štiri refe¬ rate z idealnimi analizami. Izvo¬ lili so hkrati tudi koordinacijski odbor, ki bo vodil delo komisij pri izdelavi analiz.. J. K. v gozdna dela ter o komparaciji z goseničarji, pomenili so se o višini stroškov za eno delovno uro trak¬ torja po FAO, o dobrih in slabih lastnostih posameznih priključkov, o problemu kadrov-traktoristov, mehanikov in strojnikov. Drugi referat je vseboval bi¬ lančno kalkulacijo dejanskih stro¬ škov, ki odpadejo na eno delovno uro traktorja v okviru najboljše organizacije dela. Sledila je ži¬ vahna razprava. Z uspelo demonstracijo Fergu- sonov je gozdarstvo ponovno do¬ kazalo. kako pri nas stremimo za tem, da bi tudi v tej panogi na¬ rodnega gospodarstva korakali vzporedno s časom in da stremi¬ mo po vzoru najnaprednejših dr¬ žav v mehanizaciji za ekonomič¬ nostjo in za tem. da s čim manj¬ šim fizičnim naporom izboljšamo proizvodnjo, kot to zahteva sodob¬ na tehnika in naoredek. Ta de¬ monstracija in plodna razprava sta prav gotovo razblinili zadnje dvome marsikateremu udeležencu, ki prej še ni imel priložnosti pre¬ pričati se o uspešnem izkorišča¬ nju gozdov s sodobno in moderno mehanizacijo. Kot nima nihče po¬ mislekov o koristnosti in neizo¬ gibnosti prevoza lesnih sortimen- tov iz gozda na žagarske obrate, skladišča, železniške postaje itd. s kamioni, tako bo tudi čez kako leto v gozdarstvu utrjeno spozna¬ ni e. da je‘možno sodobno izkori¬ ščanje gozdov ki mora sloneti na ekonomičnosti in orihranku časa, le s pomočjo moderne mehaniza¬ cije. V. Kindler Obvestilo bravcem Uredniški odbor glasila SNEŽ¬ NIK vabi občane k sodelovanju. Prispevke pošiljajte na naslov: Glasilo SNEŽNIK — uredništvo — Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, telefonska številka 92. Impozantna demonstracija izkoriščanja z mehanizacijo v gozdovih snežniškega masiva Zveza kmetijsko-gozdafskih 4 SEPTEMBER + ST. 1 J SNEŽNIK | Deset let dela samouprave socialnega zavarovanja Letos poteka deset let, odkar je tudi socialno zavarovanje dobilo svojo samoupravo. V tem obdobju so se organi samouprave v social¬ nem zavarovanju močno uvelja¬ vili, čeprav niso imeli doslej več¬ jih pristojnosti. Vse delo social¬ nega zavarovanja je namreč po¬ tekalo na podlagi zakonitih pred¬ pisov, organi samouprave pa so na sejah izvršilnih odborov in na zasedanjih skupščin lahko le ugo¬ tavljali, kako zavodi za socialno zavarovanje poslujejo, odločali so o razdelitvi preventivnega sklada in v kakšne namene naj bi se uporabil eventualni presežek do¬ hodkov. Organi samouprave so aktivno sodelovali v svojih voliv- nih enotah s tem, da so zavaro¬ vancem poročali o delu in izdat¬ kih socialnega zavarovanja, o previsokem staležu delanezmožnih pri posameznih gospodarskih or¬ ganizacijah in o ukrepih, ki naj bi jih zdravstvena služba uvedla proti namišljenim bolnikom. Z novim zakonom o organizaciji in finansiranju socialnega zavaro¬ vanja pa bodo novo izvoljeni or¬ gani samouprave v socialnem za¬ varovanju imeli več kompetenc pri odločanju v zvezi s finansira¬ njem socialnega zavarovanja. Razpravljanja na zasedanjih skupščin in na sejah izvršilnih odborov so bila vsebinsko dobra, vsa dolga doba samoupravljanja v socialnem zavarovanju pa bo ne¬ malo pripomogla, da bo samo¬ upravljanje v bodoče boljše in učinkovitejše. Novi predpisi o or¬ ganizaciji in finansiranju zavodov za socialno zavarovanje namreč določajo zelo široko udeležbo za¬ varovancev pri reševanju proble¬ mov v tej službi. V koprskem okraju sta predvi¬ deni dve komunalni skupnosti in sicer ena za obalno področje, druga pa za komune Ilirska Bi¬ strica, Postojna, Sežana in Her- pelje. Za opravljanje redne službe bo samo en komunalni zavod s sedežem v Kopru. S tem se ne bodo režijski stroški za usluge, ki jih bo zavod nudil preko svojih podružnic, zvišali, pač pa znižali. Vsaka komunalna skupnost bo samostojno preko svojih organov samouprave odločala o zadevah, ki se tičejo zavarovancev oz. po¬ slovanja podružnic, ki so v se- člani izvršnega odbora okrajnega zavoda za socialno zava¬ rovanje z uslužbenci zavoda v Ilirski Bistrici ob otvoritvi novozgrajenega poslopja socialnega zavarovanja v Ilirski Bistrici Foto: S. MARAŽ Ugotovitev »delovne« in »posebne« dobe Z decentralizacijo državne upra¬ ve dobivajo naše družbene službe pri občinskih ljudskih odborih če¬ dalje pomembnejše vloge. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da če¬ ravno ti odbori še ne razpolagajo z odgovarjajočimi strokovnimi ka¬ dri, se te odgovorne službe dokaj zadovoljivo opravljajo. Mnogo us¬ pešnejše pa bi se vse te kompleks¬ ne zadeve reševale, če bi bili na¬ ši državljani seznanjeni s proble¬ mi. s katerimi se ti organi dnevno srečujejo. V teh skromnih vrsticah ne mi¬ slimo obravnavati problematike celotnega občinskega ljudskega odbora, pač pa v kratkem sezna¬ niti bravce s problematiko, ki se z njo ukvarja Referat za delo in delovna razmerja ObLO Ilirska Bistrica. Kot vse ostale družbene službe igra tudi ta referat pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju komune. Ena izmed važnih nalog, ki jo ta organ rešuje je, da sprem¬ lja celotno gibanje osebnih do¬ hodkov delavcev v gospodarstvu ter z analizami posreduje zadevno problematiko zboru proizvajavcev pri občinskem ljudskem odboru kot predstavniškem telesu, ki ima družbeno in politično funkcijo, da s svojimi priporočili nudi pomoč Dri urejanju notranjih odnosov in odpravljanju negativnih poja¬ vov v posameznih gospodarskih organizacijah. To je ena od zelo odgovorni nalog, ki se ji pa ta organ do sedaj ni mogel v celoti posvetiti. Vzrok za to je razumljiv, če po¬ mislimo. da je na območju občine Ilirska Bistrica še veliko število zavarovancev, ki nimajo dokonč¬ no urejene delovne dobe in po¬ sebne dobe, ki se vpisuje v de¬ lovno knjižico in prav zaradi tega je delo upravnega organa v pre¬ težni meri osredotočeno v reševa¬ nje teh problemov. V ilustracijo bi hotel navesti sa¬ mo nekaj podatkov. V prvih osmih mesecih letoš¬ njega leta je bilo s tem v zvezi vloženih 485 zahtevkov, od kate¬ rih je bilo do sedaj dokončno re¬ šenih 245. Ob teh številkah bi se kdo vpra¬ šal, ali se ni dalo morda kaj več narediti in s tem prihraniti mar¬ sikatero negodovanje občanov? To je morda res, vendar ne smemo prezreti dejstva, da se je ta organ dnevno srečaval s tehničnimi pro¬ blemi, ki so otežkočali ekspeditiv- nejše reševanje, o katerih pa ne mislim govoriti, ker so občanom več ali manj znani. Na tem področju pa so proble¬ mi, ki so v veliki meri odvisni od prosivcev samih in prav zaradi tega je potrebno, da jih nekoliko osvetlimo. Vsekakor mora biti jasno, da se mora komisija za ugotovitev de¬ lovne dobe in posebne dobe pri svojih odločitvah strogo držati za¬ konitih predpisov, kajti s prizna¬ njem delovne dobe posamezniku sledi prej ali slej tudi pokojnina, ki bremeni družbena sredstva. Za¬ to nikakor ne bi bilo pravilno, da pride do te ugodnosti nekdo ne¬ upravičeno. Vse nevšečnosti pa bi odpadle, če bi bili zahtevki po¬ sameznikov postavljeni na realni osnovi. Ni dovolj, da svoj zahtevek ute¬ meljujemo z izjavami prič, kajti le te, zavedajoč se sankcij, ki jih lahko doletijo za krivo pričeva¬ nje, čestokrat postavijo upravni organ v dvom o resničnosti izjave ali pa niso v stanju opisati stvar¬ nega stanja. Zato je komisija do¬ stikrat prisiljena poiskati te do¬ kaze iz drugih evidenčnih virov in se jih posluževati, pa čeravno je znano, da niso popolni. Ravno tako pride tudi po nepotrebnem do večkratnega zasliševanja prič, kar več ali manj bremeni stran¬ ko. To so le posamezni primeri, ki otežkočajo kompleksno reševa¬ nje teh problemov. Iz posameznih ugotovitev je razvidno, da zajemajo prosivci v svojih zahtevkih tudi obdobja, do katerih po zakonu niso upravi¬ čeni. Zato ne bo odveč, da tudi o tem spregovorimo nekaj besed. Zakon o pokojninskem ’ zavaro¬ vanju točno določa, katera ob¬ dobja se štejejo v delovno dobo in posebno dobo. N. pr.: 1. Čas ki ga je zavarovanec pre¬ bil v bivši italijanski vojski, in¬ ternaciji ali ujetništvu, se šteje za pokojnino; vojni čas, t. j. od 10. junija 1940 do 8. septembra 1943 se šteje, če je bil neposredno pred tem v delovnem razmerju, ali če ima najmanj 15 let delovne dobe (38. člen ZPZ). 2. Zavarovancu, ki je opravljal pred 15. majem 1945 poklicno delo kot obrtnik, se šteje za pokojnino toliko časa, kolikor časa je bil po 15. maju 1945 v delovnem razmer¬ ju s polnim rednim delovnim ča¬ som, če je ostal po 15. maju 1945 v delovnem razmerju najmanj 5 let (44. člen ZPZ). 3. Čas, ko je bil zavarovanec jugoslovanski državljan, ki se je izselil pred 6. aprilom 1941, v de¬ lovnem razmerju v tujini, če je dopolnil v Jugoslaviji po 15. maju stavu posamezne komunalne skup¬ nosti. Tudi občinski ljudski odbori, ki doslej niso preveč skrbeli, kako poslujejo posamezne podružnice socialnega zavarovanja, se bodo odslej bolj zanimali za njih deb, ker bo prav občinski ljudski od¬ bor moral odločati o višini pri¬ spevka za zdravstveno varstvo. Od 950 aktivnih zavarovancev koncem leta 1945 se je število za¬ varovancev v Ilirski Bistrici po vključitvi obrtnikov v letu 1962 povečalo na 3070. Vseh zdrav¬ stveno zavarovanih oseb je v naši občini sedaj nekaj nad 90% vsegc prebivalstva. Tudi zdravstvena služba, ki je bila zadnje čase bolj šibka, se po¬ stopoma izboljšuje. Videti je, da bo v bližnji bodočnosti dovolj zdravnikov. Sicer pa bi morala biti ta služ¬ ba na dostojni višini, saj je v letu 1961 podružnica v Ilirski Bistrici iz sklada zdravstvenega zavarova¬ nja izplačala za zdravljenje zava¬ rovanih oseb nad 168 milijonov dinarjev. Če upoštevamo, da je bilo v letu 1961 dnevno v staležu nezmožnih 167 zavarovancev, ki bi lahko ustvarili 750 milijonov bruto proizvoda, potem znaša ce¬ lotna škoda skoraj milijardo di¬ narjev. Prav zaradi tega bo treba v or¬ gane samouprave socialnega za¬ varovanja v tem mesecu izvoliti take ljudi, ki bodo kos težavnim nalogam, ki stojijo pred nami. Prav ti organi bodo namreč raz¬ polagali z ogromnimi sredstvi, ki jim jih družba zatrpa zato, da je zavarovanim osebam zagotovljena vsestranska pomoč ob bolezni, po¬ škodbi, ob upokojitvi in v prime¬ rih, ki jih omenjajo predpisi o so¬ cialnem zavarovanju. Izdatki sklada zdravstvenega za¬ varovanja v zadnjih letih nara¬ ščajo z zaskrbljujočo naglico. To naraščanje izdatkov bo treba s pametnim gospodarjenjem zmanj¬ šati, seveda pa pri tem ne smejo trpeti niti zavarovanci niti zdrav¬ stvena služba. Leta 1957 so izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje na enega zavarovanca dosegli 15.368 din, leta 1961 pa že 46.040 din. Občinski odbor Socialistične zveze je na razširjeni seji obrav¬ naval porast izdatkov socialnega zavarovanja, isti problem pa je pretresal tudi svet za socialno varstvo pri ObLO Ilirska Bistrica skupaj s svetom zdravstvenega doma in s člani samouprave soci¬ alnega zavarovanja. S tem v zvezi so bili že storjeni ukrepi, rezul¬ tati pa bodo vidni šele čez nekaj mesecev. A. KNAFELC 1945 delovno dobo najmanj petih let. (47. člen ZPZ). 4. V delovno dobo se šteje tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil do 31. decembra 1947 pri javnih delih, če je neposredno z javnega dela ali najmanj po šestih mese¬ cih potem stopil v delovno raz¬ merje (252. člen ZPZ). V delovno dobo pa se ne šteje čas, ko je bil zavarovanec v de¬ lovnem razmerju, preden je do¬ polnil petnajst let starosti ali pa, ko je bil vajenec ali ko se je redno šolal. Ne bo odveč pripomniti, da bi tu lahko mnogo pomagale naše kadrovske službe v gospodarskih organizacijah in nudile svojim de¬ lavcem konkretno pomoč. F. SLABNIK SEPTEMBER + ST. 1 SNEŽNIK | 5 Rešimo naše sadovnjake Naši kraji so že stoletja znani kot izredno primerni za sadjar¬ stvo. Žal se ta panoga pri nas kljub temu ni razvila v donosno panogo kmetijstva, ki bi dajala redne in obilne dohodke sleher¬ nemu sadjarju-Brkincu. Bodimo si odkriti in priznajmo, da smo Brkinci — sadjarji, sicer ne samo po lastni krivdi, prespali zadnjih petdeset let, ko se ni sad¬ jarstvo v svetu nič manj razva¬ jalo kot ostale panoge kmetijstva in gozdarstva. Nič čudnega! Saj smo živeli na skrajnem jugu sta¬ re Avstrije, na skrajnem severu Italije. Naš lepi zeleni vrt — Br¬ kini — za te režime ni pomenil gospodarsko pomembnega koščka zemlje, pač pa vojaško obrambno, obmejno področje. Se tisto malo, kar so naši predniki sami brez sleherne strokovne pomoči pri¬ nesli v Brkine, so razdejale vojne, v katerih smo kot mejaši vedno prenesli največ gorja. Ni čudno, da smo pozabili na sadovnjake in namesto da bi gnojenju, čiščenju, obiranju, cepljenju, sajenju sad¬ nih dreves dodali še škropljenje in številna nova opravila, ki po¬ večujejo kvaliteto in kakovost pri¬ delka ter vodijo k redni rodnosti, smo ta leta pozabili ih opustili še marsikaj koris.tnega. kar je že naš praded skrbno opravljal v sadov¬ njaku. Veliko novega je doživelo v teh letih sadjarstvo razvitih dežel. Sadjar je tam prišel že tako da¬ leč, da je sadno drevje podredil svoji volji in odvzel naravi velik del tiste moči, ki mu preprečuje dosego rednih obilnih pridelkov kvalitetnega sadja. Tako se je sadjar naučil dre¬ vescu pomagati, da bi zraslo čim- prej (že v 5—10 letih), dal mu je tako obliko, da bo sposobno klju¬ bovati vetrovom in drugim ne¬ všečnostim narave, da bo na njem čim laže opravljal vsa potrebna dela, da bo na njem sleherni plod pravilno razvit in brez težav do¬ segljiv obiravcu; s svojim zna¬ njem je prisilil drevo, da name¬ sto v les spreminja hranila v plo¬ dove. Tako se je sadjar naučil pripra¬ viti drevo k stalnejši rodnosti. Stare številne sorte, ki jih kupec ne mara, je zamenjal s takimi, ki obilno rode in so iskane na sve¬ tovnem tržišču. Vse to in še mar¬ sikaj se je ta sadjar, ki je imel vse pogoje za razvoj, naučil v teh 50 letih našega (krivičnega) spa¬ nja. Imel je pač srečo in priliko. No, mi nismo krivi, da smo sadjarsko zaostali, se izgovarjamo. Res je, toda krivi smo, da se ne potrudimo prevzeti vse tisto, kar se je naprednejši srečnež naučil v petdesetih letih. Krivi smo, da smo še tisto pradedovo znanje zmaličili in ga pozabili. Še vedno sadimo očetje za sinove, še vedno si pustimo ukazovati in to celo od dreves. Potrpežljivo jih ča¬ kamo, kdaj bodo dala to, kar mi hočemo. Strahovito se bojimo pri¬ znati, da je mogoče nekje tudi kaj boljšega. Preveč se imamo radi in ugotavljamo, da je to, kar mi delamo, najboljše. Tudi tisti sadjar, ki sem ga opisal, je bil našega mišljenja. Celih petdeset let razvoja sadjarstva se je spre¬ minjal. Dokažimo mu, da smo tudi mi sposobni doumeti, kar je tudi on doumel in to ne v pet¬ desetih letih, pač pa le v nekaj letih!. Ta dokaz nam bo tudi iz¬ boljšal življenje, dal nam bo nov košček kruha. Prišel je čas, ko se moramo od¬ ločiti za rešitev naših propadajo¬ čih nasadov. To smo dolžni sto¬ riti! Dolžni smo pridelovati kako¬ vostno sadje, kot je dolžan pride- lovavec riža, sladkorja, kave, pri¬ praviti našemu človeku te dobri¬ ne. Ce tega ne čutimo sami, nas bodo prisilili zakoni. Saj je ljudi vedno več in ti zahtevajo od nas kmetijcev vedno več in vedno boljše proizvode, kakor tudi mi zahtevamo boljšo in lepšo obleko in druge industrijske proizvode. Rekli bomo zopet: Kaj bi po¬ svečali večjo skrb sadovnjakom, ko pa ti vedno manj in pored¬ koma rodijo! Če smo spoznali vse, kar počenja napreden sadjar, da doseže pogosto rodnost nasadov, moramo nujno ugotoviti, da smo tega večinoma krivi sami. Opu¬ stili smo pravilno sajenje, gno¬ jenje, rez in škropljenje ter vrsto drugih ukrepov, ki vodijo k redni rodnosti. Torej sami smo privedli naše nasade do stanja, v katerem so. Naši sadovnjaki hirajo, v njih je leglo bolezni in škodljivcev, tako, da se našega sadja boji vsa¬ ka dežela uvoznica kot črnih koz Zaradi sušne dobe je v zadnjem času tudi na območju občine Ilir¬ ska Bistrica mnogo pašniških in gozdnih požarov. Dne 16. avgusta t. 1. je nastal večji gozdni požar v bližini vasi Šembije. Požar je zajel večjo po¬ vršino, poraščeno z mlajšimi bo¬ rovci, last SLP. Kljub hitri inter¬ venciji gasivcev iz Ilirske Bistrice požara ni bilo moč omejiti, dokler niso priskočili na pomoč tudi pri¬ padniki JLA iz VP Trnovo. Za¬ radi podtalnega tlenja ognja se je požar na istem kraju v naslednjih dveh dneh še dvakrat pojavil. V obeh primerih so morali spet in¬ tervenirati gasivci in pripadniki JLA. Slednji so ostali na požari- šču še pozno v noč, ker je bilo pričakovati ponovnih požarov. Posebna komisija za ocenitev škode je ugotovila, da je požar uničil ca 5 ha borovega prirastka Skupna škoda, ki jo je povzročil požar, pa znaša 3 milijone dinar¬ jev. Komisija, ki je raziskovala vzroke požara, je ugotovila, da je in tifusa. Z njimi bi jim prinesli kali številnih bolezni in škodljiv¬ cev. Razumljivo je torej, da naše sadje kupujejo le za izdelavo mar¬ melade itd. in da dosega naše sadje zelo nizke cene, ker ni spo¬ sobno za prenosno uporabo. Naše sadno drevje ni samo bolno, tudi lačno je, ne damo mu tistega, kar bi mu morali (pozabljamo gno¬ jiti), četudi vemo, da vsako živo bitje v lakoti zboli in ne da nič koristnega, pač pa hira, dokler ne izbira. Žalostno je ugotavljati, da pro¬ pada v Jugoslaviji na stotisoče in milijone dreves zato, ker so bolna za raznimi boleznimi in da ta še naprej širijo svoje bolezni in škodljivce. Z vetrom, s transpor¬ tom, z ljudmi in živalmi se širijo okužbe na bližnjo in daljno oko¬ lico. Po vsem tem ni težko ugoto¬ viti, da bomo brez gnojenja, pra¬ vilnega sajenja in škropljenja ob sadovnjake, ob naj večji mrtvi ka¬ pital Brkinov. Zopet bomo našli izgovor: Saj se vse to ne izplača! Res se ne, pa tudi obiranje sadja se ne iz¬ plača, če imamo do 15 metrov vi¬ soka drevesa, ki jih je samo deb¬ lo, nimajo pa številnih drobnejših vej in vejic, ki jim pravimo rod- požar nastal zaradi neprevidnosti pri netenju ognja v gozdu. Po¬ vzročitelj požara se bo moral za¬ govarjati pred pristojnimi organi. Žal moramo ugotoviti, da ob tem požaru ni bilo opaziti niti enega gozdnega organa, ki bi so¬ deloval pri omejitvi ognja. Sleherna gospodarska organiza¬ cija, ki se ukvarja z upravljanjem gozdov, je dolžna v primeru več¬ jega gozdnega požara nemudoma poslati svojega strokovnega usluž¬ benca h gašenju ne glede nato, ali je nastal požar v gozdu, ki je pod upravo SLP ali pa v gozdu privatnega lastništva. Sodelovanje gozdnih organov pri gozdnih požarih je potrebno pred¬ vsem zaradi strokovne moči. Vredno je omeniti tudi to, da je bilo pri gašenju tega požara opaziti splošno pasivnost članov gasivskih društev s področja Kne¬ žaka. Prvi dan je sicer sodelovalo 10 članov in 10 pionirjev gasiv¬ cev, kar pa je vsekakor malo. Se posebno pasivnost pa so po- ne in ne rodijo, ker dreves v mla¬ dosti ne režemo, t. j. ne vzgajamo v obliko, ki nam je najbolj zaže¬ lena in ki zagotavlja, da bodo vsa ta opravila bolj poceni. To smo pač zamudili, bomo rekli. Ni ta¬ ko! Tudi stara drevesa lahko pri¬ pravimo, da bodo taka, kot si že¬ limo, da bodo polna rodnega lesa; lahko jih znižamo in usposobimo za redno rodnost. Poglejmo, kaj je vzrok, da rodijo naša drevesa le vsakih 5 do 10 let: Drevo rabi za življenje hranila iz zemlje (gnojenje), pline iz zra¬ ka, ki jih dobiva preko listov (imeti mora obilo zdravih listov), potrebno mu je zračno ležišče ko¬ renin, da se ne zaduše, še najbolj pa potrebuje obilo vode, ki je glavni nosivec vseh hranil po dre¬ vesu ter skupno z ostalimi snovmi tvorec plodov in vseh delov dre¬ vesa. Po vsem tem nam ni težko za¬ ključiti, zakaj moramo ohraniti drevesa v dobrem zdravstvenem stanju, da moramo skrbeti za zračno krono in drevesu dajati vse, kar potrebuje. Poskrbeti mo¬ ramo tudi za to, da z rez j o ob¬ navljamo že izrojene veje, ker ta rode obilno le določeno število let, ko pa se i^rode, postanejo ne¬ plodne. V njih se nabirajo leta in leta hranila, da eno leto preobilo rodijo, potem pa zopet lenobno zbirajo b r ano za plodove vrsto let. ko zarode, pa rode toliko plo¬ dov, da so ti drobni, izredno slabi in popolnoma izčrpajo drevo. Vse to lahko človek uravnava. Veliko bo treba še napraviti v naših nasadih za dosego tistega, kar hočemo. Poslužili se bomo vseh pripomočkov, da to dose¬ žemo, saj živimo v času, ko lahko pridemo do njih, ko se lahko na¬ učimo vsega tega. Seveda bo treba za naše učenje veliko zaupanja in potrpežljivosti. Celo napake se nam bodo vrinile, vendar bomo s prizadevanjem končno uspeli in se uvrstili med tiste sadjarje, ki jim pravimo, da so napredni. Ta naš časopis nam bo kot na¬ lašč za pomenek: če ga bomo stalno brali in se ravnali po navo¬ dilih, bomo postali dobri sadjarji. Mi, ki smo dolžni, da prenesemo izkušnje naprednega sadjarja v Brkine, pa bomo skušali čimbolj domače posredovati vse, kar je v tej panogi koristnega. Torej sad¬ jarji Brkinci, naš pismeni pogovor se je že začel! Ing. MEZGEC kazali prebivavci vasi Šembije, ki jih kljub opozorilom uslužbencev LM ni bilo moč pridobiti k sode¬ lovanju, dasiravno je obstojala ne¬ varnost, da se požar razširi na pri¬ vatne gozdove. Poleg že obstoječih zakonskih predpisov, ki urejajo potrebne ukrepe o varstvu ljudskega pre¬ moženja pred požarom, je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Ilirska Bistrica pred kratkim na svoji seji sprejel še odredbo o ukrepih za preprečevanje gozdnih požarov. Odredba bo v kratkem dostavljena v vednost vsem kra¬ jevnim odborom ter posameznim vasem na oglasne deske. Menimo, da bi bilo zelo koristno, da bi z odredbo o preprečevanju gozdnih požarov zastopniki krajevnih od¬ borov seznanili svoje prebivavce še na vaških sestankih ter pozneje le-to tudi z vso vestnostjo upošte¬ vali, ker le na tak način bomo preprečili znatno škodo, ki nam jo povzročajo požari v naših gozdo- vih. m. Sepec Varujmo gozdove pred požari ■ j SNEŽNIK | - SEPTEMBER 4 ST. 1 Gospodarjenje v mraziščih snežniškega masiva Gozdarska problematika snežni¬ škega masiva je zelo široka in pe¬ stra. Obravnavanje številnih prob¬ lemov pa bi bilo pomanjkljivo, ako se ne bi dotaknili gospodar¬ jenja sestojev v mraziščih, ki jih srečujemo povsod na področju Snežnika: v Vel. Podežnici, v Ma¬ li Podežnici, Kosmati dolini, Mrz¬ lem dolu, Črni dragi, Grdi dragi itd. Po dolgoletnem nestrokovnem ravnanju s sestoji v teh mraziščih so le-ta denaturirana in nimajo več svojega prvotnega naravnega izgleda niti zdravega stanja in so biološko in gospodarsko manj vredna. Ker tvorijo mrazišča raz- sežne površine, nam ne more biti vseeno, kakšen gozd sestavljajo sestoji v mraziščih. Nikakor ne moremo dopustiti, da ostanejo go¬ zdovi še nadalje prazni, zanemar¬ jeni in izmaličeni. Izboljšanje gozdne proizvodnje je tudi na teh površinah važno in težiti moramo za dviganjem prirastka in kakovo¬ sti lesa kakor na ostalih predelih. To pa je dosegljivo z uvajanjem umnih gojitvenih načel, ki v večji meri zagotavljajo prirodno pomla¬ jevanje. Dviganje lesne proizvodnje po Pretekli mesec se je mudila na obisku v Jugoslaviji poljska sindi¬ kalna delegacija lesnoindustrij¬ skih in gozdarskih delavcev. Vra¬ čala je obisk naši slični delegaciji, ki je bila v začetku tega leta na obisku pri njih. V Sloveniji je delegacija obiska¬ la več lesnoindustrijskih podjetij in gozdnih gospodarstev. Med tem obiskom je izrazila željo, da bi si ogledala tudi kako tovarno lesoni¬ ta. Tako je bilo najavljeno, da pride poljska delegacija k nam na obisk dne 28. avgusta. Ob 8.30 uri so res prišli. Delegacija je bila sestavljena iz 4 članov. Ti so bili Kuleša Edvard, sekretar central¬ nega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, Fi¬ lipovič Roman, direktor okrožne uprave državnih gozdov Bialystok, Vereščinski Stanislav, sekretar sindikalne podružnice podjetja lesne industrije »Hajanuvka« in Pszibisz Tadeusz, mojster in par¬ tijski sekretar podjetja »Hajanuv- ka«. Spremljal jih je tov. Svetina iz gozdnega gospodarstva Bled ter tolmač. Po ogledu obrata osnovne pro¬ izvodnje in obrata kašimice smo se zbrali v direktorjevi pisarni, kjer je stekel pogovor. Zelo so jim ugajali naši novi stroji v obratu osnovne proizvodnje. Povedali so nam, da je tudi pri njih ta pano¬ ga lesne industrije povsem nova. Edina tovarna lesonita, ki je de¬ lovala že pred vojno, je obstojala v tistem delu Poljske, ki je spa¬ dal pred drugo svetovno vojno k Nemčiji. Ostale tovarne lesonita, tri po številu, pa so zgradili po vojni, pravzaprav v zadnjih dese¬ tih letih. V programu imajo pa še gradnjo novih tovarn lesonita in povečavo sedanjih kapacitet. To jim narekuje velika količina ne¬ izkoriščenih surovin, bodisi odpad¬ kov ostale lesne industrije, bodisi lesa malih dimenzij, ki ga dobijo kakovosti in količini je danes po¬ glavitna naloga gozdnega gospo¬ darstva ; zaradi ogromne potrebe po lesu moramo večkrat načenjati lesno glavnico. Namen tega se¬ stavka je opozoriti operativno go¬ zdarstvo na važna biološka vpra¬ šanja in predočiti potrebo po pra¬ vilnem gospodarjenju v naših mraziščih. Le gozd, ki ga pravilno gojimo, je zdrav in odporen proti sovraž¬ nim silam žive in mrtve narave. Njegova odporna sila in moč iz¬ virata iz tesno povezanega sožitja številnih rastlinskih vrst in od skladnega sodelovanja vseh živih in mrtvih sil narave. Gospodarjenje v smrekovih go¬ zdovih v naših mraziščih je zara¬ di posebnih toplotnih razmer in svojevrstnih zahtev smreke na teh rastiščih zelo zahtevno. Pri pre¬ gledu teh sestojev ugotavljamo, da so zaradi nepravilnih in preko¬ mernih sečenj močno pokvarjeni in če jih hočemo popraviti, si mo¬ ramo pomagati z umetno saditvi¬ jo. Potrebno je poudariti, da bi morali gozdove v mraziščih zašči¬ titi z umnim gozdnim gospodar¬ jenjem, ker so zaščitni ukrepi vse¬ kakor uspešnejši in cenejši kakor pri čiščenju njihovih zelo obsež¬ nih gozdov in ki se ne da upora¬ biti v druge namene. Začudili so se sorazmerno viso¬ kemu povprečju plač naših delav¬ cev napram delavcem ostale les¬ ne industrije. Smatrajo pa, da je to pravilno, ker je proizvodnja le¬ sonita visoko mehanizirana in za¬ hteva od delavcev večjih umskih naporov kot v ostalih panogah. Pri njih se prav sedaj borijo za izboljšanje plač delavcem, ki de¬ lajo pri proizvodnji lesonita, ker imajo ti občutno nižje plače od delavcev, zaposlenih pri proizvod¬ nji pohištva in galanterije. Plače delavcev v Polskem so, na podoben način kot pri nas, vezane na časovno normo posameznika ter na celotno realizacijo obrata odnosno podjetja. Imajo pa po¬ stavljene določene plafone z ozi¬ rom na kategorijo delavca in na delo, ki ga opravljajo posamezni¬ ki. Ta sistem se stalno razvija in izpopolnjuje ter teži k temu, da je vsakdo plačan po vloženem trudu. V pogovoru z njimi nismo opa¬ zili nobene zadržanosti ali name¬ na kaj prikrivati. Na vsa vpraša¬ nja so odgovarjali takoj in nam skušali čimbolj nojasniti, kar nas je zanimalo. Ce se je sprožila kakšna diskusija, so takoj izrazili svoje mišljenje v zvezi z obrav¬ navano tematiko. V nas so zapu¬ stili vtis iskrenih in razumeva,jo- čih tovarišev, tako da smo jim ob slovesu res iz srca želeli: »Prihod¬ njič ponovno na svidenje!« Česnik Stanko MED UČITELJI IN ODBORNIKI Dograditev nove bistriške šole je pa skoraj tako velik problem kot sklicanje seje občinskega od¬ bora. — Saj služi šola že sedaj svo¬ jemu namenu. Dala je že eno ge¬ neracijo zidarjev, sedaj bo začel pouk pleskarjev, ostalega kadra pa itak ne bomo potrebovali. popravljanje škode s saditvijo. Pa¬ ziti pa moramo, da ne porušimo biološkega ravnotežja. Ravno na rastiščih mrazišč se je v preteklosti mnogo grešilo za¬ radi nevednosti in zaradi nestro¬ kovnih posegov. Vsa gojitev je bi¬ la omejena zgolj na pomlajevanje teh sestojev. Izkušnje nas učijo, da navadne zastorne sečnje niso dale nobenih rezultatov. Z ozirom na ekstremno rastišče je tu smre¬ ka svetlobna drevesna vrsta in pod zmerno presvetljenim sesto¬ jem se pomladek smreke, ki po¬ trebuje sonca, v mrazišču sploh ni pojavil. Znano je, da so v teh mraziščih jutranje slane pogost pojav tudi v poletnih mesecih, v juniju in juliju. Vse to je dalo povod, da smo začeli priporočati posamično prebiranje, kar pa tudi ni dalo zaželenih rezultatov. Uni¬ čevalne sečnje v dobi italijanske okupacije in sečnje v poznejših le¬ tih so še pospešile negativno sta¬ nje smrekovih sestojev na teh eks¬ tremnih rastiščih do take stopnje, da je naravna obnova gozda naj¬ večkrat onemogočena in bo po¬ trebno v redkih in vrzelastih se¬ stojih poskušati z umetno sadit¬ vijo. Poraja se vprašanje, kakšno po¬ mlajevalno tehniko naj uporabi¬ mo v smrekovih sestojih v mrazi¬ ščih. Videli smo, da se zaradi ve¬ like zahtevnosti smreke po svetlo¬ bi pomladek pod zastorom ne po¬ javi, ako pa močneje odpiramo, se tla zaplevijo, poleg tega pa po¬ mladek, v kolikor se pojavi, moč¬ no trpi zaradi slane. Za uspešno sanacijo in izboljša¬ nje sestojev smreke na ekstrem¬ nih rastiščih v mraziščih bo po¬ trebno, da se v teh predelih sku¬ pinsko postopno gospodari. S sku¬ pinsko postopnim gospodarjenjem bomo uspeli v največji meri ob¬ vladati okolje. Pravilno je treba izbrati začetno površino pomladit- venih jeder in začeti s pravilnim pirjenjem v smer. ki omogoča naj¬ boljšo zaščito nežnega pomladka pred pozebami. Na teh malih po- mladitvenih jasah se bistveno ne bo menjala temperatura od sosed¬ nih v sestoju, tudi dotok svetlobe bo dovolj velik, da se bo lahko utrdil smrekov pomladek. Upošte¬ vati moramo, da je razvoj smre¬ kovega pomladka in mladja v mraziščih zelo počasen in da je treba zato pomlajevalna jedra ze¬ lo previdno širiti z roba starega sestoja, kar omogoča zaščito po¬ mladka pred slano. V kolikor pa kljub takemu postopku pomlaje¬ vanje ne uspe, ne preostane dru¬ go, kakor da sežemo po umetni saditvi z močnimi odpornimi sadi¬ kami. Uporabljati je 5-letne smre¬ kove presajenke, vzgojene iz se¬ mena, nabranega v mrazišču in pridobljene v lokalni drevesnici, ki naj se v ta namen osnuje v mrazišču. Saditev je pričeti v mi- kroklimatično ugodnih legah mra¬ zišča (na robu) in nato nadalje¬ vati proti dnu. Ker v mraziščih spomladi sneg zelo kasno skopni, je treba saditev izvršiti jeseni. Za 1 ha bomo potrebovali 10.000 do 15.000 sadik. Na pobudo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LRS je pi¬ sec članka osnoval leta 1950 v mraziščih Velike Padežnice lokal¬ no drevesnico, kjer je vzgajal le semena, nabrana v sami Padež- nici: smreke, Pinus 'unicinate (na¬ bran na Goljaku pri Gomancah), brezo in jelšo. S pridobljenim sa- ditvenim materialom je začel sa¬ nirati ekstremno rastišče Vel. Pa¬ dežnice, upajoč, da bo pridobljene uspehe in izkušnje prenesel še na ostala mrazišča. Vložen trud je začel dajati vidne uspehe. Žal so nastopile reorganizacije, menjale se je gozdarsko osebje. Vel. Pa- dežnica je postala pašnik bosan¬ skih konjičkov, ki so nosili oglje in drva iz okoliških gozdov. Kar niso konji obgrizli, so pomendrali, in tako uničili vse, kar smo s tru¬ dom dosegli. Danes so se razmere pri gozdar¬ stvu temeljito spremenile in mo¬ goče je napočil pravi čas, da se za naša mrazišča ponovno zavzame¬ mo in v študijske namene osnuje¬ mo male lokalne drevesnice. Trud in denarna sredstva, vložena v ta namen, bodo prav gotovo dobro poplačana, saj ne smemo pozabiti, da so naša mrazišča tako z gospo¬ darskega kot z biološkega vidika velikega pomena. Naravo se da do neke mere popraviti, če pozna¬ mo njene sile in prirodne zakone njenega delovanja in če umemo te sile spretno izkoristiti in usmer¬ jati. Obisk poljske sindikalne delegacije V. KINDLER Aktivisti RK in DPM naše občine, ki so razširjali akcijo za dograditev slovenskega mladinskega zdravilišča Debeli rtič na izletu v tem kraju. — Foto: F. ZAJC KAJ VEC O IZLETU V PRIHODNJI ŠTEVILKI SEPTEMBER + ST. 1 7 | SNEŽNIK [ Služba za pravno pomoč državljanom! Udeleženci tečaja za voznike-amaterje A in B kategorije z inštruktorji Avto-moto društva in izpitno komisijo po oprav¬ ljenih izpitih. Tečaj je bil organiziran v Novokračinah na po¬ budo tamkajšnjih prebivalcev. To je prva skupina, ki je opra¬ vila izpite za voznike A in B kategorije s 100% uspehom Foto: F. RAKTELJ za mladinsko okrevališče Debeli rtič V začetku letošnjega leta je ob¬ činski ljudski odbor Ilirska Bi¬ strica na predlog nekaterih od¬ bornikov ustanovil zavod »Služba pravne pomoči — Ilirska Bistri¬ ca*«. Ustanovitev zavoda je nare¬ kovala potreba po tovrstni pisar¬ ni, kajti na območju občine ni nobene odvetniške pisarne in so se morali državljani posluževati odvetnikov na Reki, v Postojni in v Kopru, kar je bilo zvezano s precejšnjimi stroški in izgubo ča¬ sa. Poleg tega pa so se občani obračali za pravno pomoč k ne¬ strokovnim osebam, ki so v večini primerov dajale strankam napa¬ čen poduk ter jim z nepravilnimi vlogami in zahtevki povzročile stroške, večkrat pa celo izgubo tistih pravic, ki bi strankam sicer pripadale, če bi bili zahtevki pra¬ vilno in pravočasno podani. Zavod je začel delovati 5. mar¬ ca letos in ima svojo pisarno v Gregoričevi ulici 20 (Trnovo). Pi¬ sarna je odprta vsak ponedeljek, sredo in petek popoldne od 15. do 18. ure, tako da je mogoče tudi zaposlenim državljanom opraviti opravila, ki bi jih sicer morali v dopoldanskih urah. Pisarna daje pravno pomoč dr¬ žavljanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic pred so¬ diščem, državnimi organi in dru¬ gimi organizacijami. Pravna po¬ moč obsega dajanja ustnih in pi¬ smenih pravnih nasvetov, sestav¬ ljanja listin, pogodb, oporok in drugih izjav. Poleg tega pa sestavlja pisarna tudi vse druge vloge, kot so proš¬ nje, tožbe, pritožbe, zemljiško¬ knjižne predloge itd. Pisarna za¬ stopa stranke tudi pred sodišči in drugimi organi. Po dosedanjih* šestmesečnih iz¬ kušnjah pisarne se je pokazalo, da so se državljani obračali za pomoč predvsem v civilnopravnih, kazenskih in upravnokazenskih zadevah, pa tudi precej v uprav¬ nih zadevah. Manj pa je bilo za¬ dev iz delovnega razmerja, čemu je mogoče vzrok, da je bila pi¬ sarna delavcem v podjetjih še ne¬ poznana. Izkoriščamo to prilož¬ nost, da obvestimo predvsem de¬ lavce in tiste državljane, ki še nimajo urejene delovne dobe, da tak zahtevek uredijo v tej pisar¬ ni, ker pisarna poskrbi za vso do¬ kumentacijo in bodo strankam s tem prihranjeni večji stroški in zamuda časa. Poleg tega pa bo zahtevek tudi pravilno sestavljen. Storitve plačujejo stranke po ta¬ rifi, ki jo je predpisal občinski ljudski odbor, vendar pa se siro¬ mašnim strankam dajejo nasveti in sestavijo vloge brezplačno. Upamo, da se bo s populariza¬ cijo pisarne njen delokrog oziro¬ ma obseg dela še povečal, tako da Se bodo pravne pomoči poslužili vsi, ki so je potrebni. Tako bo pisarna v celoti dosegla namen za katerega je bila ustanovljena. I. Penko Nabiralna akcija Kot po vsej Sloveniji se tudi v naši občini izvaja nabiralna ak¬ cija za dograditev mladinskega okrevališča Debeli rtič pri Kopru. Višina nabranih sredstev pa še zdaleč ne dosega planirane vsote. Do sedaj je nabranih 303.589 di¬ narjev. Od te vsote odpade 90.000 dinarjev na uprave gospodarskih organizacij in ustanov po nasled¬ njem redu: Komunalna banka din 50.000.—, Zadružnik 20.000.—, Ili- risija in Lesonit pa po 10.000.— ; 101.052.— so nabrale organizacije RK na šolah in to: PRK Ilirska Bistrica 53.400.—, Harije 6121.—, Kuteževo 6250.—, Veliko brdo 1411.—, Prem 9700.—, Doljni Ze¬ mon 6850.—, Knežak 11.000.—, Šembije 1250.—, Vrbovo 3100.— in Ostrožno brdo 1970 dinarjev. Od teh nabranih vsot je le šola v Ilir¬ ski Bistrici zbrala sredstva samo od pomladkarjev, medtem ko so ostale šole poverile zbiranje sred¬ stev pomladkarjem in so tako ote¬ žile zbiranje aktivistom osnovnih organizacij RK; 60.624 dinarjev so zbrale osnovne organizacije po te¬ renu in sicer: 4450 din Novokra¬ čine, 1250 din Sušak, 4800 din Jel- šane in Dolenje, 35.700 din Bač. V tej vsoti so tudi sredstva kolek¬ tiva Javor Bač. 3350 din so zbrale Podgraje, 4700 din Topole, 3684 di¬ narjev Rečica in Dobropolje, 2390 dinarjev Mereče in Podstenje; 50 tisoč 913 din so darovali člani sindikalnih podružnic: Občinski sindikalni svet, ZB in SZDL 2200 dinarjev, Lesonit 9713 din (zani¬ mivo je pri tem, da so sredstva zbirali samo med delavci in ne tudi med uslužbenci), Snežnik 6000 din, Komunala 11.100 din, Zadružnik 10.8000 din, Planika 5100 din. 14 sindikalnih podružnic doslej še ni prispevalo svojega deleža. Akcija je še vedno v teku; ker je cilj uporabe teh sredstev name¬ njen najmlajšim, ki so zdrav¬ stveno ogroženi, ne dvomimo, da bodo tudi te izpolnile svojo dolž¬ nost. S. PUGELJ