\y- na in vsak četrtek. Conn mri je П K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko in drugo tn.10 državo 0 K.! — PoHnmezno številko so proHniaio 1	po 10 vinnrjev ——-—
Slovenskemu ljudstvu v pouk (n zabavo.
Spisi in dopisi so pošli jaio: Uredništva .Domoljuba" Ljubljana. Kopitarieva ulica: Naročnina roklamacjje in in-rtorat.i pa Upravnifttvu „Pomolniba*. — Ljubljana. Kopitarjeva ulicn ——
J

V Ljubljani, dne 6. septembra 1817.
Leto XXX.
Pomenki.
»Mi tu trpimo, kaj pa delate vi? prepirate se!« Tako pišete, prijatelj, iz strelskega jarkä. Razumemo vas, vendar moramo reči, da nam delate krivico,
O ,to dobro vemo, da vi trpite in koliko trpite. In Bog je priča, kako bi vam radi olajšali in okrajšali trpljenje! Saj ste vi naši, naši bratje, naši tovariši. In z vami trpimo tudi mi. Koliko trpe z vami vaše dobre matere in sestre, vaši stari očetje, a tudi vsi mi, vaši bratje in tovariši, čutimo z vami. Kadarkoli se odpre na bojišču nov grob, je ta grob naš, naših dragih, in če tudi nam je ta ali oni po obrazu in imenu neznan, desti je, da je njegov grob grob sinu našega naroda!
Tega ne bomo razkladali, da tudi sicer mnogo trpimo. Z vašim trpljenjem se naše kajpada ne da primerjati. Trpimo pa vendarle dosti. Koliko skrbi, bridkosti, sitnosti, pa tudi pomanjkanja! Toda, kakor smo rekli, o tem ne bomo govorili. Bolj nas boli, da pravite: kaj pa vi delate? Koga mislite? Svojih dragih gotovo ne, saj veste, koliko morajo delati in se truditi domar in na polju. Še nikoli se ni toliko delalo. Vi mislite pač Ie na javno delovanje. A tudi tu se mnogo mnogo dela. Koliko dela in potov imajo župani in duhovniki radi vojaških in svetnih oblasti, z raznimi prošnjami, koliko P-sarij, da nekateri že ne morejo več zmagovati. Seveda pri tem tudi mnogo zamere "a zgoraj in na spodaj. Na zgoraj, ker prihajajo z raznimi tožbami, na spodaj, ker ne n.orejo vsega doseči, kar bi radi. Ali mislite s tistim očitkom naše poslance? Tudi oaši poslanci so storili, kar je v njih močeh, Saj sami berete, kako neustrašeno se bore za pravice našega ljudstva in slovenskega naroda. Če mislite morda deželni odbor — v naših rokah je samo kranjski —, tedaj vam pošteno povemo, da deželni odbor 5e nikdar ni toliko delai, kolikor dela,
kar je naš, in tudi kar je naš, še nikdar ne toliko kolikor sedaj v vojski. Seveda je to delo sila nehvaležno, Naš deželni odbor se mora neprestano bojevati, sedaj z vlado, sedaj z vojaštvom; sedaj, da bi znižali dajatve, sedaj da bi dobili v deželo potrebnih živil. A hvaležen mu je za vse to delo malokdo. '
In vendar nikdar ne odreče, česar ve, da po svoji vesti in svoji odgovornosti pred Bočom in ljudstvom domovini odreči ne sme. A tudi ljudje mu niso vedno hvaležni. Mislijo, da je deželni odbor kriv tega in onega, ne vedo pa ne, da se nihče bolj ка nje ne poteguje kakor deželni odbor. Res je, da so dajatve težke, le pretežke, tega pa ne pomislijo, kaj bi šele bilo, ko bi se deželni odbor toliko ne trudil. Toda o vsem tem bo mogoče- javno govoriti šele po vojski. Ne, prijatelj, tega nikar, to bi ne bilo prav, če bi očitali našim možem, da ne delajo.
»A kaj se prepirate?« pravite. Vidite, o tem prepiru mi takole sodimo. Vojska je marsikaj izpremenila. Nastala so nova vprašanja. Zato vidimo povsod, kako se stranke izkušajo uravnati glede na nove razmere. Pri tem pa nastanejo naravno tudi nesoglasja. Tako je povsod, ne samo pri nas. Pri nas so se tudi pokazala taka nesoglasja. Če niso bila le bolj osebna nasprotja! To je težko presoditi. Ampak eno je gotovo, Načela naše stranke so čisto jasna in določena. Teh načel se ne bo dotaknil noben prepir, ker se jih ne sme. Letos je 25 let, kar smo Slovenci s tolikim navdušenjem obhajali prvi slovenski katoliški shod. Takrat smo položili temelje politični organizaciji slovenskega ljudstva. Troje je, smo dejali, kar nas druži in kar nas mora družiti. Slovenci smo katoliški narod. Katoliška vera nam je prvo, ker je najvišja in večna. Zato mora biti v našem programu
na prvem mestu katoliška misel. A Slovenci smo tudi narod. Tudi narodnost slovenska nam je nekaj, česar si ne damo vzeti, Že škof Slomšek je tako lepo rekel: vera katoliška in slovenska materna beseda, to sta punčici naših oči. Zato je v našem programu tudi slovenska misel. Potem smo pa Slovenci po večini kmečko ljudstvo. Zato mora biti naših politikov posebna skrb ravno za kmečko ljudstvo. Kmet je steber države, in pri nas'je še posebej steber našega naroda. Zato smo postavili v naš program tudi ljudsko misel. Po tem programu in za ta program so delali in trpeli naši možje zadnjih 25 iet in reči moramo, da so mnogo dobrega storili za naše-ljudstvo, Nag kmečki stan'se je v tem času močno opomogel in okrepil. Ali so se razmere take izpremenile, da bi morali sedaj ob 25-let-nici v našem programu kaj črtati? Ali naj ne bomo več katoliški? ali ne več slovenski? ali ne več za ljudstvo? Kdo bi se drznil trditi to ali ono? Ta veliki čas je marveč pokazal, kako potrebno je, da se še bolj zavzamemo za vse troje. Preko vseh nesoglasij v posameznih vprašanjih, preko vseh osebnih nasprotij nas mora torej vse družiti eno: naš program, program slovenskih katoliških shodov! Če bomo zvesti temu programu, bomo premagali tudi vse druge težave, se bomo lahko sporazumeli in zedinili. Zakaj če kdaj, zdaj ni čas za cepljenje, ampak le za skupno, združeno delo. Če ne bomo edini, bomo sami pokopali svojo lepšo in srečnejšo prihodnosti
Pregled po svetu.
Nova vlada. Kakor je bilo pričakovati, se je zgodilo. Cesar je potrdil dosedanje voditelje raznih ministrskih poslov za prave ministre. Za poljedelskega ministra je namesto dr. Ertla imenovan Ernest grof
P
Silva Tarouca, Tudi Jugoslovani smo dobili zastopnika v kronskem svetu v osebi Slovenca dr. I v a n a Ž o 1 g ? r - j a, (Mož je v najlepši dobi; rojen na Štajerskem v okolici Slovenske Bistrice, Nedavno mu je bilo podeljeno plemstvo kot sekčnemu načelniku). Imenovan je kot prometni minister. Tudi Ukrajinci so dobili svojega zastopnika: dr, Horbičevskega, Poljaki imajo dva ministra: Cwiklinskega in Twardowskega, Čehi — nič.
Avstrijski d-žavni zbor. Ministrski predsednik dr, pl. Seidler je sporočil, da namerava sklicati zasedanje državnega zbora dne 18. sept. Glavna stvar, ki jo bo treba rešiti, je vprašanje prehrane; sploh želi vlada, da bi prišla v ospredje gospodarska vprašanja in ne toliko politična, Glede preosnove v ministrstvih so politični krogi več ali manj zadovoljni.
Odkrito povedano. »Slov, Gospodar« piše v svoji 35, številki tole: »Veliko je trpljenje slovenskega ljudstva, ki je poslalo najboljše moči v obrambo domovine proti sovražniku. Doma to dobro ljudstvo rade-voljno preskrbuje nemška mesta z mesom in poljskimi pridelki in prejema zato zaničevanje. Bič s katerim ga tepe zato nemško uradnižtvo, mu je plačilo. Ali ne bo tega nikdar konec?
Nikdar! ako bomo še nadalje odvisni od samovoljne nemške nadvlade! Slovenski kmet bo moral še nadalje pisati nemške prošnje, slovenski urad; bodo morali še nadalje nemško uradovati, ker drugače niti teh drobtin.ne bodo dobili, ki jih dobivajo sedaj. Kaj nam pomaga enakopravnost na papirju, ako smo pa v resnici narod druge vrste? Kaj pomaga slovenska pritožba, ako jo pa kratkomalo zavrnejo, kaj slovenski priziv, ako ga vržejo v koš?
Zato zahteva slovensko ljudstvo slovenskih uradnikov in uradov od najvišjega do najnižjega! Zato kličemo: Jugoslovanska misel naprej, dokler se ne uresniči zahteva naših poslancev, ki so jo stavili dne 30, maja 1917 v državni zbornici. Ne upamo ničesar in ne pričakujemo ničesar od vlade, kakcršna je sedaj. Dajte nam pravico, dajte r.i.m svobodo in jugoslovanski narod bo najkrepkejša opora državi!«
Važna izjava in protest. Znano je, da so na londonskem posvetu prerešetavali tudi vprašanje glede avstrijskega Primorja in Dalmacije. Italija in Srbija, ki jo zastopa Pasič, stegujeta svoje tatinske prste po našem Primorju. Ententini zastopniki v Londonu so se nagnili na italijansko stran. Pa-šič ni miroval, marveč se je podal v Rim ter tamkaj agitiral za svoje velesrbske namene, Tako birantajo za deželo, ki je nimajo in upamo, da je tudi ne bodo imeli. Politično društvo »Edinost« je imelo 28, avg, v Trstu važen shod, na katerem so ondotni Slovenci in Hrvatje odločno protestirali proti italijanskemu pohlepu po naši slovenski zemlji. Vsako razpolaganje z avstrijskim Primorjem in z ozemljem Dalmacije brez sodelovanja in proti volji ogromne večine prebivalstva teh pokrajin nasprotuje pravici do samoodlo-čevanja narodov, označeni uprav od enten-te kot glavni vojni cilj glede malih narodov-Ako bi hotela Italija priklopiti te kraje k svojemu ozemlju, bi pomenjalo to ravnanje
— krvavo kršenje narodnega načela, kajti izvzemši furlansko ravnino ob desnem bregu Soče do Krmina in nekaj napol poitali-jančenih mest na obali, stanujejo po teh pokrajinah izključno le Slovenci in Hrvati, — V Trstu zbrani Jugoslovani vztrajajo na stališču izjave Jugoslovanskega kluba v državnem zboru.
Vse za Trst, Pravi vzrok, zakaj se Italijani tako žen6 za Trst, je povedal italijanski minister Commandini sam, Italija se namreč boji tekmovanja in konkurence. Trst je potegnil vsled svojega razvoja in lege skoraj ves promet iz srednje Evrope, zlasti iz alpskih dežela, iz bogate Češke in Moravske, Preko Trsta gre promet na Vzhod, v Egipet in še dalje, Italija sodi, da ji je to v škodo, zato hoče preprečiti nadaljnji razvoj Trsta; hoče ga dobiti, ne da bi ga povzdignila, marveč, da bi ga ugonobili — Z narodnega in gospodarskega stališča bi bil to greh, če bi pustili, da bi se Italija polakomnila našega jugoslovanskega pristanišča.
Upanje. Sv. oče Benedikt XV. se je posvetoval s svojim državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem. in z angleškim veleposlanikom. Upajo, da se prično pogajanja za mir, še preden napoči jesen, dasi je veliko ovir, ki nasprotujejo predlogom Benedikta XV. Na obeh straneh se temeljne zahteve temeljito proučujejo. Pogajali naj ti se v Švici v posameznih skupinah. Kadar bi te dovršile svoje delo, bi se zbrali vsi zastopniki in posredovalci v enem mestu.
Odgovor eritente na papeževo pismo. Rimski listi pišejo, da je odgov&r eiltente odvisen od soške bitke, ali pa bo vsaj soška bitka mnogo vplivala na njegovo vsebino. Ameriški prezident Wilson je že odgovoril; odgovor nima popolnoma odklonilnega značaja.
Svetovna vofska.
Na primorskem bojišču maš položaj dober. Na Krasu mirno. Napadi na Fajtov hrib, hrib sv. Murka iu goro sv. Gabrijela odbiti. Italijan je bil že na vrhu gore, a naši so ga potisnili nazaj. Krvavi boji na Banjški planoti; sovražni napadi odbiti. — Uničen oddelek sovražne konjenic. — Sovražni letalci skoro vsak dan nad Trstom; poškodovana je tudi škofova palača. — Uspešni sunki pri Černo-vieah in v Moldaviji.
VOJSKA Z ITALIJO.
Položaj,pa Primp^keni Џ za ,nas dober, Psvi dnevi pretečenega tedna so bili za nas zelo nevarni. Sovražnik je grozil, da stare s svojo artiljerijo in pehotno premočjo našo brambo. Na Krasu in pri Gorici so naši junaki odbili vse sovražne navale; v ovinku Soče med Avčami in Plava-mi pa je sovražnik dosegel za nas nevaren uspeh. Silna premoč sovražne artiljerije se je tako uveljavila, da je italijanska pehota na 14 mostovih prekoračila Sočo, po-
tisnila naše čete nazaj in prodrla našo brambo pri Vrhu. Nastal je zelo nevaren trenutek za našo armado, toda položaj je rešila hrabrost naših čet in dobro vodstvo. Da bi sovražna sila ne strla naše obrambe, je vojno vodstvo hitro umaknilo čete na višine pri Kalu, Podleščah in na vzhodni rob Banjške planote. Vse te višine nad- ' vladujejo ozemlje ob desnem bregu Soče, V nastalo udrtin« pri Vrhu in južno od tod so Italijani hitro vrgli vse razpoložljive sile in pritisnili proti jugozapadu čez planoto Bate proti Britofu in gori sv. Gabrijela in proti vzhcdu v Čepovan. Posadki na Sveti Gori je grozila obkolitev, zato so naši ponoči brez boja morali popustiti to postojanko. Grozila je velika nevarnost, da sovražnik prodere pri Britofu na Trnovsko planoto in pade v bok in za hrbet naši brambi v Vipavski dolini in na Krasu. Čez Grgar so udarili na goro sv. Gabrijela, pri Britofu pa proti Zagorju in proti Čepovanski dolini: toda naši so tu ustavili sovražno prodiranje in odbili v novih postojankah vse navale, tako da danes naša nova fronta trdno stoji. Vsled silnih izgub so Italijani že precej opešali, zato ponehava zadnje dni sila njihovih napadov.
Italijanom prepuščeno ozemlje se nahaja v loku Soče med Logom in Solkanom; od Avč proti vzhodu so se naši umaknili v prost.or pri vasi Kal kakih 5 kilometrov, od Kanala na rob Banjške planote v Podleščc pa kakih 7 kilometrov.
Italijan napenja vse sile. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da so Italijani napeli v 11. soški bitki vse sile do skrajnosti. Njih zavezniki so jim poslali toliko pomoči, kakor še nikdar prej. Več tednov so zbirali čete. Najsprednejše naskakoval-ne čete so sestavili iz mladih mož, zlasti iz letnika 1893. Zato pripada večina naših ujetnikov temu letniku. Da so pa Italijani poslali na bojišče vse, staro in mlado, se vidi zadnje dni, ko korakajo po ljubljanskih ulicah med italijanskimi, ujetniki med najmlajšimi tudi stari, že tudi sivolasi Italijani.
Strašen topovski ogenj. Sovražniki so prišli po 10 soških bitkah do prepričanja, da je na Krasu mogoče kaj doseči le, ako ■ spravijo tja v boj silno množino najtežje . artiljerije. Pri Gradežu in ob izlivu Soče so nastavili težke ladijske topove, da lahko z njimi obstreljujejo Trst in Opčino. Tu so namestili tudi dolge angleške topove, ki so jih Angleži prvič rabili v bitki ob Somme; iz tržiške okolice pa streljajo ameriški železni topovi z ameriško muni-cijo. Sovražnik izstreli zelo veliko plinastih granat. Te so napolnjene s tekočino, ki proizvaja dušik; posebna vrsta granat je napolnjena z žveplom, te povzročajo najstrašnejše smrtne krče, njih učinek se pokaže šele čez več ur. Italijanski letalci tudi mečejo plinaste bombe, ki so podobne steklenicam.
Na Krasu boji ponehali. Ker so Italijani upali, da prodro proti Trnovskemu lesu in obkolijo naše postojanke na Krasu, so po prvih uspehih ob Soči vrgli vse svoje razpoložljive sile in rezerve na Banj-sko planoto in prenehali s svojimi pehotnimi napadi na Grmado in pri Kost^jc-
vici. Italijanska težka artiljerija sicer še vednö obstreljuje naše postojanke, pehota je pa večinoma tičala v svojih kritjih. Tu-intam so naši pehotni-oddelki nadlegovali sovražnika z manjšimi sunki v njegove postojanke.
Srdit boj za Vipavsko dolino. Najsrditejši so bili pretečeni teden boji za vhod v Vipavsko dolino, ki jo zapirajo trije hribi: Fajiov hrib, Sv. Marka in gora sv. Gabrijela, Toča največjih granat neprestano • razbija po skalnatih obronkih Fajtovega hriba, val za valom drvi italijanska pehota proti razbitim postojankam, toda tu čuvajo naši orli, kranjski planinci svojo domovino, vztrajajo v najhujšem ognju in odbijajo italijanske navale; na kupih mrličev, v strašnem smradu, v najhujšem ognju, v razbitih postojankah, vztrajajo naši junaki in trdno drže to važno postojanko. Tudi tik pred Gorico, v Panovcu in na griču sv. Marka kljubujejo naše čete najsilnejšim sovražnim napadom. Iz Gorice, Pevme, Oslavja in Sabotina neprestano grme laški
topovi nä te postojanke. Italijanska pehota se zbira v Gorici, skriva po kleteh in neprestano naskakuje naše postojanke. Okrog 250 tisoč Italijanov napada v tem prostoru, pa niso prišli niti korak naprej.
Najstrašnsjši so boji za goro sv. Gabrijela, S te gore in s svetega Marka naši še vedno nadvladujejo Gorico, zato hočejo Italijani vzeti te postojanke za vsako ceno, Gora sv. Gabrijela je nekako 2 kilometra dolg in 1 kilometer širok gorski greben, ki ie visok 646 metrov in je le 36 metrov nižji kot Sveta Gora. Cel teden, neprestano, celo ponoči, napadajo italijanski regimenti skalnate obronke sv. Gabrijela. Od zapada in severa pode goste množice k naskoku. Odi Solkana, s Sabotina in tudi že s Svete Gore osredotočujejo Italijani najhujši topovski ogenj na to važno višino, ki zapira pot na Trnovsko planoto in v Vipavsko dolino. Boj za to goro je nekaj strašnega; ia vrtinec' najhujše morije izčrpava regiment za regimentom in požira tisoče človeških življenj! Bramba sv. Gabrijela ima mäfö Inačic v svetovni vojski; ves svet
občuduje junake, ki branijo te skalnate čeri in vztrajajo v tem peklu ognja, in med temi junaki se posebno zopet odlikujejo Slovenci 87, celjskega pešpolka, kar pov-darja tudi naše uradno poročilo. 28, avg. zvečer se je italijanskim bataljonom posrečilo, da so vdrli v naše postojanke na severni strmini Sv, Gabrijela. Italijani so se že veselili, da bodo pregnali branilce z gore, V temi, v dežju, v viharju in blisku so se nato vrgli južnoštajerski Slovenci in oddelki 20. in 34, pešpolka na sovražnika. Vnel se je silovit pobližni boj; s pestmi, kopiti, bajoneti in ročnimi granatami so naši skoro popolnoma uničili sovražnika, le malo jih je ušlo z gore, ujeli so pa naši nad 200 mož. Toda sovražnik še ne da miru, vsak dan poroča uradno poročilo o krvavih bojih za to važno postojanko.
Krvava Banjška planota. Kakor poroča italijansko uradno poročilo, so v izpraznjenem ozemlju v loku Soče ovirali sovražno prodiranje predvsem mnogoštevilni oddelki naših strojnih pušk, Čez Banj-
ško planoto bi Italijani radi prodrli v Če-povan in od tod proti Idriji. Njihov naval so naši ujeli pred Čepovanom, na višinah okrog Kala in Podlešč. Pred našimi postojankami so se tu ponavljali ves teden trajajoči boji, toda naše čete so odbile napad za napadom; med njimi so se zopet odlikovali Slovenci v 47. mariborskem pašpolku. Pritisk Italijanov je bil sicer silen, toda one sile kot ob Soči ni dosegel; Italijani morajo namreč svojo artiijerijo znova raz-posiavljati in prevažati težke topove čez Sočo, kar jettki vzrok, da naša težko preizkušena pehpta ni bila več izpostavljena äS№mÜusfiMeM%ßeV8t*c«li f fegnju kot
Uničena italijanska konjenica. 30. avgusta so Italijani poslali v boj tudi svojo konjenico. Italijani dosedaj svoje konjenice niso mogli nikjer porabiti, ker je italijansko bojišče v ta namen nepripravno; njih konjenica je morala pustiti konje zadaj in se s pehoto zakopati v kraške skale. V 11. soški bitki so pa Italijani še enkrat poskusili srečo, Ko so prodrli do Bri-
tofa, severozapadno pri gori sv. Gabrijela, so hitro poslali nekaj eskadronov po cesti proti Čepovanski dolini, toda1 na povratek so čakali zastonj. Naše strojne puške so vse pokosile.
Višek oienzive prekoračen, Najljutej-ša borba v 11. soški bitki se je bila 28. avgusta; središče vseh bojev je bila gora sv, Gabrijela, Od takrat pa se vidi, da Italijani pešajo, njihov ogenj ni več tako silen, napadov ne izvajajo več s tako velikimi množicami in s tako trdovratnostjo. Zelo verjetno pa je, da bo 11. soška bitka trajala še delj časa, in zna morda kmalu vzplamteti z novo silo. Cadorna je baje dobil povelje, da mora na vsak način v Trst, zato bo gotovo napel še vse sile, da kaj doseže.
Zračni napadi na Trst, škofova palača poškodovana, Tržačani zadnje dni nimajo kaj prijetnih uric; skoro vsak dan mečejo italijanski letalci pozdrave na svoje »bratsko« mesto v obliki zelo nevarnih bomb, 29. avgusta so jih vrgli 20 in ubili pri tem 2 osebi, več civilistov pa ranili. 30, avgusta so zopet metali bombe in poškodovali več zasebnih . hiš; naslednji dan so zadeli škofovo palačo in jo poškodovali. Ena bomba je razdrapala pročelje, druga je padla nad kuhinjo, tretja na vrt. 1. septembra so večkrat med dnem obiskali Trža-čane in jim poslali v dar 70 bomb, pr?'1 katerimi so ti užili precej strahu.
RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE,
Uspsšni ofenzivni sunki. Na Poljnken grme tuiniam le topovi, v Bukovini in ч Romuniji pa tudi pehotni boji ne počivajo Našo in nemško armado že vedno preveva ofenzivni duh. Vzhodno pri Černovicah sc naše čete z uspešnim napadom zasedle del sovražnikovih postojank, izboljšale tako svojo fronto, ujele 1000 Rusov in zaplenile 6 topov. Severno od Foksani in pri Soveji v Moldaviji Nemci še vedno pritiskajo na sovražnika, ki so mu iztrgali nekaj jarkcfv in kraj Iresti.
ZAPABNO BOJIŠČE,
Zastala oleioziva, Sovražne ofenzive pri Ypernu, Arrasu in Verdünn so ustavljene. Nadaljujejo se sicer še vedno neprestani boji, ki niso irav nič drugega kot morija ljudi brez kakega uspeha. Zlasti pri Verclunu so izvedli Francozi par krvavih napadov, dosegli tudi nekaj malih uspehov, toda nemški protinapad jih je vrgel nazaj, od koder so prišli.
ledernste novice..
Posveti v Zagrebu, V Zagrebu in Sarajevu sta se mudila zadnje dni poslanca dr. Krek in dr. Korošec ter imela posvete z odličnimi hrvatskimi politiki.
Močno bolan leži v vojni bolnišnici v Poli mornariški kurat Franc Krische, bivši kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Odlikovanje. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je podeljen definitorju štaj. prov. usmiljenih bratov, dr. Kamilu Hellerju v Kandiji pri Novem mestu.
Italijanski ujetniki iz soške bitke.
Silva Tarouca. Tudi Jugoslovani smo dobili zastopnika v kronskem svetu v osebi Slovenca dr. Ivana Ž o l g § r - i a, (Mož je v najlepši dobi; rojen na Štajerskem v okolici Slovenske Bistrice. Nedavno mu je bilo podeljeno plemstvo kot sekčnemu načelniku). Imenovan je kot prometni minister. Tudi Ukrajinci so dobili svojega zastopnika: dr, Horbičevskega. Poljaki imajo dva ministra: Cwiklinskega in Twardowskega. Čehi — nič.
Avstrijski državni zbor. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je sporočil, da namerava sklicati zasedanje državnega zbora dne 18. sept. Glavna stvar, ki jo bo treba rešiti, je vprašanje prehrane; ■ploh želi vlada, da bi prišla v ospredje gospodarska vprašanja in ne toliko politična. Glede preosnove v ministrstvih so politični krogi več ali manj zadovoljni.
Odkrito povedano. »Slov. Gospodar« piše v svoji 35. številki tole: »Veliko je trpljenje slovenskega ljudstva, ki je poslalo najboljše moči v obrambo domovine proti sovražniku. Doma to dobro ljudstvo rade-voljno preskrbuje nemška mesta z mesom in poljskimi pridelki in prejema zato zaničevanje. Bič s katerim ga tepe zato nemško uradništvo, mu je plačilo. Ali ne bo tega nikdar konec?
Nikdar! ako bomo še nadalje odvisni od samovoljne nemške nadvlade! Slovenski kmet bo moral še nadalje pisati nemške prošnje, slovenski uradi bodo morali še nadalje nemško uradovati, ker drugače niti teh drobtin.ne bodo dobili, ki jih dobivajo sedaj. Kaj nam pomaga enakopravnost na papirju, ako smo pa v resnici narod druge vrste? Kaj pomaga slovenska pritožba, ako jo pa kratkomalo zavrnejo, kaj slovenski priziv, ako ga vržejo v koš?
Zato zahteva slovensko ljudstvo slovenskih uradnikov in uradov od najvišjega do najnižjega! Zato kličemo: Jugoslovanska misel naprej, dokler se ne uresniči zahteva naših poslancev, ki so jo stavili dne 30, maja 1917 v državni zbornici. Ne upamo ničesar in ne pričakujemo ničesar od vlade, kakcršna je sedaj. Dajte nam pravico, dajte r.i.m svobodo in jugoslovanski narod bo najkrepkejša opora državi!«
Važna izjava in protest. Znano je, da so na londonskem posvetu prerešetavali tudi vprašanje glede avstrijskega Primorja in Dalmacije. Italija in Srbija, ki jo zastopa Pasič, stegujeta svoje tatinske prste po našem Primorju. Ententini zastopniki v Londonu so se nagnili na italijansko stran. Pa-šič ni miroval, marveč se je podal v Rim ter tamkaj agitiral za svoje velesrbske namene, Tako barantajo za deželo, ki je nimajo in upamo, da je tudi ne bodo imeli. Politično društvo »Edinost« je imelo 28, avg, v Trstu važen shod, na katerem so ondotni Slovenci in Hrvatje odločno p r o t e -b t i r a I i proti italijanskemu pohlepu po naši slovenski zemlji. Vsako razpolaganje z avstrijskim Primorjem in z ozemljem Dalmacije brez sodelovanja in proti volji ogromne večine prebivalstva teh pokrajin nasprotuje pravici do samoodlo-čevanja narodov, označeni uprav od entente kot glavni vojni cilj glede malih narodov. Ako bi hotela Italija priklopiti te kraje k svojemu ozemlju, bi pomenjalo to ravnanje
— krvavo kršenje narodnega načela, kajti izvzemši furlansko ravnino ob desnem bregu Soče do Krmina in nekaj napol poitali-jančenih mest na obali, stanujejo po teh pokrajinah izključno le Slovenci in Hrvati, — V Trstu zbrani Jugoslovani vztrajajo na stališču izjave Jugoslovanskega kluba v državnem zboru.
Vse za Trst. Pravi vzrok, zakaj se Italijani tako žen6 za Trst, je povedal italijanski minister Commandini sam. Italija se namreč boji tekmovanja in konkurence. Trst je potegnil vsled svojega razvoja in lege skoraj ves promet iz srednje Evrope, zlasti iz alpskih dežela, iz bogate Češke in Moravske, Preko Trsta gre promet na Vzhod, v Egipet in še dalje. Italija sodi, da ji je to v škodo, zato hoče preprečiti nadaljnji razvoj Trsta; hoče ga dobiti, ne da bi ga povzdignila, marveč, da bi ga ugonobili — Z narodnega in gospodarskega stališča bi bil to greh, če bi pu$tili> da bi se Italija polakomnila našega jugoslovanskega pristanišča.
Upanje. Sv. oče Benedikt XV. se je posvetoval s svojim državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem. in z angleškim veleposlanikom. Upajo, da se prično pogajanja za mir, še preden napoči jesen, dasi je veliko ovir, ki nasprotujejo predlogom Benedikta XV. Na obeh straneh se temeljne zahteve temeljito proučujejo. Pogajali naj bi se v Švici v posameznih skupinah. Kadar bi te dovršile svoje delo, bi se zbrali vsi zastopniki in posredovalci v enem mestu.
Odgovor entente na papeževo pismo. Rimski listi pišejo, da je odgovöir erltente odvisen od soške bitke, ali pa bo vsaj soška bitka mnogo vplivala na njegovo vsebino. Ameriški prezident Wilson je že odgovoril; odgovor nima popolnoma odklonilnega značaja.
Svetovna vojska.
Na primorskem bojišču naš položaj dober. Na Krasu mirno. Napadi na Fajtov hrib, hrib sv. Marka in goro sv. Gabrijela odbiti. Italijan je bil že na vrhu gore, a naši so ga potisnili nazaj. Krvavi boji ua Banjški planoti; sovražni napadi odbiti. — Uničen oddelek sovražne konjenice. — Sovražni letalci skoro vsak dan nad Trstom; poškodovana Je tudi škofova palača. — Uspešni sunki pri Černo-vicah lit v Moldaviji.
VOJSKA Z ITALIJO.
Položaj pa Primorskem je za nas dober, Psvi dnevi pretečenega tedna so bih za nas zelo nevarni. Sovražnik jc grozil, da stare s svojo artiljerijo in pehotno premočjo našo brambo. Na Krasu in pri Gorici so naši junaki odbili vse sovražne navale; v ovinku Soče med Avčami in Plava-mi pa je sovražnik dosegel za nas nevaren uspeh. Silna premoč sovražne artiljerije sc je tako uveljavila, da je italijanska pc-' hota na 14 mostovih prekoračila Sočo, po-
tisnila naše čete nazaj in prodrla našo brambo pri Vrhu. Nastal je zelo nevaren trenutek za našo armado, toda položaj je rešila hrabrost naših čet in dobro vodstvo, Da bi sovražna sila ne strla naše obrambe, je vojno vodstvo hitro umaknilo čete na višine pri Kalu, Podleščah in na vzhodni rob Banjške planote. Vso te višine nad-vladujejo ozemlje ob desnem bregu Soče. V nastalo udrtine pri Vrhu in južno od tod so Italijani hitro vrgli vse razpoložljive sile in pritisnili proti jugozapadu čez planoto Bate proti Britofu in gori sv. Gabrijela in proti vzhodu v Čepovan. Posadki na Sveti Gori je grozila obkolitev, zato so naši ponoči brez boja morali popustiti to postojanko. Grozila je velika nevarnost, da sovražnik prodere pri Britofu na Trnovsko planote in pade v bok in za hrbet naši brambi v Vipavski dolini in na Krasu. Čez Grgar so udcirili na goro sv. Gabrijela, pri Britofu pa proti Zagorju in proti Čepovanski dolini; toda naši so tu ustavili sovražno prodiranje in odbili v novih postojankah vse navale, tako da danes naša nova fronta trdno stoji. Vsled silnih izgub so Italijani že precej opešali, zato ponehava zadnje dni sila njihovih napadov.
Italijanom prepuščeno ozemlje se nahaja v loku Soče med Logom in Solkanom; od Avč proti vzhodu so se naši umaknili v prost.or pri vasi Kal kakih 5 kilometrov, od Kanala na rob Banjške planote v Podlešče pa kakih 7 kilometrov.
Italijan napenja vse sile. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da so Italijani napeli v 11. soški bitki vse sile do skrajnosti. Njih zavezniki so jim podali toliko pomoči, kakor še nikdar prej. Več tednov so zbirali čete, Najsprednejše naskakoval-ne čete so sestavili i z mladih mož, zlasti iz letnika 1893, Zato pripada večina naših ujetnikov temu letniku. Da so pa Italijani poslali na bojišče vse, staro in mlado, se vidi zadnje dni, ko korakajo po ljubljanskih ulicah med italijanskimi ujetniki med najmlajšimi tudi stari, že tudi sivolasi Italijani.
Strašen topovski ogenj. Sovražniki so prišli po 10 soških bitkah do prepričanja, da je na Krasu mogoče kaj doseči le, ako spravijo tja v boj silno množino najtežje artiljerije. Pri Gradcžu in ob izlivu Soče so nastavili težke ladijske topove, da lali-ko z njimi obstreljujejo Trst in Opčino. Tu so namestili tudi dolge angleške lopove, ki so jih Angleži prvič rabiH v bitki ob Somme; iz tržiške okolice pa streljajo ameriški železni topovi z ameriško muni-cijo. Sovražnik izstreli zelo veliko plinastih granat. Te so ne.polnjene s tekočino, ki proizvaja dušik; posebna vrsta granat je napolnjena z žveplom, te povzročajo najstrašnejše smrtne krče, njih učinek se pokaže šele čez več ur. Italijanski letalci tudi mečejo plinaste bombe, ki so podobne steklenicam.
Na Krasu boji ponehali. Ker so Italijani upali, da prodro proti Trnovskemu lesu in obkolijo naše postojanke na Krasu, so po prvih uspehih ob Soči vrgli vse svoje razpoložljive sile in rezerve na Banj-sko planoto in prenehali s svojimi pehotnimi napadi na Grmado in pri Kost^jc-
vici, Italijanska težka artiljerija sicer še vednd obstreljuje naše postojanke, pehota jc pa večinoma ti;ala v svojih kritjih, Tuintam so naši pehotni-oddelki nadlegovali sovražnika z manjšimi sunki v njegove postojanke.
Srdit boj za Vipavsko dolino. Najsrditejši so bili pretečeni teden boji za vhod v Vipavsko dolino, ki jo zapirajo trije hribi: Fajiov hrib, Sv, Marka in gora sv, Gabrijela, Toča največjih granat neprestano razbija po skalnatih obronkih Fajtovega hriba, val za valom drvi italijanska pehota proti razbitim postojankam, toda tu čuvajo naši orli, kranjski planinci svojo domovino, vztrajajo v najhujšem ognju in odbijajo italijanske navale; na kupih mrličev, v strašnem smradu, v najhujšem ognju, v razbitih postojankah, vztrajajo naši junaki in trdno drže to važno postojanko. Tudi tik pred Gorico, v Panovcu in na griču sv. Marka kljubujejo naše čete najsilnejšim sovražnim napadom. Iz Gorice, Pevme, Oslavja in Sabotina neprestano grme laški
občuduje junake, ki branijo te skalnate čeri in vztrajajo v tem peklu ognja, in med temi junaki se posebno zopet odlikujejo Slovenci R7, celjskega pešpolka, kar pov-darja tudi naše uradno poročilo. 28. avg. zvečer se je italijanskim bataljonom posrečilo, da so vdrli v naše postojanke na severni strmini Sv. Gabrijela, Italijani so se že veselili, da bodo pregnali branilce z gore. V temi, v dežju, v viharju in blisku so se nato vrgli južnoštajerski Slovenci in oddelki 20. in 34. pešpolka na sovražnika. Vnel se je silovit pobližni boj; s pestmi, kopiti, bajoneti in ročnimi granatami so naši skoro popolnoma uničili sovražnika, le malo jih je ušlo z gore, ujeli so pa naši nad 200 mož. Toda sovražnik še ne da miru, vsak dan poroča uradno poročilo o krvavih bojih za to važno postojanko.
Krvava Banjška planota. Kakor poroča italijansko uradno poročilo, so v izpraznjenem ozemlju v loku Soče ovirali sovražno prodiranje predvsem mnogoštevilni oddelki naših strojnih pušk. Čez Banj-
Italijanski ujetniki iz soške bitke.
topovi nä te postojanke. Italijanska pehota se zbira v Gorici, skriva po kleteh in neprestano naskakuje naše postojanke. Okrog 250 tisoč Italijanov napada v tem prostoru, pa niso prišli niti korak naprej.
Najstrašnejši so boji za goro sv. Gabrijela, S te gore in s svetega Marka naši še vedno nadvladujejo Gorico, zato hočejo Italijani vzeti te postojanke za vsako ceno. Gora sv. Gabrijela je nekako 2 kilometra dolg in 1 kilometci širok gorski greben, ki ie visok 646 metrov in je le 36 metrov nižji kot Sveta Gora. Cel teden, neprestano, celo ponoči, napadajo italijanski regimep.ti skalnate obronke sv. Gabrijela. Od zapada in severa pode goste množice k naskoku. Od Solkana, s Sabotina in tudi že s Svete Gore osredotočujejo Italijani najhujši topovski ogenj na to važrfo višino, ki zapira pot na Trnovsko planoto in v Vipavsko dolino. Boj za to goro je nekaj strašnega; ta vrtinec' najhujše morije izčrpava regiment za regimentom in požira tisoče človeških življenj! Bramba sv, Gabrijela ima mačic v svetovni vojski; ves svet
ško planoto bi Italijani radi prodrli v Če-povan in od tod proti Idriji. Njihov naval so naši ujeli pred Čepovanom, na višinah okrog Kala in Podlešč. Pred našimi postojankami so se tu ponavljali ves teden trajajoči boji, toda naše čete so odbile napad za napadom; med njimi so se zopet odlikovali Slovenci v 47, maribos-skem psšpolku. Pritisk Italijanov je bil sicer silen, toda one sile-kot ob Soči ni dosegel; Italijani morajo namreč svojo artiijerijo znova raz-postavljati in prevažati težke topove čez Sočo, kar je -bik» vzrok, da naša težko preizkušena pehpla ni bila več izpostavljena mm^sr&jmemmmiicm f» kot öb So£i. ß$W.»6t(l9tq wf.rih iv-
Uničena italijanska konjenica, 30. avgusta so Italijani poslali v boj tudi svojo konjenico, Italijani dosedaj svoje konjenice niso mogli nikjer porabiti, ker je italijansko bojišče v ta namen nepripravno; njih konjenica je morala pustiti konje zadaj in se s pehoto zakopati v kraške skale, V 11. soški bitki so pa Italijani še enkrat poskusili srečo. Ko so prodrli do Bri-
tofa, severozapadno pri gori sv, Gabrijela, so hitro poslali nekaj eskadronov po cesti proti Čepovanski dolini, todaf na povratek so čakali zastonj. Naše strojne puške so vse pokosile.
Višek oienzive prekoračen. Najljutej-ša borba v 11. soški bitki se je bila 28. avgusta; središče vseh bojev je bila gora sv. • Gabrijela, Od takrat pa se vidi, da Italijani pešajo, njihov ogenj ni več tako silen, napadov ne izvajajo več s tako velikimi množicami in s tako trdovratnostjo. Zelo verjetno pa je, da bo 11, soška bitka trajala še delj časa, in zna morda kmalu vzplamteti z novo silo, Cadorna je baje dobil povelje, da mora na vsak način v Trst, zato bo gotovo napel še vse sile, da kaj doseže.
Zračni napadi na Trst, škofova palača poškodovana. Tržačani zadnje dni nimajo kaj prijetnih uric; skoro vsak dan mečejo italijanski letalci pozdrave na svoje »bratsko« mesto v obliki zelo nevarnih bomb, 29. avgusta so jih vrgli 20 in ubili pri tem 2 osebi, več civilistov pa ranili. 30, avgusta so zopet metali bombe in poškodovali več zasebnih, hiš; naslednji dan so zadeli škofovo palačo in jo poškodovali. Ena bomba je razdrapala pročelje, druga je padla nad kuhinjo, tretja na vrt. 1. septembra so večkrat med dnem obiskali Trža-čane in jim poslali v dar 70 bomb, pr?'-'. katerimi so ti užili precej strahu.
RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE, '
Uspešni ofenzivni Si-uki. Na Pocken grme tuintam le topovi, v Bukovini in л Romuniji pa tudi pehotni boji ne počivajo Nsišo in nemško armado že vedno preveva ofenzivni duh. Vzhodno pri Černovicah sc naše čete z uspešnim napadom zasedle del sovražnikovih postojank, izboljšale tako svojo fronto, ujele 1000 Rusov in zaplenile 6 topov. Severno od Foksani in pri Soveji v Moldaviji Nemci še vedno pritiskajo na sovražnika, ki so mu iztrgali nekaj jarkcfv in kraj Iresli.
ZAPADNO BOJIŠČE,
Zastala ofenziva". Sovražne ofenzive pri Ypernu, Arrasu in Verdünn so ustavljene, Nadaljujejo se sicer še vedno neprestani boji, ki niso prav nič drugega kot morija ljudi brez kakega uspeha. Zlasti pri Verdunu so izvedli Francozi par krvavih napadov, dosegli tudi nekaj malih uspehov, toda nemški protinapad jih je vrgel nazaj, od koder so prišli.
Posveti v Zagrebu, V Zagrebu in Sarajevu sta se mudila zadnje dni poslanca dr. Krek in dr. Korošec ter imela posvete z odličnimi hrvatskimi politiki.
Močno bolan leži v vojni bolnišnici v Poli mornariški kurat Franc Krieche, bivši kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Odlikovanje. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je podeljen definitorjtt štaj. prov. usmiljenih bratov, dr. Kamilu Hellerju v Kandiji pri Novem mestu.
Šolsko leto 1917/18 se prične v zavo-Idu sv, Stanislava dne 20, septembra. Dan prihoda 20, september.
Strah v Trstu. Nekaj dni so letalci po večkrat strašili nad Trstom. V petek, 31. avgusta, navsezgodaj zjutraj so padle tri bombe na škofijsko palačo oziroma na ,vrt. Poškodovane so 4 sobe v II. nadstropju in hodnik; streha je udrta in razkrita, Na vrtu je precej razdejano, zelenje osmo-jeno in ožgano, šipe v cvetličnjaku razbite, Trpele so tudi okolu stoječe hiše. Bombe prejšnjih dni so zadele občinsko palačo, borzo in 10 zasebnih hiš.
Vojaške novice.
Odlikovan je z duhovskim zaslužnim trižcem II. vrste vojni kurat g. Janko Lobe,
Vojaški duhovnik — padel. V 11. so-Iki bitki je zadela granata v kaverni vojnega kurata Edvarda Stumpfa in ga ubila. Pokojni duhovnik je bil iz praške nadško-lije,
Odlikcvanje. Viteški križec Franc Jo-žefovega reda z vojno dekoracijo in meči je prejel vojni nadkurat J. Maračič (pride-Ijen garn. boln. 8.).
2000 ujetih Italijanov so gnali v četrtek zvečer na ljubljanski Grad. Na glavi so imeli vsi jeklene čelade. Vtis so napravili silno reven: slabotni, mladi fantiči, izmučeni in deloma raztrgani so bili namešani med starejšimi mršavimi Kalabrezi nizke postave in temnega obraza. Človeku so se morali smiliti.
»Ne morem jih dosti pohvaliti«. Ljubljanski strelski poJk štev. 2 se je v 11. soški bitki tako odlikoval, da je poveljujoči general Sch. napravil opazko: »Ne morem nh dosti prehvaliti. Bili so se kakor levi! Izvršili so dejania, ki presegajo človeška pojmovanja« , , , Dne 19, avgusta so granate in mine popolnoma razdejale prve jarke. Moštvo je čakalo v kavernah, ki so bile napolnjene z dimom, plinom in more-čim vzduhom. Vročina je bila neznosna, vodovod razbit, v žgoče grlo je silil prah in dim ... Tu se začne napad Italijanov, ki so bili v osemkratni premoči. Val za valom je udarjal na naše črte, in stotnije za stotnijo so se razbile ob železnih pesteh naših fantov. Krvav boj je trajal do noči. Osemnajstkrat je napadel sovražnik, osemnajstkrat je bil vržen. ,Vse stotnije, vse moštvo, s telefonisti vred je ta dan izvrševalo čudeže junaštva. Cesar sam jim je še isti dan sporočil izredno pohvalo.
Kratka zgodovina — slovenskega trpina. Meseca maja je bil podsut v kaverni na soški fronti (tako sporoča njegova žena) četovodja Franc Bogataj, ki je na ta •način žrtvoval življenje za domovino in cesarja. Bil je dvakrat odlikovan (z veliko in malo srebrno svetinjo). V vojni službi je bil 2 leti in 10 mesecev. Pred vojsko jc delal 'deset let pri rudokopih na Westfalskem, Doma zapušča žalujočo ženo in 3 nedorasle otročiče. N, p, v m,l
V službi domovine je umrl črnovojnik Anton Majdič, posestnik iz Beričevega pri Ljubljani, Na bojišču je bil 20 mesecev, in 4<
sicer najprej na ruskem, nazadnje pa na italijanskem, Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok.
Odlikovani so bili 27. avgusta slovenski dragonci: Fr, Podhostnik, Celje; Jos. Kukovec, Sv. Ana; Fr. Janežič, Komenda; Fr, Ploj, Boberš; J, Skrinja, Ptuj, Prejeli so bronasto svetinjo in Karlov križec.
29 vojnih kuratov je padlo doslej v sedanji vojski in sicer deloma na fronti, deloma v vojni službi. Zadnji je padel E. Stumpf, bivši kaplan v Pragi,
V zračnem boju. Zadnjega letalskega boja nad Benetkami se je udeležil tudi praporščak Vladimir Trost, nadučiteljev sin iz Št. Jerneja. Ko se je vračal, se mu je pokvaril motor, da se je moral spustiti na morje, Ko je aparat za silo popravil, se je zopet dvignil. 20 m nad gladino ga napade sovražni letalec s strojno puško, ki ga je ranila v hrbet. Spustil se je na morje, kjer mu je prišla na pomoč naša torpedovka in ga rešila.
Pred vojaško komisijo bodo v jeseni poklicani vsi oproščenci — do 37. starostnega leta; tu se bo dognala njih sposobnost, ki bo merodajna za nadaljno oprostitev, Samo za službo na bojišču nesposobni bodo še nadalje oproščeni. Pri starejših (nad 37 let) bo bolj odločevala nujnost in potreba državne službe, vojne ali zasebne industrije.
Granate s plinom, ki jih lučajo italijanski topovi v vrste naših brambovcev, so najhujše orožje, ki si ga je sam satan izmislil, Plin se vleže na ceste in v doline ter povzroči krvavenje pljuč. Ker imajo Lahi dalekosežne topove, hočejo na ta način odrezati boreče se vojake od zaledja in jih osamiti, da ne bi döbili niti hrane. Toda za bojevnike v strelskih jarkih se je doslej še vedno po možnosti poskrbelo.
Resnica na dani-Iz ruskega ujetništva (Srednji Egorlik) je poslal dopisnico Alojzij Jakoš (iz Roženberga šentruprtske župnije na Dolenjskem), ki se nahaja že od početka vojske pri veleposestniku Mihajlu Stepano-viču v staropoljski guberni. Dopisnica je došla 22. avg.; pisana je v nemščini na velikonočno nedeljo in se v prevodu glasi: Ljubi starši, bratje in sestre! Že tretjo ve-likonoč praznujem na Ruskem. Orog 2 leti sem že pri bogatem veleposestniku, ki je imel velike pravice zlasti dokler je bila stara vlada ; zato more z nami narediti, kar hoče; tudi tepe nas z biči. Mene je dal 21. marca hudo natepsti. Ako pridem kdaj domov, bom vse to popisal v slovenskem jeziku. Moj Bog, kolike težav nam je prestati!
Pozdravlja Vas Alojzij.
Dopis iz Rusije. V kratkem bo 7 me-1 secev (pisano 15. januarja 1917) našega ujetništva. Ker ne vemo, ali je komu tam v mili domovini znano kaj o naši usodi, naznanjamo, da smo tu. (Ne povedo kje, pečat nečitljiv. Op. ur.) Zdravi smo. Bratski pozdrav! Alojzij Švagelj, Štanjel; Alojzij Marc, Planina, Vipava; Ant. Furlan, Ga-brovica.
»Tri leta so minula« — piše des. Al. Darovec, doma v Prečni —, odkar sem odrinil v ogenj, V Galiciji sem bil v hudih bojih, a pozneje drugod še v hujih, kljub temu sem še .vedno' čil in zdrav. Na skoraj-
nje svidenje v domovini! Pozdravljajo še tudi: četovodja Vidmar, Litija; des, Veho-vec Ivan, Žužemberk; pöddes, Jerman Fr,, Homec; Petrič Ant,, Podpeč; inf. Škroba' Iv,, Ig; Marolt Iv., Sv. Gregor; Prelesnik' Fr„ Kamnik; Jesih J„ Črnomelj; Škof Jak,, Polhovgradec; Filak Jan,, Gradec; Franko J„ Št. Jernej — vsi pri »cesarjevičevenv polku.
V tolažbo vsem, ki ne vedo za drage ^svojce. Po dolgi dobi 25 mesecev se je oglasil Janez Pazler, doma z Bleda, vasi Mlino, Odšel je bil na severno bojišče; kljub poizvedovanju se ni moglo dognati, kaj se je z njim zgodilo. Končno je pisal, da se nahaja v ruskem ujetništvu zdrav, kar je zelo razveselilo žalostne starše in sestre!
Pošta bo prinesla še marsikatero novo dopisnico slovenskih fantov in mož, ki jih' domači pogrešajo, pa, žive v ujetništvu. Te dni je pisal Karel Povše, posestnik iz Go-riškevasi pri Mirnipeči; leto in dan ni bilo čuti o njem. Nahaja se v Jekaterinoslavski guberniji, Slavljanska ujezd, stacija Olčan-skaja, Rusija.
Izgube Italijanov. V 11. soški bitki so Italijani — tako cenijo veščaki — izgubili do 150.000 mož in 10.000 ujetnikov.
Žalostno obletnico so imeli Romuni 27. avgusta; minilo je eno leto, odkar so se dali zaslepiti od framasonskih hujskačev in od blestečih zlatnikov, da so se zapletli v svetovno vojsko. Ni minilo dolgo, ko so se kesali, kesali zlasti ob padcu Bukarešta, Sedaj tavajo po svetu brez doma in domovine, dočim so poprej mislili, da se bodo v kratkem po Budimpešti izprehajali.
Golobi pismonoše. V sedanji obsoški bitki so se naši morali posluževati golobov, ki so z izbotnim uspehom prenašali pošte, ker so italijanski, francoski in angleški da-lekosežni topovi razrušili naše brzojavne napeljave. Več živalic je bilo tudi uničenih.
Stanje ujetnikov na Ruskem se je pod sedanjo vlado večinoma izdatno izboljšalo; tako je posneti iz pisem, ki prihajajo iz raznih delov širne Rusije. Uživajo večjo prostost, imajo boljšo hrano, živila so cenejša.
Razne novice.
Zapuščina pokojnega cesarja Franca Jožeia. Vsa svoja posestva na Štajerskem je zapustil Franc Jožef otrokom umorjenega prestolonaslednika Fr. Ferdinanda; posestva na Češkem in Moravskem ostanejo fidejkomisna, ostalo imetje dobi nadvojvo-dinja Marija Valerija.
Sedaj še orgije ... O zvonovih, ki so jih pobrali v vojne namene, se širijo razn? govorice: da so jih deloma dali baje ogrskim Žid. tovarnarjem, ki bodo izdelovali iz njih galico ter bogateli, Nekje je bilo citati, da je centrala za kovine samo pri tirolskih zvonovih zaslužila 24 milijonov K, in da je litnino zvonov oddajala raznim tovarnam, Ker bi vse take in podobne govorice povzročale samo nevoljo in razburjenje, bi bilo prav, če bi se zadeva od mc-rodajne strani pojasnila. Vprašanje je tembolj upravičeno, ker so zvonove tako nizko plačevali, da s tem denarjem niti približno takih zvonov ne bo moč napraviti, — Sedaj
pridejo orgije na vrsto. Ako je res skrajna sila in je nevarnost, da bi drugače domovina škodo trpela, je naše ljudstvo pripravljeno tudi na to, četudi občutno žrtev. Drugače bi se bilo pa vredno ozreti še na številne palače, vile, hotele in hiše bogatašev, kjer je še vse polno bakrenih, medenastih, cinastih posod, okraskov in predmetov, ki služijo le očesu. Navadno denejo vse to pod naslov »starine« in »umetnine«, kar pa velikokrat ne odgovarja resnici. Carkvene orgije ift piščali, v kolikor jih zadene rekvi-zicija, naj bi spadale med zadnje stvjtti, ki gredo na vojsko,
Z Dunaja je došlo pojasnilo, da orgelj ne bodo opustošili, marveč bodo ein pobrali le v toliko, kolikor bo za to postavljena komisija spoznala za potrebno; le-ta se bo ozirala na glasbeno-umetniško vrednost in praktično uporabnost orgelj.
Kakor lani. Dunajski listi pišejo, da je došlo pretekli teden na Dunaj veliko vagonov (do 100.000) krompirja, ki je bil gnil in za človeško hrano neraben. Kaj je kri-.vo? Najbrž se je nezrelo in nepresušeno blago spravilo v skladišča, kjer je pritisnila gniloba.
120 oralov uničenega gozda, 20. avgusta je začeL~> goreti v gozdovih kneza Lichtensteina v Karpatih, Ogenj je pokončal 120 oralov lepega lesa.
Begunsko podporo bo dobil vsak begunec, ki ne more iz lastnih dohodkov preživljati sebe in svojce*'. Vsak begunec bo dobil dnevno po 2 K za vsakega člana družine. Samostojni begunci, t, j. taki, ki ne žive v družini s svojci, dobijo, ako so nesposobni, da bi si kaj pridobili, 8 K. — Begunci, ki so v državni oskrbi po barakah, ne dobe begunske podpore, tiče pa podpora družinam vpoklicancev. — Begunci bodo dobili tudi obleko in obutev, za kar se je zglasiti pri glavarstvu, oziroma mestnem magistratu. — V barakah se ne sme nikdo proti njegovi volji zadržavati; ako hoče iz barake, mora dokazati, da je dobil stanovanje in da nima občina, ne glavarstvo nobenega ugovora.
Promet po zraku. Ker so za sedanjo vojsko nagromadili izredno veliko zračnih letal, že ugibljejo, kako bi jih po vojski porabili za redni promet po zraku. Iz Pariza bi se prišlo po zraku v London v treh urah; vožnja bi stala 125 frankov.
Rekvizicija sena na Češkem. List »Večer« poroča, da so zahtevale oblasti na Češkem 16,000 vagonov sena in 8000 vagonov slame. Te zaloge bodo prepeljali preko meje na Nemško,
Kava na domačih tleh. Poročajo, da so .v Sremu poizkusili s kavinimi nasadi in da se je poizkus obnesel. Zrnata kava, ki so jo pridelali v okolici Vukovarja, je bolj drobna, a lepo razvita; podobna je kavi, ki se je prodajala v prometu z imenom »San-tos«, Tudi riž so sejali v južnem Sremu; pravijo, da je uspel.
Omejen promet po železnicah. Železniški ministei namerava omejiti in ustaviti osebni promet zlasti na lokalnih in gospodarskih železnicah; tudi brzovlakov bo manj. Na ta način bi se prihranilo ла mesec po 200.000 meterskih stotov premoga. Zabavna in druga nepotrebna potovanja bodo
onemogočili.
Bolezen. Marsikje tožijo, da se iiri nadležna griža ki je deloma tudi smrtno-nevarna. V Budimpešti je prejšnji tedsn zbolelo 124 oseb vsled griže lo j;h je umrlo. — V Mariboru imajo cele diužme rdečo grižo; posebni vojaški oddelki razkužu-jejo stranišča.
Ni bilo modro. Nedavno so pogoreli trije kmetje v vasi Trie na Češkem. Zažgali so otroci, ki so se igrali z ognjem za nekim skednjem. Enemu izmed posestnikov je zgorelo, kakor je trdil, tudi 50.000 K denarja v gotovini. Ljudje so govorili, da je mož pobral denar iz hranilnic, da bi mu ne bilo treba vzeti vojnega posojila, Ko je bila hiša v ognju, so ognjegasci hoteli rešiti zaklad, a so po pomoti privlekli neko drugo tružico iz poslopja, pravo so pa notri pustili. Gospodarja je ta izguba tako potrla, da je hotel iz obupnosti v ogenj skočiti. Pozneje so v pepelu našli samo še kos raztopljenega zlata in srebra.
Dopisi.
Homec. Mirovna pobožnost. Na Mali Šmaren, 8. septembra t. 1„ ob pol treh popoldne bo na Homcu mirovna pobožnost, predvsem za begunce. Spored: 1. Ob pol treh govor v cerkvi nato procesija z Najsvetejšim. 2. Po cerkvenem opravilu sestanek beguncev v društveni dvorani.
Sv. Jošt nad Kranjem. Tretjo nedeljo v septembru (16. sept.) je romarski sbod pri Sv. Joštu. Sv. maše bodo ob C., 7. in 9. uri. Popoldne je (vjrkveni govor ob treh. — Spovodovali bodo presvetli knezoškof in drugi spovedniki.
Trbovlje. Na Lokah št. 48 (p. Trbovlje >1) stanuje vpokojetii rudar Anton Kunstelj. Njegov 11 let stari sin Janez je bil pred dvema mesecema poslan v bližnjo vas Gabersko s posodo po mleko in je imel C0 vinarjev denarja. Od tedaj ga ni bilo več nazaj. Hodi zelo slabo oblečen nekje okoli Kamnika. Kamor pride, noj se odda občinskemu varstvu in naj se takoj očetu naznani, da bo sam prišel ponj.
Mokronog. Poreijunkula na Žalostni gori pri Mokronogu se obhaja 16. septembra.
Sv, Križ pri Kostanjevici. Umrl je dne 30. avgusta 1917 eden najuglednejših in vplivnejših posestnikov pri Sv. Križu Jan oz Ke-rin, bivši večletni župan, oče župnika Martina Kerina.
Ko je bil zagospodaril kot ravno dorastli mladenič na mali kmetiji, jo bilo v iari mnogo premožnejših in vplivnejših mož od njega, a kmalu jo umrli daleč vse nadkrilil. Nadarjenost in neutrudna in preudarna marljivost je dvignila njegovo hišo in njegovo ime. Po končanem kmečkem, podjetniškem in občinskem delu je brlela luč šo v pozno noč. »Korinov stric še čujejo«, so govorili pri sosedu sprav-Ijaje se spat. Zjutraj ob prvem svitu so pa že čuli njegov glas na dvorišču.
Z malim je začel. Da je dvignil kmetijo, jo moral vzeti prvih 1000 K na posodo. Tudi žene ni iskal bogate. Revno jc vzel, а bogato na prelepih dušnih lastnostih. Tiha in neznana je bila znana Ilogu in družini ter revežem.
lioga ni pozabil. Kdor je gledal njegovo naraščajočo veleposost, mlin in razna primer^ na podjetja in današnje lahkomiselne čase, bi komaj verjel, da kleči ta mož tudi delavne dni, če ni prišlo kaj posebnega vmes, pri sv. maši. Mnogo manj zaposlenih ni bilo nikoli v cerkvi take dni.
Ena najlepših potez njegovega življenja je bila skrb za družino. Poskrbel je za časno in večno srečo svojih otrok. Najstarejši sin je duhovnik-župnik, najmlajša 'vči redovnica šolska sestra.
Marsikdo mu je zavidal premoženje, a da bi ga posnemal v trudu in skrtmosti takih je bilo bolj malo. — Svojo dušo je izdihnil med sinovo sv. mašo star 75 let.
Gospodarske stvari.
Gospodarski in tržni pregled.
Kam gre blago in živež? Že dalj časa opazujemo, da si hoče vsak kolikor mogoče veliko blaga napraviti. Imajo še za dolgo obleke, vendar so v strahu, da bi nazadnje ne mogli več dobiti. Denar imajo, pa se skoro bojijo, da bi ga doma imeli, ker menijo, da je boljš« imeti blago kakor denar. Reveži in tisti, ki niso tako boječi, kakor oni, pa še najpotrebnejšega blaga ne morejo dobiti, ker jim strahopetni vse poberejo. Isto je z živežem. Zalagajo se, kakor ne bi nikdar več kaj zrastlo. Bogatini so pohujšali ljudi. Ko je eden prodal za višjo ceno, gre to kakor ogenj okoli. »Če je za tako ceno-prodal, zakaj bi jaz manj dobil?« Marsikaterega se je lotil poseben strah in tako je zadrega vedno hujša. Ohranite rnirno kri! Že tri leta nas strašijo krivi preroki in vendar smo še živi, čeprav je težav res veliko in jih še pomnožujejo neumestne naredbe,
Setev pšenice. Kmalu bo treba pšenico sejati. Skozi nekaj let bo imelo krušno žito gotovo visoko ceno. Nikar se bati, da nam bodo vse vzeli. Sejte letos veliko pšenice. Če imaš kaj pepela, potrosi ga. Če imaš gnojno jamo, napelješ na slabe njive lahko nekaj gnojnice. Če je bilo pa krompirju dobro pognojeno, ne boš rabil zdaj posebnega gnoja. — Letos se je na dobrih njivah posebno soršica sponesla. Je to čisto naravno. Rž in pšenica se izpopolnjujeta. Če ena opeša, pa druga popravi, Izčisti pšenico na bližnjem trierju. Dobiček bo prav znaten, ker bo potem manj plevela na njivi.
Lan in jpreja. Po prodsjalnah je začelo primanjkovati obleke. Zlasti moškega blaga je zelo malo. Žensko modnö btagq ima pa take cene, da ga ne bo mogla vsaka kopiti. Zdaj se maščuje napačno gospodarstvo. Opustili so lan. In tisti, ki so ga še sejali, so predivo večinoma prodali. Kolovrati mater so prišli med staro nerabno šaro, mlade neveste pa že več kolovratov ni--majo, ker presti ne znajo. Nekdaj je bil kolovrat s povesmom najlepši kras aa bali neveste, ki je pričal, da hoče mlada gospodinja s ponižnim domačim delom postaviti podlago pravi družinski sreči. — Zdaj ni kolovratov, ni preje, ni štren, ni platna, dekleta pozimi raje čipkarijo, zato pa ni blaga za spodnjo obleko. Treba bo zopet s prejo začeti. Ni upanja, da bi se kmalu po vojski izboljšale razmere. Če imate predivo doma, naj se vse poprede. Saj je povsod še nekaj domačih tkalcev, ki napravijo prav dobro platno, Tako platno je kaj pripravno za poletno obleko. Nekateri prav s ponosom nosijo platnene hlače. Najtežje bo seveda mladim dekletom presti, če dosti ne znajo. Če so se navadile tolikim drugim težkim možkim delom, jim to pravo žensko delo ne bo napravilo posebnih težav.
Žito v Nemčiji. Na Nemškem je dovolila vlada do 15. avgusta za vsakih 100 kg žita doplačati 6 M, Ljudje so pripeljali take množine, da je povsod prostora zmanjkalo. Še pred vojsko ni bilo nikdar toliko žita do Vel. Šmarna na prodaj. Kmetje so se pola-komnili onih 6 M. Ker naših kozolcev ne poznajo, so na gepelne na motorje precej
Б»
po žetvi mlatili. Seveda je $to Be neposu-ženo in ga morajo prav dobro posušiti, da se jim v žitnicah ne pokvari. Ker so letos tudi tako žito jemali, so ga kmetje seveda radi oddali, čeprav so jim nekaj odtegnili, Če je bilo žito le premalo suho. Sicer so imeli na Nemškem letos strni prav veliko, le oves in jari ječmen sta se slabo obnesla. Čudno je torej, da hočejo po poročilu listov imeti iz Češke 16.000 vagonov sena in 8000 vagonov slame za Nemčijo. V bogati Češki bo manjkalo mleka za lastne otroke.
Nemški vladi delajo zdaj velike množine žita težke skrbi. Nekaj ga je oddala mlinom. Ti bodo že poskrbeli, da se blago ne pokvari. Kako pa vse ostalo posušiti, ko ni prostorov, ne orodja? Prosili so kmete, da bi žito doma sušili, seveda na stroške zavoda. Najbrž se bo nekaj žita zopet pokvarilo.
Štedenje s premogom. Vlada bi rada prihranila pri železnicah 20.000 vagonov premoga na mesec. Misli s-elo skrajšati promet in omejiti posebno brzovlake. V nekaterih krajih bodo tudi tovornim vlakom priklopili vozove za ljudi. Kuriva bo zelo manjkalo v letošnji zimi. Kdor ga še nima, naj ga hitro preskrbi.
Dež je dobro namočil. Polje in travniki so si kar opomogli. Ajda, nad katero so popolnoma obupali, je začela delati lepo zrnje. Jesenske paše bo prav veliko. Trta ee je že skoro sušila; zdaj se grozdje naglo polni in mehča.
Kdor bo hotel krompir za seme kupiti, ee bo moral oglasiti pri žitnoprometnem Eavodu.
* * *
Seno in vinske cene. Dne 28. avgusta Je na Dunaju zborovala Centrala za varstvo kmetijskih interesov. Pri točki o krmilih je dr. Lampe opisoval razmere na Kranjskem, ki so nastale po najnovejših rekvizicijah; zraven je pa opozarjal na slabe posledice, ki izvirajo iz tega, da se v ožjem vojnem ozemlju uporablja pri vojaški dobavi sena § 27. zakona o vojnih dajatvah, v zaledju pa naredba o prometu s senom in slamo. Ker se vse dežele sklicujejo na sušo, se mora v vseh deželah enako postopati, Velika bitka ob Soči se bije za celo državo, zato naj vsi nosijo enaka bremena. Kranjska se mora takoj razbremeniti. Ker je promet s krmili v najožji zvezi Z živinorejo, naj se tudi obstoječa centrala za krmila pri c. kr. uradu za prehrano razpusti in njene agende izroče poljedelskemu ministrstvu, ki naj v zvezi s kmetijskimi organizacijami uredi promet s krmili po gospodarskih razmerah in potrebah. Poslanec Gostinčarje podpiral ta izvajanja.
Nato sö zborovali pod predsedstvom ministra H ö f e r j a zastopniki producen-tov in konsumentov, da se izrečejo o cenah letošnjega vina.
Dr. L a g i n j a je ugovarjal proti nizkim cenam, po katerih se je lanski pridelek rekviriral v Istri, S tem se je dežela težko oškodovala. Zahteva, da če se letos zopet zaseže istrski vinski pridelek, se naj plača ista cena, po kateri kupuje vojaštvo vino drugod.
Dr. Lampe se je protivil maksimalnim cenam, Ako hoče vlada priti s kakšnimi cenami na dan, naj bodo enakomerne 6»
za' vse dežele, in sicer po sledečem načelu: Primerna cena se določi za navadno, zdravo, naravno vino; bcljše kakovosti se plačajo višje, slabše primerno nižje. V katero vrsto vino spada, bodi pripuščeno svobodnemu dogovoru med kupovalcem in prodajalcem, Samo če se ta dva ne moreta zedi-niti, naj odloči razsodišče strokovnjakov. Na vsak način pa se mora preprečiti, da bi naš pridelek imel neprimerno nižje cene od ogrskega, kar naj zlasti velja za vojaške dobave.
Zastopnik vojnega ministrstva se je izrekel za znižanje cen. Zastopnik armadne-ga poveljstva je napovedal, da se bo moralo za soško armado, ki je vsled pomanjkanja pitne vode posebno potrebna vina, dobaviti vino potom zaseženja. Obljubil je Istrj boljše cene kakor lani. Kako daleč bo segla rekvizicija vina in po katerih cenah, se še ni moglo določiti.
Zvečer se je vršil v teh zadevah ministrski svet.
* • «
Sladkorja za vinovko (petijot) bo dobila letos naša dežela samo dva vagona, dasi so se poslanci potezali zanj. Dobe ga po malih količinah samo tisti vinogradniki, ki so pred vojsko napravo petijota prijavljali oblasti, kakor to predpisuje vinska postava, Pri razdelitvi se bo treba ozirati tudi na kraje, kjer je po vinogradih toča tolkla. Prositi je treba potom županstva pri okrajnem glavarstvu.
Za kavo. Minister Höfer je dovolil 4000 vagonov ječmena tovarnam za sladno kavo. Dobičke bodo delali tovarnarji na račun vseh družin, ki bodo kupavale kavne nadomestke.
Za čebelarje. »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani« je ravnokar dobilo obvestilo, da je ministrstvo dovolilo za jesensko in pomladno pitanje čebel za vso Avstrijo 125 vagonov navadnega (obdavčenega) sladkorja, ki se razdeli na vsa čebelarska društva, Kedaj se bo sladkor dobil in koliko ga bo navedeno društvo dobilo, se objavi pozneje. Neobdavčeni sladkor je ministrstvo začasno odklonilo.
MB Listek HH
Zvonarjeva hči.
(Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.)
18. V šolskem času.
Deček je doraščal in ž njim vred je prihajalo zemeljsko blagostanje. Obrt se je vedno bolj večala. Sosednja lutrovska občina je naročila po pastorjevem posredovanju nov zvon proti nevihtam pri Henriku, Za njo so sledile še druge občine, Henrik je nosil doma glavo pokonci.
Mojster Rudnik ni imel veliko veselja nad to pridobitvijo, Neumevno se mu je zdelo, kako je mogel prej tako težiti za to častjo. Imeli so za življenje dovolj dohodkov brez »tega odplačila za dečkov krst«, kakor je sam imenoval zasmehovaje ta novi prirastek v obrti. Rad bi se bil odrekel
vseh lutrovskih zvonov, če bi bil vnuk katoliško krščen in hči veselejšega obraza.
Videl je, kako mu otrok hira, dela brez veselja ves dan, ki ga pričenja z objokanimi, zardelimi očmi. Bila je pač nežnejša svojih občutkih, nego je mislil; mrtva mati je živelo tudi v njeni krvi. Trpela je na do- ] motožju po eni veri in eni molitvi. Noči sta- 1 rega moža so postajale nemirne, skrbi polne in tesne .,,
Ničesar se Henriku ni dalo očitati in ničesar Roziki. Nista se prepirala, ljubila, častila in spoštovala sta drug drugega. Od-nehavala sta drug drugemu, kolikor jima jc največ dopuščalo njihovo naziranje. A veselje v družini je bilo — ubita
Temni oblak razdvojenosti jima je- zastiral solnčne žarke, ki sta jih napravljala otroka.
»Da bo tako daleč prišlo med njima, si nisem mislil. To je gorje brez konca«, je tarnal stari mož v svoji samotni sobici.
Njegov sin.Jožef pa tega ni tako globoko občutil. Bif je še mlad in njegovega mišljenja ?e nista očistili in poglobili nesreča in izkušnja. Vesel je bil vsakega povečanja obrti še bolj za to, ker je bila njegova Ana življenja polna in vesela družica, Pol desetletja je možem izginilo v blagoslovljenem delu. Roziki je minevalo počasnih korakov, pa zopet le prehitro je prihajala ura, ki ji je imela iztrgati ljubega tem-nokodrastega dečka. Živela je skoraj v neki bolestni udanosti do svojih otrok.
Božič, ki se je približeval, je podvojil delo pridnih materinih rok. Ko je v mraku spravljala otroka spat, jima je s pobožno ganjenostjo pripovedovala dogodke v Bet-lehemu. In zdelo se je, kakor bi prhutali angelci po temni sobi in prepevali: »Slava Bogu na višavi!« Verna otroška srca so se odpirala lučki, ki je prihajala iz nebes, Pobožno so se rokice sklenile in se stezslc proti Detetu v jaslicah.
Mali Mirko se je prekrižal enako resno, kakor starejša sestrica. Saj je videl, kako je prekrižavala mati njega in scstrico dan za dnem.
Očeta je delo zadrževalo, da ni prihajal k skupni otroški molitvi. Danes pa ie šel iz livarne prej nego navadno med svoje drage. Mala, v betlehemško zgodbo zatopljena družinica ni čutila njegovega prihoda.
Osupnjen je obstal. Pobožno ženino šepetanje, srečno veselo poslušanje otrok, njihove sklenjene ročice: — nebeško lepo je bilo to.
Neka bol ga je prešinila, domotožje po izgubljeni blaginji, po veri, ki je tako trdna in močna in ,se je tako vabljivo prikupno razodevala, kakor sedaj, — ko je mati vcepljala to zlato kal v srca njegovih otrok. In misli so se mu podile po glavi, ko jo jo opazoval: »Sedaj je vsa srečnal V tem trenutku nima nobene druge želje; njeno srcc sedaj ne občuti valov, Ki ločijo dečka oa nje, objema ga prav tako gorko, kakor hčerko; naredila je most Kristusove ljubezni nad reko verske razdvojenosti.«
Zakaj ne more sam tako moliti z dečkom, zakaj ne more odkleniti svoje по*га-; njosli in mu govoriti o veri tako kakor tnaj ti? Mi ima samo mati ta dragoceni dar, to veliko dobroto, da blagodejno izvršuje, pri otroku nalogo duhovnice? Ali naj zato
otrok sledi materini veri? Sveto pismo poveličuje vero očetov.
Pobožnost v tdiu<čni sobici se je opri jemala njegove duše. Mati je pričela na prej in zvonka otročja glasova sta se pri' družila: »češčena Mar:ja ... zdaj in ob naši smrtni uri, Amen ->
S-klenjene otročje roč'ce so se odp.le, dvignila sta nežna prstka do čela in se za-znamenovala z znamenjem odrešenja. V očetu se je vzbudila zavest njegovega vero-izpovedovanja. Njegov deček se je prekrižal! Kako more to trpeti, da se lutrski deček prekrižava? Prigojeni so mu bili predsodki, nasprotni zdravi pameti, češ, da se onečaščuje in zasmehuje znamenje križa, vselej, kadar se katoličan ž njim zazname-nuje. V tem trenutku je pozabil, da je njegova duša v stiski vselej iskala pomoči pri križu, znamenju pomoči in odrešenja. Videl je sedaj le »katoliško malikovanje«, kakor so mu ubijali že izza mladih let v glavo in neka mržnja se mu je začel?, dvigati v srcu.
Hitro je stopil naprej. Ni pazil na vriskajoča, veselo nasproti mu hiteča otroka in ni slišal veselega vsklika:
»Oče! Oče!«
Poln notranjega, prirojenega prepričanja je dejal vsled njegovega naglega prihoda preplašeni ženi: »Rozika, to je preveč! Ni treba, da bi se deček pokrižaval. Nič ne nasprotujem tvoji vzgoji; — toda to je preveč. Potegniti se moram za svojo pravico. Deček je lutersko krščen.«
Visoko zravnan je stal pred svojo ženo, Resno in odločno je bilo njegovo obličje, ko je potegnil dečka za roko k sebi.
(Dalje.)
SSSke in Mce z bojišč.
Junak o junaku.
Bojišče, 17. 8. 1917,
Cenjeni! Naznanjam Vam, da se nahajam prav tam, kjer je pokopan Vaš sin Lu-dovik (Mihelič. Op. ur.). Vsak dan grem mimo njegovega groba. Kako milo se mi stori vselej pri srcu, saj je bil kot vojak moj najboljši tovariš, obenem pa tudi moj naj-ljuhši prijatelj. Moštvo in častniki cele stotnije so ga ljubih. Vsakemu je bil mil. Boril se je pogumno, zato je odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo, ki jo boste dobili domov. Odločeno mu ni bilo, da bi jo nosil on sam na svojih junaških prsih.
Smrt njegova je bila hitra. Dobil je drobec granate v desno stran prsi in enega v roko, Gotovo se sedaj raduje nad zvezdami in prosi Boga za, Vas in za nas.
Pokopan je 50 metrov za bojno črto, toda žalibog ne sam, ampak še trije drugi v enem grobu, ki ga krasi križ. Po vojski ga bom šel lahko pokazat. Če želite še kaj izvedeti, pa pišite, na kar Vam bom rad odgovoril.
Oprostite slabi pisavi, zakaj pišem še nekoliko bolehen na koščeni mizi; sveti mi pa mala svečica.
Izrekam še enkrat svoje globoko so-žalje.
Pozdravljam! Oražem Marko iz Do-'enjevasi, c. kr. gorski strelec.
Še vedno dobre volje.
Bojišče, 20. 8, 1917.
Dragi starši! Na straži pred sovražnikom stojim in svinčnik v roki držim; Vam pismo hočem poslati m pozdraviti dom svoj zlati. »Preljubo doma, kdor ga ima,« ta pregovor mi je šeie zdaj popolnoma umljiv. Prehodil sem že veliko sveta, a najljubši mi je še fojstni kraj.
Kako kaj doma? Ali ste že poželi? ... Tukaj nam je potolkla železna toča. Morali smo kositi, zdaj pa že dolgo mlatimo prazno slamo. Tudi štruklje imamo večkrat na dan, ali žalibog so pretrdi in črni, pač pa vroči; pošilja nam jih zastonj naš sosed, pa zaradi tega nismo še nič prijatelji z njim. Včasih se celo malo zgrabimo z lahonskim tihotapcem, a brez strahu, da bi nas orožniki prijeli in peljali v temnico.
Pozdravim vse skupaj, Fr, Bartelj,
Padlemu junaku Fr. Velkawhu.*
Ali naj te le blagrujsm, ali naj te objokujem? ljubljeni prijatelj rroj; ko v mladosti zorni svoji pal junak si v vročem boji. Naj-li plakam za teboj?
Za teboj ne bom več plakal, saj si srečo že učakal: Bog plačilo Ti je dal. V grob si v tuji zemlji legel, večno krono si dosegel; — vse trpljenje si prestal.
Venec spletel bi iz rož, s samih snežnobelih lilij, in dehteči cveti vmes lipe bi se krog vrstili.
In ta venec bi na grob z žalim srcem ti položil, da bi jasno vsakomur tvoje čednosti razložil.
Bale lilije mladost tvojo zgledno bi znanile; bi znanile, da med se spet so enega dobile.
Cveti lipe naj ljubav do domovja bi znanili; združeval si hrabrost z njo vselej, o prijatelj mili.
Bodi lahka zemijica ti na bojnih tleh — v tujini! Kličem ti: Na svidenje tam v nebeški domovini!
Mohor Jožef,
invalid.
* Fr. Velkavrh je bil dijak ljubljanske realke, doma v Mostah pri Ljubljani. Kot vojak je bil telefonist pri ces. gorskem 'polku ätev. 2. Odlikovan je bil z malo in veliko srebrno svetinjo. Padel je 19. avgusta v ll. soški bitki. Od mine zadet je bil mrtev v par trenutkih. Mladenič je bil zelo plemenitega srca in značaja.
Tedenska pratika.
Petek, 7. septembra: Sv. Regina, dev. in muč. (f 251.) — Sv. Anastazij, muč, v Dalmaciji. Sobota, 8. septembra! Rojstvo Marije Device ali Mala Gospojnica. — Sv. Timotej. — Sv. Kadrijan in 23 tovarišev. Nedelja, 9. septembra (15. pobink.). Evangelij: Jezus obudi mladeniča v Najmu. — Sv. Gorgcnij, muč. Ponedeljek, 10. septembra: Sv.
Nikolaj Toleatiuski, spozn. (f 1308.) Torek, 11, septembra: Sv, Prot in
Hijacint, muč. Sreda, 12. septembra: Spomin Imena Marijinega. — Sv. Gvidou, spozn., patron cerkvenikov. (•(• 1012.) — Sv. Peter Klaver. (f 1654.) Njemu na čast je ustanovljena družba, ki skrbi za mi-sijone v Afriki. Četrtek, 13. septembra: Sv, Virgil, muč, — Sv. Amatus (Miloš). — Sv. Tobija.
Л	*	*
Solnce vznaja ob 5. uri 30 min., zahaja ob 6. uri 24 min. i Luna;' Zadnji krajec 8. sept, ob 8, uri 5 min. zjutraj,
A	*	•
Ime Marijino.
»M arija« — ime nebeške Matere ima več pomenov: 1, Razsvetljena, R a z s v c 11 j e v a 1 k a. Obsenčena po Sv. Duhu in razsvetljena kot mati Jezusova, ki je solnce pravičnosti, je postala Marija s svojim zgledom, s svojimi /rlinami in čednostmi za vso Cerkev svetla luč. — Marija pomeni 2. Grenko morje, vsled velikih bridkosti, ki jih je prestala zlasti ob trpljenju in smrti Jezusovi, 3. Morska zvezda. Marija se blišči kot najčistejša zvezda na nebu sv. Cerkve; v Jezusu, ki mu je mati, se pa leskeče še čudoviteje nad morskimi valovi tega življenja. 4. Gospa. Marija je najsvetejša med ženami, je ogledalo vseh čednosti, ki naj dičijo vsako gospo. Marija je naša Gospa, se nam je daro-i vala z vso ljubeznijo, zato jo kličemo »na-! ša ljuba Gospa«. 5, »G o s p o d o v a 1 k a«. Da, Marija je kraljica nebes in zemlje,
L. 1683. so oblegali Turki mesto Dunaj. Sila je bila skrajna; Ijudatvo je klicalo k Mariji — in pomoč je prišla. Poljski junak Sobiesky je prišel s četo bojevnikov na pomoč. Dne 12. sept. je bil pri sv. maši, pri kateri je sam slregel in prejel sv. obhajilo. Nato je jezdil na čelu svojih mož v boj ter jih navd'^aval: »Kreoko naprej pod varstvom Marijinim! ,Marija' bodi naše geslo in bojni klic!« Sobiesky si je priboril častno zmago. V zahvalo za to je ukazal papež Inocencij XI., naj se v nedelio po prazniku rojstva Marijinega (sedaj 12. septembra) praznuje spomin »Imena Marijinega«.
Iveri.
Če hočeš, da bo kdo dolgo nate mislil, posodi mu ka| denarja.
Za splošni blagor je pouk gospodinjstva ve. liko več vreden, kot večina drugih vednosti, ki jih danes vtepajo mladini po dekliških šolah.
To in ono.
Pozdravi. Mnogo srčnih pozdravov iz 11. soške bitke pošiljamo slovenski fantje vsem prijateljem, znancem in bralcem »Domoljuba«: J. Judež, Fr. Žabkar, A. Kirin, Al. Oglar, vsi iz krškega okraja; Fr. Bone z Goriškega: Ant. Slapšak, od Mokronoga; Ant. Gaber, Skofja Loka; Fr. Ogrin, Vrhnika; Fr. Vodopivec, Ajdovščina; M. Kotnik, Ljubljana vsi pri oddelku strojnih -pušk. — Iskreno pozdravljata vse domače, pa tudi bralce »Domoljuba« letalec Josip Kohar in črnovojnik J. Lemut. — Najlepše pozdrave vsem bratom sobojevnikom na jugu pošiljajo slovenski dragonci: Des. Jož. Panger-čič iz Mengša; Fr/Genc, stražmojster iz Kamnika, Lovrenc Zd urnik, Budja Ivan, Turner Maks. — Na laškem griču: »Dragi Domoljub! Neštetokrat te dan za dnem kličejo tako. Ta Klic je res tvoja last', to-sem že prej vedel, zlasti pa zdaj v vojski. Sinoči si v vojsko primar-širal in sicer na prav važno površje. Ko se je zleknil Talijan, so tudi naši topovi primerno odgovarjali, mi pa smo segli po tebi — Domo-y]ub. Pozdrav! Zdaj gremo proč. od tu. Inf. Koncilja Ivan.«"— Pozdrave pošiljajo »cesar-J e v i č e v i« borilci: K. šusteršič, Iv. Rigler (L. Gregor), M. Winter, Jožef Levstek, Fric Zadnik, Fr. Bernik, Fr. Tropper, Leop. Rovtar, Fr. Mrva. Na dopisnici je s svinčnikom narisan prizor, ki kaže, zakaj so se Lahi »prostovoljno« iz prvih jarkov umaknili. (Naše granate so jim vse razbile.)
svetih reči norčevali, kakor se to večkrat sliši med napol ali malo izobraženimi ljudmi. Eden izmed njih so je ponašal, da se ne boji ne hudiča, ne Boga. »Hudiča se ne bojim, ker nobenega ni, Boga pa ne, ker me pri miru pusti,« tako se je šalil predrzni širokoustnež. Navzoči so se mu posmehovali. V kotu je sedel tudi bolj postaren mož resnega obraza, ki se je zgražal nad tem govorjenjem. Nekdo izmed mladeničey ga hoče še dražiti, češ, »prijatelj, kaj se pa bojite?« Mož odgovori: »Boga se bojim in vseh, ki se Boga ne boje,«
V slovo
Ivanu Ladilia iz Trebnjega, umrlemu v ruskem ujetništvu.
Ko od sveta si se poslavljal, ko že si v zadnjih zdihih bil, molitve nihče ni opravljal; ni trupla nihče ti kropil.
Zdaj v tujem kraju boš počival, za dom si ves se žrtvoval; no boš v domači zemlji snival, četudi vse si zanjo dal.
Mi to ne bomo pozabili, dasi to v naši sredi ni; Hoga gork6 bomo prosili, da snidemo so slednje dni.
M. Z.
Velikanski oklopni stolp v morju pred Portsmonthom.
Junakova rožica. Naš slikar Emil Povšič (pri 30,5 cm možnarjih) je obogatil »Domolju-bovo« vojno razstavo z novo razglednico. Narisal Je junaka, ki je obležal mrtev na bojišču, zraven pa mu je zložil to-le pesmico: Počil je na jugu strel, zvrnil so junak je smel. Gorka kri je tla pojila, z nje pa rožca lepa vzklila.
Pa je nežni cvet odprla, proti nebu se ozrla. — V čašo solze so kapljale, solze vroče, solze male.
Cvetna čaša polna bila, milo cvetka je prosila: »Ne plakajte, ne žalujte, sami sebe pomilujte!,..«
Pristavek g. risarja: Predragi »Domoljubi« Zahvaljujoč se ti za priobčeno pesmico »Žaromet«, ki je zbudila pri čitateljih mnogo smeha, se ti drznem vnovič poslati drobno pe-Semco s prošnjo, da ji dovoli» skromen kotiček.
Bodi mi pozdravljen kakor tudi vsi čita-telji od zdravega	PovMča.
Krepak odgovor. V nekem poštnem vozu se je vozilo več mladih fantov, ki so se celo iz 52
Patroni ali zaščitniki rokodelcev in drugih stanov. Velikokrat so razne delavske, rokodelske, obrtniške zveze v zadregi, če bi jih vprašali, kdo je njih pntron. Ker si po večjih krajih omislijo rokodelske organizacije svoje zastave, hočejo imeti na njih svoje zaščitnike; zato bo ustreženo, če naštejemo imena glavnih rokodelskih zaščitnikov. V stolnici mesta Kolin na Nemškem se nahajajo tudi njih podobe. Patron poljedelcev Sv. Izidor; lovcev: sv. Hubert; kovačev in ključavničarjev: sv. Lenart; gostilničarjev: sv. Marta; uslužbencev in uslužbenk: sv. Zita, sv. Onegin; učiteljev: sv. Kasijan; učiteljic: sv. Uršula; platnarjev: sv. Veronika; krovcev: sv. Vincencij Fererij; po-dobarjev, slikarjev: sv. Luka; težakov: sv. Krištof; knjigovezov: sv. Ludovik (francoski kralj); lončarjev: sv. Goar; viničarjev: sv. Vrban; voznikov: sv. Medard; vrtnarjev: sv. Doroteja; škafarjev: sv. Vendelin; brodarjev, mornarjev in lekarnarjev: sv. Nikolaj; pivo-varjev: Sv. Peter Milanski; tkalcev: sv. Se-v£r; gospodinj in šivilj: sv. Ana; rudokopov, topničarjev in stavbnikov: sv. Barbara; glasbenikov in pevcev: sv. Cecilija; mornarjev: sv. Klemen (papež); trgovcev: sv. Frumencij; glavnikarjev in lasničarjov: sv. Marija Magdalena; pekov: Fi-Vntmtn Tiiv'"Sim-sv. Erazem; črevljarjev: sv. Krispin; pletarjev,! krtačarjev: sv. Anton PuščavniK; dimnikar-
jev: sv. Florijan; izdelovalcev orožja: sv. Mav-ricij; zidarjev: sv. Bajr.old; tiskarjev: sv. Rok; bogoslovcev: sv. Albert Mag.; pravnikov (juri-stov): sv. Ivo; zdravnikov: sv. Pantaleon; nio-droslovcev: sv. Katarina; vojakov: sv. Jurij; tesarjev: sv. Jožef; krojačev: sv. Janez Krsti-telj in sv. Martin; urarjev: sv. Peter; prepro-garjev: sv. Pavel; ribičev: sv. Elifij; usnjar, jev: sv. Servacij; kamnosekov: sv. Stefan.
Najboljša in najsigurnejSa prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 ''4u/o brez kakega odbitka.
Me ure od 8. zjulra! tfo 1. popoldne.
Glej Inserat!
Nafnovefše.
Nemci v Rigi, Hindenburg je zasedel a svojimi četami rusko pristanišče, trdnjavo Rigo, ki je sedež livonijske gubernije. Mesto je pred vojsko imelo 400.000 prebivalcev in je za Pet.rogradom najvažnejše trgovsko mesto Rusije. Petrograd izpraz-nujejo.
Za razvedrilo.
Zamišljen vseučiliškl profesor dobi sporočilo o veselem dogodku v hiši njegove orno-žene hčerke. Mož sprejme pisemce sicer z zadovoljstvom vendar se pa kmalu razburi: »Zakaj ne zapišejo, je-li deček ali deklica, da bi vsaj vedel, če sem stari oče, , ali stara mama!«
Zastavica. V šoli pra'vi učitelj otrokom: »Kdor mi da zastavico, da bi jo ne mogel uge-liiti, dobi krono.« — Čez nekoliko časa se dvigne prebrisan fantič: »Prosim, gospod učitelj, kakšen razloček je med menoj in nemškim prestolonaslednikom?« Učitelj pove več rešitev, a deček ni zadovoljen, marveč se pogum' no kot zmagovalec odreže: »Nič razločka ni< kajti nemški princ čaka na krono, jaz pa tudi.«
V Soli. Šolski nadzornik vpraša nekje na Nemškem: »Kdo pa. je bil Job?« — Francek: »Poštar.« — Nadzornik: »Kje si pa to slišal?« — Francek: »Gospod učitelj je včeraj rekel: Pravkar sem dobil Jobovo pošto, da pride jutri g. nadzornik. Glejte, da boste prišli čedno oblečeni v šolo.« (Ako namreč kdo izve za kaj neprijetnega, imenuje to" Jobovo pošto, — ker so tudi svetopisemskemu Jobu razni seli do-naSali ob poškušnji božji samo žalostne novi-1 cc o nesrečah.)
Vprašanja in odgovori.
Prej vojak — zdaj v rudniku. Če jo bil
oče, ki je rudar, vpoklican, je njegova družina dobivala vzdrževalnino. Če ga vojaška oblast prideli potem rudniku, v katerem mora delati in dobiva plačo, potem odpade vzdrževalnina, razen če bi dobival v primeri z zaslužkom pred vojsko sedaj tako malo plačo, da M sebe in svoje družine ne mogel preživljati.
Zgodi se lahko, da ubogi rudar, ki je kot vojak prideljen od vojaške oblasti rudniku, kjer vsled vojaške oblasti mora delati, veliko manj zasluži, kakor bi njegova družina dobivala na vzdrževalnim, če bi ga vojaška oblast ne poslala v rudnik. Z ozirom na take razmere ravnajo okrajne komisije različno: komisija za preživljanje v Litiji ne priznava vzdrževalnine; nekatero (n. pr. v Kamniku) zavzemajo drngo stališče in priznavajo vzdrževalnim). — Dr. J. Dermastia, deželni svetnik.
A. T. — Podrann. Skušajte naslov prav točno in razločno zapisati; ako ne morete sami, naprosite domačega g. župnika. Vsebina bodi karmoč kratka In jasna, ker vso preberejo pri nas in na Buskern, preden pride, na pravo mesto. Poskrbite si tudi naslov z ruskimi črkami.
L. V. P. M.: Vložite, pri komisiji Vašega glavarstva prošnjo s svedočbo, da je omenjeni vojak otrokov oče. Ne vemo pa, če bo potrdilo njegove sestre zadostovalo.
L. B. — narednik v J.: Več ali manj priporočljivi bi bili naslednji listi: Tednik »D an«, Split v Dalmaeiji; »No v in e«, Kaptol 27, Zagreb; »Hrvatski dnevnik« — Sarajevo; »Prava c r v e n a Hrvatska« v Dubrovniku ; »Hrvatska k r u na« v Zadru; »K r i -I es« v Zagrebu; morda tudi »Hrvatska pro-fvjeta« v Zagrebu.
M. K. — Mleševo: Vaš državni poslanec je f. Hladnik Janež, župnik na Trebelnem.
K. F. Slrmien: Poskusite v malem. Doslej ie ni znano, da bi buče kisali kot repo in pri-vejali za človeško hrano. Vsekako bi bilo treba notranjščino in kur je prav mehkega dobro odstraniti. Vmes bi kazalo vložiti razrezano dele kutina.
M. M. Brege: V določilih za častnike o podpori materam — ni govora. Nekdo je zagotavljal, da se po novi postavi tudi tem nekaj dovoljuje.
K. S. — Zagreb: Za službo so je treba zglasiti pri vojaški upravi v Ljubljani. Naslov: C. k. vojaška zbiralna postaja (Personal-sammelstation) v Ljubljani, Kolodvorska ul., hotel »Ilirija«. V prošnji se mora označiti, ali hočete služiti kot bolniška, strežnica, pri pisarniških, kuhinjskih, krojaških ali snažilnih delih. Prošnji, ki mora biti kolekovuna, so prideno zadnje šolsko spričalo, usposoblje-nostno ali službeno spričalo, zdravniško mnenje glede telesno sposobnosti in nravstveno spričalo politično oblasti.
SKRIVALNICA.
»No, ta so jc pa slabo skrila, da bomba bi je ne zdrobila,« — porečeš, ako zaslediti boš mogel gospico. — Dve kiti klobuček з perjem ti izda, da deklica se skrit jo šla. Drevo razbito, grad načet 11 priča vojaka divjo spet.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 29. avgusta: 54, 88, 57, 67, 26, Line, 1. septembra: 33, 73, 30, 88, 27.
ZOPETNI NAKUP KOVIN V VOJNE NAMENE.
N
Glasom naredbe c. kr. ministrstva za deželno hrambo z dne 26. junija 1917 se jo od dne 23. 9. 1915 obstoječa dolžnost oddaje predmetov Iz
№, №ei mi ilis in Milila
raztegnila do preklica nadalje. Vojna uprava s to naredbo iznova poziva avstrijsko prebivalstvo, naj podkrepi obrambno silo države s tem., da naglo odda kovine, ki so potrebne za izdelovanje streljiva. V zaupanju na dokazano patr,.-otiško mišljenje se poziva najpreje k
prostovoljni
zaplenjenih predmetov.
Du se prebivalstvu olajša prostoročna prodaja dobavi zapadlih predmetov, je ustanovila akcijska družba kovinska centrala skupno z zvezo avstrijskih železninarskih trgovcev enako kot v letih 1915/16 v mnogih krajih Avstrijo nakupovalntce vojnih kovin, katerih naslove bodo objavili časopisi.
Nakup se vrši zopet proti plačilu v gotovini na podlogi uradno določenih cenikov, ki morajo v trgpvinah biti nabiti na vidnem kraju. O kakovosti predmetov, ki se morajo oddati, bodo dali potrebna pojasnila posebni letaki, ki se bodo dobivali brezplačno pri občinskih uradih in nakupovalnlcah, vrhutega bodo njihovo vsebino objavili tudi časopisi.
Prosti nakup bo dovoljen zopet le v omejeni dobi, po preteku iste se pa prično zopet uradne rekvizicije. Pri teh rekvizicijah se izplača odpadli znesek šelo pozneje in se zaračunajo oddani predmeti po nižjih določenih cenah. V lastno korist občinstva je tedaj, da takoj porabi priliko prostovoljne oddaje.
Nakupovalnice so do preklica pooblaščene, da. smejo kupiti tudi drugo kovlnasto hišno orodje po oblastveno določenih cenah. S tem je dana zadnja prilika, da se prostoročno prodajo ti predmeti. Te prilike naj bi se poslužil vsak tem hitreje, ker se že sestavljajo komisije, ki bodo pozvale na strog odgovor zapoznele od-dajalce.
se nahaja med oglasi stran 431.
t Martin Kerln, župnik, naznanja v svojem in v imenu svoje mame, bratov, sester ter vseli ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalor.tno vest, da je njihov iskreno ljubljeni oče, stari oče in stric
Janez Sterin
posestnik
danes ob 8. uri v 76. letu starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
I'ogreb predragega ranjkega se bo vršil v soboto, dne 1. septembra ob 9. uri dopoldne. — Priporoča se v pobožen spomin in molitev.
V Sv. Križu pri Kostanjevici, dne 30. avgusta 1917.
PreZalastal ostali.
Izšla Je in se dobiva skoro po vseh trgovinah
Družinska Pratika
za leto 1918 -rsrs s podobo sv. Družine.
Cena izvodu 40 vin.
Segajte po nji in zahtevajte jo povsod I
Kupi se
večja
trgovslca hiša
le prvovrsten prostor ob železnici; promet v miru IC 60.000 in več, s primernim posestvom vred. Ponudbe na upravo tega lista pod 2157,
Vajenec
od 13 do 11 let star se sprejme v sedlarsko obrt pri Fran Wigjan-u, izdelovalec vozov, Kolodvorska ulica 25. Ljubljana.
U 287/17-6
V imenu Njegovega Veličanstva cesarj'a l.
■ Anton Flere, rojen 15. 12. 1859 na Perov.em, pristojen v Kamnik, kat. oženjen, posestnik in vrtnar iz Kamndka Šutna št. 90 je kriv, da je sredi meseca julija 1917 zahteval v svoji obrti v Kamnikn za kg fižola v stročju, ki ga je preje plačal po 1 IC 80 h, znesek po 4 K 20 h, da jo tedaj izkoriščal izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, ko jo zahteval za neobhodno potrebno stvar očitno čezmerno ceno, zakrivil je s tem prestopek navijanja cen po § 20 točka 1 ces. ukaza z dne 24. 3. 1917 št. 131 drž. zak. in se obsodi po tem zakonitem mostu z uporabo § 260 b k. z. na 1 teden zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema, dalje 500 K globe, v slučaju neizterljivosti v nadaljne 3 tedne zapore, končno po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kaz. postopanja.
Obenem se izreče v smislu § 45 nav. ces. ukaza, da se glava sodbe objavi enkrat v ljubljanskem tedniku „Domoljubu" na stroške obtoženca.
.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, odd. Ш,,
dno 2. avgusta 1917.
1 t>	-tCZ 3i stane pri nas naj-
LiK & El. irf II manjši fot.aparat ,.Omega", vel. sliko kompl. z mulo opremo z uatattö. navod. za začetnih«. Kamera za ибепое, za ploščo in filme, posebno primorna za zaöetntKe, vodno pripravlj., solidno delo, zapora za daljšo m mo-ment.no posuotKe, ostor akromat, objektiv, tomna plošča in vso potrebno kompl. v kart. a kovin, kaseto in navodilom vol.-4V«X0 K 22'CO, vel. 0X9 K 31*20. Zaklopna omara za vojaštvo, za ploščo in f ilmo, žepnaoblikavol. iVsXeloK43'20s vel. 0X0 lo K Б0-40. „llrožna kamera" Kompl. v. malo opromo in 1 poralmo navodilo lo K 83-00. Dober strunski zaslužek, ker so slfko Rotove v l minuti. Pošilja po povzetju. Poštnina 1 IC. Export „Perfekt", Dunaj VH. Noustlflg-. 137/162, Najboljši Izvor, cenik zastonj. 2181
взг Priporočamo
ßolinsko kavino primes v korist oßmejnim Slovencem!
— KUPIM	--
bnkiauD ngl]e °Xea=ona Шикџт drsia Sfig&Si
Plačilo naprej ali povzetje. Prosim ponudbo.
J A л 0 B T/l D ČER, troovec z ogljem in drvml, TRST.
iidino dobri m solidni strou so sami
„Gritzner" in „Äfrana"
Prednosti • krogljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o teženju in krpanju brezplačno v liiSI. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana blizu franč. mostu, 3. hiša za vodo.
SMF" IU letna car imena. TBd
Jaz Ana Csillag
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelej klmi lasmi, ki sem jih dobil« po 14 mesečni rabi pomade, ki sem |o »znašla sam«. To je edino sredstvo proti Izpadanju las, za njih rast In negovanje, za ojačitev laslšča,
Erl moških krepko pospešuje rast rade, in že no kratki dobi daje lasem In bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim oslve-njem do najvišje starosti.
Loiiče'! po K fi.—, K10.-- in K15.
Po pošti sc pošilja vsok dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naroČila.
Ana Csillag, Dunaj i, Kohlmarkt
Suhe gobe,
*rno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vso vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, Woliova ulica 12.
i> 1
шшјвтшшшившшшвш иини
r Sijajno bodočnost
maio turške in nove srečke avstrijskega Rdečega - križa vsled." njihove vedno zvišuioče se ('enarne " vrednosti 1 Vsaka srečka zadene t Glavna debitka 2107	znašata čez
W 1,000.030 kron!
Natančno pojasnilo z
ПОШ
lopo i ddttšeno kupuiem v ysaki množini po naivišji dnevni ceni V .prvi vrati Jurfcke; potom leslčke, tur-jke, medvedove tačke -sploh vso vi ste goß poöusenlh, ki jiЦ p.ožnftfo kot užitns; V i»rasa ош hi ponudbo sprejemat Rudolf Siarovainik, eks-port gob v Konjicah, Staj.
Agitirajte za
.Domoljuba'
Edini slovenski zavod bre:s tujega kapitala ]o:
VZAJEJVI|4A ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
lijubljana, Dunajska cesta 17, lijubljana.
Zavarovanja sprojema proti požarnim škodam : 1. raznovrstne izdelano stavbo, kakor tudi stavbo med časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijo, poljski orodjo, etrojo, živino zvonove m enako, 8. rse poljsko pridelke, žita in krmo, 4. zvonovo proti prelomu, 6. sprejema tudi zavarovanja na živlienje, oziroma doživetje ia drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno
nižjoavstrijško zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale J. 1912 K 073.8ß"17, so poskočilo koncem 1. 1013 na K 736.147*17.
Tedaj, čimvoejo zanimanje zn ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbo ln pojasnila čaje ravnateljstvo glltvno poverjerižtvo v Celju in na Fror.cku, kakor tudi bo vseli tarah nastavljeni poverjeniki.	Cono primerno, hitra cejy;ev in takojšnjo izplačilo.
Ustanovljeno 1.1893.
*Uzolemno Motno drultuo
registrowana zadruga z аишЈепЈн» gamsivom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednosinih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22.1/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, kf daje vsa potrebna pojasnila.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jili obrestuje po Ч1п°1о
Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezenfujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
llijantantl za rozanje stekla za steklarje ln domače rabo.
Di.jamanto za stcklnrjo morem dobavit tednj lo
št. 4 po K 11-70. in št. 5'ij po K 16--, kei je dovnB prekinjen in so moro surovo bili tro dobiti Jo to/.ko in j.o vis«lab cena! Povzetje 85 vinar, voö '/.n ri'oilio in н<>-lidno Ij I j: (.., o inmči JAH GROI.ICH, dro žer!Ja pri angelu, ВЕНО 641 Mofa v o
KVaimi o sredstvo za .pomlmenje rramysEOl ins. ki rdofe, svetlo in sivo iaso in brado ya triijno' tempo pobarva, i steklenica s i .qstnino vreil K 2'V0.
[Ryöyol rtf'SS
bleda lica. Lčinok jo čudovit. 1 .steklenic« s poštnino vred K 2 45. Povzetjo 85 vinar. več. Naslov za naročila !
JAH LROLICH/ ilrcžcrija pri angelu, Brno 641, Moravr
100 litrov zdravo domačo pijačo
osvežujočo dobre in ze|0 gaseče si lah ko vsak tam pnrodi >. malimi stroški V zalogi su snovi za ananas, jabolčnik, grenadine, malinoveo, poprova meta, muekatelec, ^oniernnčnih, dišeča» orla vlšnjeveo. ir'kaziti so no moro. Tu domača pi|iiča se labkopije poloti blndna I ozimi tudi vroča namesto ruma nli — žganja Snoviznatnnč.navodilomstancjo «12* Iran. po povzetju JAN GEOLICH drožerija pri angelu, ]«tNO 641 morava.
üOO liron v :3af\i
če no odstrani krema Grollch z zraven snadajočim pralnim praškom vso solnfcnopege, maroge, solnčne opeklino, ogrce, obrazno rdečico
itd. m no ohrani kožo mladostno svo*o in nožno. (Jena K 6'65 s poštnino vred. Hpörcijo stanejo K 17'- ,
__t G porcij K 32*50. Vso brez kakih
nadalinih.stroskov. Naslov za naročila
JAN GRQUCH, drožerija pri angelu. Brno 641, Morava.

w Nakup kovin za vojno
potom
akcijske dražbe kovinska centrala m vil иагимитјгки и.
Z naredbo z dne 25 junija 1917, drž. zak. št. 271 se je odredila dolžnost oddaje ostalih kovinskih predmetov. Predmeti se smejo do preklica prosto prodajati proti plačilu v gotovini nakupovalnicam vojnih kovin, ki spadajo pod akcijsko družbo kovinska centrala na Dunaju. — Prosta oddaja nudi prednost, da se blago takoj plaCa v gotovini in po višji ceni.
Kdor naglo odda, preskrbi našo armado s streljivom in nas pripelje bližje miru I
Zaznamek nakupoualnic kotlin za uojno:
v področju mesta Ljubljana; Štefan Blagy, Schneider & Ueroošeh, Fran Siupica, H. Sušnih.
Nakupovalnice na Kranjskem:
škofja Loka: Пп1оп KaSman, Radoljica: L. Fiirsager, Ribnica: Fran Färber, Kranj: Fran Berjah,	Kamnik: stnfon Stergar, Črnomelj: Janho PnlüßSs,
Vipava: JIOS. Petrovič.

Nadaljne nakupovalnice se Se naznanijo.

				
I Ш		1 • v j '..?' .		••-. швж!ШШШm ■ ..Г - ä&Rffi^ . . . i'
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja
sNeugajajočeju zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, orstanov, Iepotičja, daril !td. v velikem
Rs»m ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
'Al
St. 99410 kovinasta anker Roskopf
ura /......K 1240
» 99449 Roskopf ura, grav. močna,
2 pokrova.....K 1680
» 99600 Radijska žepna ura ponoči
sveteča......K 1620
» 99865 kovinasta verižica K 1-60 » 99645 Uhani amer. double zlato
K 3-40
* 99022 Srebrni rožni venec K 950
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana.
Lastna protokotirana tovarna itr i> Svict.
Svetovna razpošiljalnica
SUTTNER simÖD LJUBLJANI it. I.
Nobene podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
liobri brivski in Jasestrižni aparati
i. o britev iz srebro-,ekla K 5*50, fi varnostni brivski aparati, poniki. K 3, jr, zri .Perfekt' s b rezili K 16; 20; dvorez. res rezila tucat K 5, 6. I.alese-strižn.. K 11
Zamena dovo ena ali d<*nar nazaj, i-o-Siljapopovzetjuali predplačilu cjnkr. dvorni založ. JÄN KONKÄß, izvozna tvrdka Brüx 5t. 17.1, CeSko. U2
8 vinarlev
(za I dopis.) Vas stane glavni ceniti, ki sö clopoS-i)0 na zahtevo brezplačno.
Prva tovarna ur
"» Jen Konrad «•■
c. In kr. dvor. zal, Brüx 1554 (Себко.)
Nike] nli jokl. uro na sidro K (> -, 7--, 8 - Vojno-epomin. nikln, ali inkl. uro K 11 -,12 -, armadne radij, uro iz niklja ali )oklnK 12. Masiv-srebrno Hoskopt remont, uro s sidr. JC IV-, 20 - Budilko, stenske uro v veliki izberi po nizkih cenah. 3 letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju Zam. dovolj, ali denarnazaj.
Izciolovanjo in nai-vocia zaloga
^ Klinih pasov
A ^ (bruh-bandov)
T| jk ТгеМш »as od K 5, /, ■JU IgS ti da 2o; klim pasovi on ^^ K 4.5, Q in 8: pasovi na obe strani podvojene osno, pasovna oiroMH i-6ti, ilo 4. — Zaloga blaga l! gomila <a tatice m bolnice, numiieve nouavlcr in blazine. Umetne nosi, roke liil. Za psp. zdravnike zalo e vsakovrstnih instrumentov. 1'oviSek na te ceoeznaSa 20—30%.
Zn obilna naroč ila so priporoma
K. PIOTROWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesta št. 33.
Po konkiirenEnih cenah. Vprnianlom to poŠti naj sc priloži znamka.
Razširjate „DOMOLJUBA"!
K 3-90
NaSe Čudovito roCno Silo za Šivanje Siva tako naglo preSiv/ne vbode kot Šivalni stroj. — Naj-VfCia iznajdba, s katero more vsak sam krpati In Šivati usnic, raztrgane Čevlje, konisko o remo. kožuhovno, preproge, pogrinjala za vozove, Šotore, klobuCevino, plašCe za kolesa, vreCe, platno ln vsako drugo moCuo blaao. Dobrota za rokodelce, kmpte in voiake. Neobhodno ootrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, ге1о lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pišem. Cena komol. Silu s sukancem, Ц raznimi Sivankami in porabnlm navodilom K 3.90, 3 kosi K 11—• 5 kosov K 18 - PoSilja po povzetju, (na bojiSCe proti pred plaCilu.)	1552
M. Svoboda, Dunaj, HI/2, Hiessoasse 13-404.
Suhe sobe (iurške)
lepo sušene kakor tudi prazne vreče, brinjevo olje, lesnike In orehu
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
M. Ranft, Kranj
prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.	2092
Zastarele lišaje, srbečico, s«rie ozdravite v najkrajšem času popolnoma samo z rjavim mazilom znamke:
Ena doza zadostuje za popolno ozdravljenje ter stane 4 K. 2135
Lelm pri „Mariji Pomagaj" v Dipavi,
Notranjsko.
a. a deželne življenja:*© in routne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice
t Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/П
sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen znvocL Absolutna varnost. "Nizko premiip". Nn.j.
itfroillicirti ■ «moli zu voinif .livari.vanio. Stanje zavarovanega kapitala K 175,000.000---
Stanje garancijskih fondov K 65,000,000-— Zavod tomolji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki so sprejemalo pod n,ijugodnei?-imi pogoji. 183?
Kupi se
brinjevo olje
Ponudbe z navedbo cene v kilab in množine na K. M1LKOVIČ, Moste pri Ljubljani.	2028
Avtomatika pasa
za podgano K 5 80, za miši K 4 00, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kal;e sledi in so same zop( iiaatavijO. Past zu ščurke „Rapid" vjame nu tisoče ščurkov v eni :iOči, po K 5-70. Past za muhe »Nova« komad K 2-80. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. 1'ošilje se po povzetju nli proti predplačilu. Poštnina 80 v.Izvoz. tvrd. Tintner, Ounai Ш., Neulintia 26-L.
r
UIIDSKH P0S0J
regisfrooana zadruga z neomejeno zauezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po
Kioge u „Ludskä psojilnici" so popolnoma narno naložene, her pnso-ilBnica daje denar na uarna posesiua na deželi in o mestih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Ие кегиш zakladi znatno akragio en mdiiion teren. — Sianis Strainiänih ulog je bilo kancem teta S9IG okroglo
2G mfllionou kron.
Ш
Izdajakonzorclj „Domoljubu".
Odgovorni urednik Jožel Goslinčar, državni poslanec.
'{iskala Katoliška tisiuirna.