____ ftah panoidkb ob 4. ztotrai. VAROČtoNA MNte 4 Djm.r{^r°J° Din. polletno 20 Dk«. — V LJubltani. Mariboru in Crikt dostavUo* na dom mesečno 1 Mi vol. — ta inozemstvo mogočno 6 Din. 1/RBDNtSTVO v LJabllanl. Knafllova tU. f* telefon št. 2034. 2072, 2904. UPRAVA v LfiMicad. Prelernova al. 54+ melon U. 2036. INSBRATMI ODDELEK, v UabUani. Pr+> Sernova al. 4.. telefon št. 2492. Leto I. Ljubljana, 12. decembra 1927 Izenačenje davkov resno ogroženo Srbijanski gospodarski krogi začenjajo ogorčeno borbo proti uvedbi dohodnine tudi v Srbiji. - Borba grozi onemogočiti izvedbo davčne reforme in zavleči izenačenje davkov Beograd, 11. decembra. V političnih krogih zadnje dni mnogo razpravljajo o vprašanju izenačenja davkov. Zlasti v radikalnem in demokratskem poslanskem klubu se vrše živahne razprave o novih neposrednih davkih, kakor jih predlaga finančni minister. Kakršna je situacija danes, se ne da več prikrivati, da je vsa davčna reiorma ogrožena, tako da skoraj ni upanja, da bi bil načrt zakona o neposrednih davkih sprejet. V srbijanskih krogih se pojavlja vedno hujši odpor proti davku na skupne dohodke. Ta davek, ki naj stopi na mesto dosedanje dohodnine v prečanskih pokrajinah. pomenja za Srbijo in črno goro popolno novost, ker tam dohodnine doslej niso poznali. Srbijanski poslanci zastopajo stališče, da davčna reforma znatno povišuje že zemljiški davek in pridobnino,. tako da bi naše gospodarstvo ne preneslo poleg njih še nove obremenitve v obliki dohodnine. Zato predlagajo, naj se dohodnina črta iz novega davčnega zakona in uredi, ako se bosta izkazali potreba in možnost, kdaj kasneje s posebnim zakonom. Z veliko napetostjo pričakujejo zato politični in gospodarski krogi prihodnji seji radikal-skega in demokratskega kluba, ki bosta brez dvoma razpravljala tudi o tem perečem problemu. Ako bodo radikali in demokrati vztrajali na tem. da se dohodnina izloči iz načrta davčnega zakona, bi pomenja-lo to popolno odklonitev davčnega zakona, kar bi imelo nedogledne posledice. Ves načrt zakona o neposrednih davkih bi bilo treba bistveno predelati in spremeniti. Pri tem bi se morale povišati druge davčne stopnje, da bi se tako pokril -6X9- Dr. Ninčič vodja radikalske opozicije proti g. Vukičevicu Mučen vtis odsotnosti g. Vukrceviča pri proslavah ob obletnici Pašičeve smrti. — Demokrati se pritožujejo, da g. Vukičevič zopet ni izpolnil svojih obljub Beograd, 11. decembra. Zunanji minister dr. Marinkovič je predložil ministrskemu svetu nov razpored o razdelitvi reparacij-skih dobav privatnikom. To je drugi slučaj, da nakazuje dmžava reparacijsike dobave privatnikom. Ministrski svet je predloženo raziporedbo odobril. Med radikalnimi poslanci se opaža čim dalje večje nezadovoljstvo napram predsedniku vlade. To nezadovoljstvo je še posebno povečal včerajšnji incident, ki ga je povzročil g. Velja Vukičevič s svojo odsotnostjo pri Pašičevem parastosu. Skoro vsi radikali vseh struj izjavljajo, da je bil to čin skrajne nepijetete. Velja Vukičevič as-pirira na vodstvo one stranke, ki jo je ustvaril Ni kol a Pašič, sedaj pa ne smatra niti za potrebno, da se udeleži parastosa za pokojnim velikim državnikom. Akcijo nezadovoljmikov vodi sedaj bivši zunanji minister dr. Ninčič. Obenem se opaža tudi v demokratskih vrstah veliko nezadovoljstvo proti g. Velji Vukičevicu. Kakor znano, so demokrati zahtevali, naj se pri razvrstitvi sreskih poglavarjev upoštevajo tudi njihove želje, kar se pa ni zgodilo. Demokrati so bili obveščeni, da g. Vukičevič ni hotel izvesti za-željenih izprememb, ker misli, da bi radikali smatrali to kot slabost in ker se mnogi radikalni poslanci upirajo takim izpremem-bam. Demokratski poslanci so danes izjavili, da bodo to vprašanje še enkrat postavili na dnevni red v svojem klubu in da bedo zahtevali od svojih ministrov, naj poskroe za uresničenje njihovih zahtev. Poostren konflikt radi sodniških plač Vlada je kljub soglasnemu odporu zakonodajnega odbora sklenila vztrajati _ia izločitvi regulacije plač iz zakona o sodnikih. — Napeto pričakovanje seje Narodne skupščine Beograd, 11. decembra, r. Današnja «Politika» poroča, da je prav tako kakor zaradi davčnega zakona nastalo zelo zanimivo razmerje med vlado in njeno večino zaradi vprašanja sodniških plač. V sekciji zakonodajnega odbora sta se vladna večina in opozicija skupno postavili vladi po robu, ki je naenkrat izločila določbe o novih sodniških plačah iz novega zakona o sodnikih, češ da se bo to uredilo pozneje. Vladna večina v zakonodajnem odboru kakor opozicija sta se postavili na stališče, da zakon o sodnikih ne bo imel nobene praktične vrednosti, ako se z njim ne uredi vprašanje tudi sodniških plač. Vlada je o tej zadevi ponovno razpravljala ter vztraja na svojem stališču. S tem pa je prišla v konflikt s svojo lastno večino v zakonodajnem odboru. «Politika» poroča, da člani vladne večine v sekciji zakonodajnega odbora za pretres sodniškega zakona kljub odklonilnemu stališču vlade še nadalje vztra- Vojne med Poljsko in Litvo ne bo Obe državi sta se podvrgli odločitvi Društva narodov, ki odpravlja vojno stanje med Poljsko in Litovsko._ ski predsednik Woldemaras, da sprejmeta v imenu svojih držav odločitev Sveta Društva narodov. Na podlagi te odločitve se odpravlja vojno stanje med Poljsko in Litovsko, ki sta obe članici Društva narodov. Svet Društva narodov je vzel na znanje izjavo litovskega ministrskega predsednika vVoldemarasa, da se Litovska ne smatra več v vojnem stanju s Poljsko in da vlada med obema državama mir. Svet Društva narodov je nadalje vzel na znanje izjavo poljskega delegata, da Poljska priznava in spoštuje jajo pri svojem naziranju, da se morajo sodniške plače takoj rešiti z zakonom o sodnikih. Ali bo imelo to vprašanje kake večje komplikacije, je še negotovo, vsekakor pa povzroča precej tež-koč v vladi. Zato se bo razen o davčnem zakonu razpravljalo v klubih vladne večine tudi o vprašanju sodniških plač. Nadalje poroča «Politika», da opozicija sicer ne nričakuje preloma že povodom sestanka Narodne skupščine, vendar pa misli, da bo prišlo ob tej priliki do živahnejšega razvoja političnega položaja v smislu njenih želja. Opozicija veruje, da bo Davidovič zavzel bolj odrejeno stališče in da se bo ob tej priliki pokazalo, v koliko bi bila mogoča koncentracijska vlada z Davidovi-čem na čelu. Vladni krogi seveda ob vsaki priliki naglašajo, da je položaj vlade stabilen in da izprememb ni pričakovati. London, 11. decembra. V poljsko-li-tovskem sporu se je dosegel sporazum na izredni seji Sveta Društva narodov, ki je končala pozno ponoči. O tem problemu je razpravljal Svet Društva ves dan, in končno se je posrečilo po dolgotrajnih razgovorih med nizozemskim zunanjim ministrom van Bloklandom, poljskim zunanjim ministrom Zaleskim in litovskim ministrskim predsednikom Wo!demarasom doseči sporazum. Nato je bil sklican Svet Društva narodov k seji, na kateri sta izjavila poljski zunanji minister Zaleski in litovski ministr- I odpadek, ki bi ga povzročilo črtanje dohodnine. Treba bi bilo novega študija in novih priprav. Posledica bi bila, da bi bilo vprašanje izenačenja davkov odloženo za nedoločen čas. V tem smislu tudi v prečanskih krogih komentirajo odpor proti dohodnini. Prečanski poslanci povdariajo, da ni računati na to. da bi vlada pristala na črtanje dohodnine iz novega davčnega zakona. Pač pa se je bati, da ji bo odpor radikalov in demokratov dobrodošel povsod, da bo zakonski načrt sploh umaknila, s čimer bi bilo izenačenje davkov zopet enkrat pokopano. In res se danes že širijo vesti, da bo vlada predlagala davčnemu odboru, naj svoje delo prekine, češ da mora finančno ministrstvo preštudirati razne ugovore in predloge, ki so bili iznešeni med dosedanjo debato. Uboga slovenska pratika! Gorica, 11. dec. Kakor znano, je tukajšnji prefekt dal zapleniti Goriško pratiko za leto 1928., ki io ie izdala Katoliška tiskarna v Gorici. Doznava se. da je bila pratika zaplenjena zaradi »Razgleda po svetu«, pred vsem pa zaradi nekaterih verzov iz Prešernove Zdravice. ki so bili v pratiki ponatisnjeni. To je drugi slučaj, da .ie bila Slovenska pratika z"t)l3 liena. Prvič je bila zaplenjena v Ljubljani leta 1847. pod Metternichom. Skupščina beograjskih privatnih nameščencev Beograd, 11. decembra. Danes se :e vršila letna skupščina Društva privatnih nameščencev v Beogradu. Po dališi rizpravi je bila sprejeta resolucija, ki naglasa, da je jamstvo za uspešno akero oroti eftnzivi kapitala napram delovnim sloietn le v edinstveni borbi Drivatnih nameščencev in delavskih sindikatov. Reso'u-iia zahteva znižanje davčnih bremen, povišanje eksistenčnega minima. skrajšanje de'ovnega časa in enoletno službeno pragmatiko. Končno poudarja potrebo čim ožjega sodelovanja vseh organizacij privatnih nameščencev. Jugoslovenstvo v bolgarskem zemljoradniškem pekretu Beograd, 11. decembra, i. Danes dopoldne se je vršila v hotelu Petrograd skupščina zemljoradniškega dijaškega kluba in članov bolgarskega zemljoradniškega dijaškega kluba »Aleksander Stambolijski«. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je zem-lioradniški pokret v Bolgariji sedaj močnejši, kakor kdaj prej in da se kaže pri tem velika ideološka sorodnost z našim zemljo-radniškim ipokretom. Neki bolgarski dijak je na konferenci izjavil: »Bolgarske narodne mase so prežete z idejo jugoslovanske solidarnosti in številne žrtve, ki so jih bolgarski zemljoradniki doprinesli v poslednjih letih, se dajo razlagati saimo s fanatično vero v odrešljivost te jugoslovanske solidarnosti.« Na smrt bolan črnogorski državnik' Beograd, 11. decembra. 1. Sorodnik bivšega kralja Nikole in eden najuglednejših črnogorskih državnikov Boža Petrovič je v zadnjem času težko obolel. Zdravniki dvomijo, da bi ostal pri življenju. Ponesrečena francoska letalca Pariz. 11. decembra. Slovita letalca Corbut in La Coste sta se pri poskusnem poletu na letališču Bourget smrtno ponesrečila. SKS za Kmečko- demokratsko koalicijo Strankin zbor SKS se je včeraj soglasno izrekel za koalicijo * SDS. — Govor posL Puclja o pomenu in ciljih koalicije litovsko politično samostojnost in teri-torijalno integriteto. Svet Društva narodov priporoča nadalje skorajšnja direktna pogajanja in stavlja tozadevno strankam na razpolago iparat Društva narodov. Ustanovi se odbor treh članov Sveta Društva narodov, ki bo pre-iskal litovske pritožbe glede ravnanja z osebami litovske narodnosti. V slučaju pritožb z ene ali druge strani se bo generalni tajnik Društva narodov posvetoval s predsednikom in poročevalcem Sveta o korakih, ki bodo potrebni, da se eventualni spor med Litovsko in Poljsko ugodno reši. Svet Društva narodov je končno vzel'z zadovoljstvom na znanje, da se bodo lahko osebe, ki so se vmešavale v litovsko-poljski spor, brez vsakih zadržkov vrnile na Poljsko, odnosno v Litvo. Ljubljana« 11. dec. Danes dopoldne se ie vršil v salonu gostilne pri Levu občni zbor Slovenske kmet-ske stranke, ki so se ga udeležili delegati iz vse Slovenije. Zborovanje le vodil strankin načelnik g. Pipan. Na njegov predlog ie bilo soglasno sklenjeno, da se odpošlje pozdravna brzojavka predsedniku HSS St. Radiču. Nato ie strankin tainik dr. Marušič očrtal ideine smernice SKS. Poročilo o strankinih organizacijah ie podal gospod Mravlje, blagajniško poročilo gospod Cerne, nakar je bil na predlog člana nadzorstva g. Pustotnika iz Blagovice soglasno izrečen strankinim funkcijo-nariem absolutorii. Poslanec Pucelj o pomenu kme čko - demokrat ke koalicije. — O političnem položaju ie podal daljše poročilo posl. g. Ivan P u c e 1 i, ki je v svojem govoru najprej očrtal idejni razvoj S. K. S., nato opozarjal na razliko med sodelovanjem HSS v vladi in sodelovanjem klerikalcev v sedanji vladi, v kateri so dobili samo okrnjen resor ministrstva za sociialno politiko, iz katerega se je po lastnem priznanju dr. Gosarja porabilo okoli 200 milijonov za volitve. SLS ie pri vstopu v vlado zapustila svoj program in stopila v novo politiko le kot majhen privesek radikalne stranke, od katere ie popolnoma odvisna. Nove skupščinske volitve se niso vršile zato, ker je bila prejšnja skupščina nezmožna za delo. ali Pa zato, da bi se zatrla korupcija, temveč zato. da se napravi še zadnji poizkus od strani srbijanstva za vzdržanje njegove hegemonije. Pri volitvah ie šlo pred vsem za to, da se ubije St. Radič in tudi Pribičevič, ki ima v prečanskih kraiih mnogo dobrih in mladih idealnih ljudi, ki uvidevaio. da po sedaniem načinu ne more iti dal.e. Ker ie Vukičevič spoznal, da bi opravil samo polovično delo. ako bi udaril samo po Radiču, je udaril tudi po Pribičeviču in celo še hujše. Vsak pritisk pa rodi odpor in ga je rodil tudi ta. Tako se ie rodila kmetsko - demokratska koalicija. Dr. Korošec bi nikdar ne napravil svojega smrtonosnega skoka v radikalno stranko, če bi vedel v naprej, da pride do te koalicije. Ko je prišlo do zbližanja med HSS in SDS. se je pričela v Beogradu čisto druga muzika. Vedno hujši pritisk ie moral roditi spoznanje, da imamo skupne interese in da je treba postaviti skupno fronto. Nasprotniki so hoteli napraviti iz tega intrigo ter so objavili v beograjskem »Vremenu«, da si iz te koalicije mi samostoini kmetie v Sloveniji ne obetamo dobrega rezultata. To pa ni res Kmetsko - demokratska koalicija pomeni predvsem korak naprej b konsolidaciji naših notranjih razmer. Dokaz tega je dejstvo, da so vsi, ki so prej grozili, da bodo ubili HSS in SDS ter izvedli spomladi nove volitve z novim volilnim redom ter trajno vzdržali reakcijo, popolnoma umolknili s svoiimi grožnjami, ko se ie ustvarila kmetsko - demokratska koalicija, kajti ta koalicija pomeni v prečanskih krajih 600.000 kroglic. Zato ie ustvaritev te koalicije prvi korak k popolni enakopravnosti, kar ie velikega pomena za vso državo. Kmetsko - demokratska koalicija ie ena največjih pridobitev v našem notranjem političnem življenju, ki ne more ostati brez dobrih posledic. Ona nI samo prazna parlamentarna kombinacija, kakor se je hotelo podtakniti izjavam govornika, temveč je ideja, ki naj preokrene vse naše notranje politično življenje. Prvo ie. da se obranijo z nieno pomočjo vse državljanske svoboščine, obvaruje parlamentarizem. suverenost naroda in doseže enakopravnost vseh državljanov. Smatramo. da brez enakopravnosti ni mirnega sožitja. Zato ie tudi kmetsko - demokratska koalicija osnovana na načelu popolne, pravične enakopravnosti. Za to Idejo moramo vsi delati. Na Hrvatskem to že spoznavajo, tam se pristaši HSS in SDS že bratijo med seboj. Govornik meni. da je v Sloveniji razpoloženje še nekoliko hladno, vendar smatra, da krivda ne leži na strani SKS, ki ie vedno pripravljena podati zaveznikom roko. Z ustvaritviio kmetsko - demokratske koalicije se je opoziciia v Narodni skupščini moralno oiačila In še nobena opozicija ni bila tako močna, kakor ie sedanja. Kmetsko - demokratska koaliciia je nosi-teljica ideje, ki mora pretvoriti našo državo. Kdai bo prišla do oblasti, je težko reči: mogoče bo to že o božiču, mogoče ob sprejetju proračuna. Vsekakor smo na poti napredka in na njei hočemo vztrajati. Govor posl. Puclja ie izzval splošno odobravanje delegatov. Dr. Lončar je priporočal sajrejetje resolucij. pri čemer je naglašal, da pozdravlja kmetsko - demokratsko koalicijo, ki hoče. da se država mirno razvija in da se vlada po zakonu, kar bo onemogočilo vsake revolucijonarne pretresljaje. Delegat A ž m a n ie protestiral ob tej priliki proti partizanskemu nameščanju sodnikov in opozoril na slučai v Radovljici. Razne dodatne predloge k resolucijam so stavili še gg. Zupančič, dr. Lončar, Sancin. Cerar in drugi. Dr. Rapoteč iz Maribora ie predlagal, naj izrazi zbor svoie simpatije zatiranim rojakom v Primoriu. kakor tudi ruskemu narodu z željo, da privede svoio konsolidacijo čimprej h koncu. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. Soglasno je bila nato sprejeta RESOLUCIJA ki izreka zaupnico posl. Puclju m oblastnim poslancem SKS ter ugotavlja, da SKS v sodelovanju klubov NSK in SDS v beograjski Narodni skupščini ne vidi samo običajne parlamentarne kombinacije s politično špekulativnimi svrhami, temveč resno politično zamisel, porojeno iz potreb in skušenj devetletnega skupnega državnega življenja s Hrvati in Srbi. Namen tega parlamentarnega sodelovanja bodi ne samo sprememba režima in vodilnih oseb, temveč korenita preobrazitev vladnega sistema v duhu široke ljudske samouprave, upoštevanje narodne suverenosti, to je popolne državljanske svobode in očuvanje čistega parlamentarizma ter modernega pojmovanja socialno-gospodarskih in kulturnih nalog države, v kateri se mora končno nehati sistematično zapostavljanje prečanov. Nadalje zahteva resolucija nujno izvedbo izenačenja davkov, ustanovitev Kmetijske zbornice za Slovenijo, kmetom ugodni zakon o nošenju orožja, znižanje vojaške službe, take trgovske pogodbe, pri katerih se ne bo enostransko podpiral meščanski sloj nasproti kmečkemu; novi državni zakcm o občinah bodi !e okvirni zakon, ki naj prepusti posameznim oblastnim skupščinam izvedbo tega zakona po krajevnih potrebah. Končno zahteva resolucija, da se železniška zveza Slovenije z morjem začne graditi že 1. 1928 in da se čimprej izglasuje zakon o državljanstvu, pribavi da se državljanstvo zlasti Slovencem, ki so se priselili iz Primorja in iz Koroške, protestira proti kakršnikoli okrnitvi obstoječega šolstva v Sloveniji, zlasti pa slovenske univerze v Ljubljani. Istotako protestira proti odpravi strokovnih šol v Sloveniji in proti premestitvi upravnega sodišča iz Celja. V interesa čistosti svetišč protestira SKS povodom imenovanja sodnega predstojnika v Radovljici proti temu, da se uvaja pri imenovanju sodnikov strankarstvo. Končno izreka SKS simpatije zasužnjenim bratom v Italiji, pozdravlja ruski narod in se izreka za obnovitev prijateljskih stikov z Rusijo. Za načelnika SKS je bil ponovno izvoljen Ivan Pipan, za podnačelnike inž. Zupančič, dr. Kuko-vec, Albin Prepeluh in dr. Rajer, za tajnika pa dr. Marušič. Načelstvo tvori skupno 15 članov iz ljubljanske obla, 15 pa iz mariborske. Razen tega se je v načelstvo kooptiralo še 5 članov. Vršile so se tudi volitve okrožnih odborov. Zborovanje se je zaključilo ob pol 3. popoldne. Drugi govorniki Nato ie oblastni poslanec g. Zupan-č i č poročal o delu oblastnih samouprav, pri čemer je opozoril na obljube SLS, ki so nasprotne z njenim delom v njih. Dr. Novačan ie za tem orečital resolucije. ki jih ie pripravil poseben redak-ci:ski odbor, nakar se je razvila o njih daljša debata. Načrt zakona o ribolovu Beograd, 11. dec. 1. O načrtu zakonske uredbe o ribolovu v sladkih vodah so znane naslednje podrobnosti: Vse ribolovne pravice, ki izvirajo iz fevdalnih odnošajev, se ukinejo brez odškodnine. Vse vode, ki se ne nahajajo z vso svojo površino na privatnih posestvih, se smatrajo v pogledu ribolova kot lavne vode. V javnih vodah pripada pravica ribolova državi odnosno oblastnim samoupravam, v privatnih vodah pa privatnikom. Država si je pridržala pravico ribolova v sledečih vodah: 1. v Ohridskem, Prespanskem, Dujranskem in Skadrskem jezeru, nadalje v Plitvičkih jezerih, ▼ Bohinjskem in Blejskem jezera. 2. V rekah Dnnavu, Savi (od Siska), Tisi, Tamišu, Begeju, Dravi (od Maribora). V ostalih javnih vodah pripada pravica ribolova, kakor tudi skrb za njegovo pospeševanje poedinim oblastem pod kontrolo ministrstva za kmetijstvo in vode. Ako ima kdo pravico ribolova v kateri izmed gori navedenih javnih vod, ga lahko država razlasti proti primerni odškodnini, ki se bo določila na podlagi povprečne letne odkupnine v zadnjih desetih letih. V jarkih, prekopih, jezovih itd. pripada pravica ribolova onemu, ki Ima pravico v glavni vodi. Pri poplavah pripada pravica ribolova lastniku zemljišča, ki je poplavljeno. Briand - Pilsudski - Stresemann Ženeva, 11. decembra. Včeraj bo imeli francoski zunanji minister Briand, maršal Pilsudski in nemški zunanji minister Stresemann daljši važen politični razgovor, o katerem pa ni bilo mogoče ničesar podrobnejšega izvedeti. Bethlenov sestanek z Mussoli-nijem Budimpešta, 11. decembra. Ministrski predsednik grof Bethlen se je v spremstvu prosvetnega ministra grofa Klebelsberga povrnil iz Ženeve v Budimpešto. Grof Bethlen je potoval preko Italije, dasi pomenja to velik ovinek. Zato se širijo govorice, da se je Bethlen na potu sestal z Mussolinijem. V DANAŠNJEM LISTU: Občinske volitve v mariborski oblasti. Važno sokolsko zborovanje. Borba za nabavlialno zadrugo želez-nič ar lev. 2 Pondeljelc 12. Xn. 1927. Slovensko ljudstvo išče Slovensko ljudsko stranko (Zanimiv glas iz tabora SLS.) Iz podeželskih krogov SLS smo pre» jell naslednji Članek, ki Je značilen za današnje razpoloženje med voliki g. Korošca. Gospod urednik! Jaz sem pristaš Slovenske ljudske stran« ke. Toda — ali sem res še to? Ali sploh dejansko ša obstoja SLS, ki nas je 11. se p* ternbra klicala k svojim volilnim skrinji« cam in ki smo ji dali dvajset mandatov in ji tako omogočili, da v Narodni skupščini kot večinska slovenska stranka z vso od* ločnostjo zastopa interese slovenskega ljud* stva? Kje je danes tistih dvajset poslancev SLS? Izginili so tam v radikalnem jdubu, da pomnožijo število radikalnih glasov v Narodni skupščini in tako v prvi vrsti slu* žijo interesom radikalne starnke, ki — ka« kor smo se v teh devetih letih več ko do» volj mogli prepričati — zasleduje speci* fično srbijansko politiko, od katere smo prečani, zlasti pa mi Slovenci, doslej imeli samo škodo in ne voljo, če torej premotri* mo vlogo, ki jo zdaj igrajo dr. Korošec in tovariši tam v Beogradu, moramo pač re* čl, da oni samo še formalno tvorijo slo* vensko parlamentarno delegacijo, faktično Ea ne več. Ker dvema gospodarjema naen* rat se ne more služiti. Faktično je Slove* nija, v kolikor spada pod domčno SLS, danes v Beogradu brez parlamentarnega zasfop-stva, in mi pristaši SLS se počutimo tu doma kakor osirotele . . . Ko je sklenil g. Korošec z g. Virkičevičem blejski pakt, smo bili tega zelo veseli. Od* krito priznam, da smo si od tega pakta vsi veliko obetali. In temu ima SLS tudi v prvi vrsti zahvaliti svojo zopetno volilno zrna* gr>. A danes, kaj imamo od blejskega pak* ta: Ko je po volitvah z veliko težavo pri* Slo vsaj tako daleč, da je bila SLS spre* jeta v vlado en ministrski portfelj (kar je bore malo, mi smo računali najmanj na tri), je pisal »Slovenec«, da je to prva eta* pa blejskega pakta in da pride zdaj druga etapa . . . No, zdaj traja ta dru^a etapa blejskega pakta že d V ra dva meseca, toda kake njene blaginje ne vidimo nikjer no* bene. Še vedno občutimo isto stisko na vseh koncih in kraiih, še vedno nas tlačijo isti davki, še vedno raste število nezaposlenih, še vedno so naše ccste v istem zanemarje* nem stanju, še vedno so naše samouprave obsojene v mrtvilo . . . Da, še celo vedno večje skrbi prihajajo na nas Slovence v tej dr- "i etapi blejskega pakta: saj vidimo ravnokar ogroženo celo našo na jdražjo last, slovansko univerzo! Tolažijo nas: Potrpljenje! Češ, ne da se tako hitro iztrebiti vse zlo, ki se je v dolgih letih razrastlo po državi. Ampak polagoma se bo že vse obrnilo na bolje. — Potrpljenje je lepa čednost, in če kdo, smo se Slovenci doslej z njo v visoki meri odlikovali. In bi tudi še nadalje radi potrpeli — de bi bilo res kaj izgleda, da se bodo razmere za nas v doglednem času kaj preokrenile na bolje. Ampak to je tisto: Ni ga izgleda! Ne dvo* mimo. da ima sedanja vlada dobre namene, toda ko gledamo njeno delo. njene metode, pred vsem pa, ko imamo pred seboj prora* čun, ki ga je ta vlada pripravila, in novi fi* nančni za^on, vstaja v nas upravičen strah, da ne samo da ne bo za nas Slovence nifl boljše, ampak celo še hujše. Vse zaman: sistem je tisto, na čemer trpi naša država in odkoder izvira vse zlo, sistem, ki je razdelil državo in narod na dva neenakopravna dela, sistem, ki ga je upeljala in mu daje svoj pečat radikalna stranka. Na ta sistem je treba položiti se* kiro, če se hoče res korenito zboljšati raz« mere v naši državi, pred vsem pa zboljšati položaj Slovenije. Tega pa sedanja vlada, v kateri sodeluje tudi SLS, kakor vidimo, noče storiti in tudi ne more storiti, saj je sama produkt tega sistema. In zato je vse njeno «sanacijsko delo» jalovo in prazni vsi Upi, ki smo jih polagali vanjo. In zato je Ustanovitev kmečko=demokrat* ske koalicije vzbudila tudi v naših vrstah veliko pozornosti in simpatij. Povsem na* ravno: saj vidimo ravno tu v pokrctu udar na ta nas tlačeči in za nas od dne do dne neznosnejši sistem. Prečanska fronta v tem smislu, kot fronta proti vladajočemu siste* mu neenakopravnosti in krivičnosti, favori* ziranja enega dela na škodo drugega, ta fronta nam je simpatična, ta fronta se nam zdi absolutno in nujno potrebna, in na tej fronti bi morala danes stati vsekakor tudi naša SLS. Nikjer drugje ni danes mesta Slovensk'" ljudski stranki kot na fronti kmečko*demo* kratske koalicije, ako hoče prav izvrševati mandat, ki ga ji je poverilo slovensko Ijuo« stvo. Ni dobila mandata za to, da gre na vsak način v vlado, dobila ga je za to, a« varuje slovenske inteTese. V sedanji vladi pa SLS teh slovenskih interesov nikakor ni f stanu varovati, to uvidi pri nas že vsakdo in to mora uvideti tudi dr. Korošec. In ne It da sodelovanje SLS v sedanji vladi ne more prinesti Sloveniji nikake koristi, am< pak nasprotno: to sodelovanje bo Sloveniji samo na škodo, zakaj s tem SLS le še bolj pomaga utrjevati obstoječi sistem, tisti si* stem, ki je kriv, da leze Slovenija na bera* ško palico. Proti temu sistemu se je SLS nekdaj v opoziciji znala krepko boriti, zdaj mu pa, sama služi! Kaj se to pravi? In naj njena parlamentarna delegacija nikar ne trdi, da mu ne služi. Iz vsega dosedanjega dela vlade g Vukičeviča, iz vseh njenih zasnutkov in ukrepov, povsod gleda ven ta krivi, proti* prečanski sistem. Kaj je ogrožanje naše univerze drugega kot ta sistem? Kako bi sploh moglo priti do vprašanja obstanka naše uni* verze, ko bi ne bilo tega sistema? Čemu je SLS danes v vladi? Kaj jo mofct držati tam kot zgolj strankarsko*egoistični interesi? Interesi Slovenije, interesi sloven* skega ljudstva pa v tej vladi niso zavaro* vani. Ti interesi kažejo Slovenski ljudski stranki pot ven iz vlade, tja na prečansko fronto, ki jo zbira kmečko * demokratska koalicija. Kaj bo SLS storila? Ali so ji več lastni strankarski interesi ali interesi slo* venskega ljudstva, od katerega je prejela mandat? Slovensko ljudstvo išče danes svo* jo Slovensko ljudsko stranko, ki se mu je — kakor vse kaže — izgubila ... To so tako moje misli in še marsikoga med nami. Iti če hoče g. Korošec malo pri* sluh ni ti med naše ljudstvo, bo takih glasov slišal veliko. A. A. Občinske volitve v mariborski oblasti Nazadovanje SLS v neposredni maribor. okolici pri včerajšnjih občinskih volitvah. — Socialistična večina v Rušah. — V Št. Jurju ob Taboru prodrla napredna lista Danes so se vršile v srezu Maribor desni breg občinske volitve. Po doslej dospelih izidih iz občin, kjer so se volitve vršile, je razviden naslednji položaj: Klerikalci nazadujejo in nastopajo razcepljeno. V eni občini (Podova) so se borile celo štiri kandidatne liste SLS. Drugod zopet se niso upali klerikalci nastopiti pod svojim pravim imenom, ampak so se skrili za raznimi gospodarskimi listami. Zlasti so nazadovali v občinah neposredne mariborske okolice, kar je pač zanje slabo znamenje za nedeljske občinske volitve v Mariboru. Do večera so bili javljeni naslednji volilni rezultati: Studenci: socijalisti 553 (19 mandatov), gospodarska nemška stranka, ki so se ji žal pridružili tudi nekateri Slovenci, 109 (4), narodni blok 73 (2), SLS 1 mandat, demokrati 1 mandat. Razvanje: Lista župana Kaca 55 (4), Socijalistična lista z Visočnikom 36 (2), dve listi SLS 10 + 20 in lista g. Rota 8 glasov, vse tri liste vezane med seboj 2 mandata. Radvanje: Socialisti 8 mandatov, združena gospodarska stranka dosedanjega Župana 9 mandatov. V Pobrežju se volitve niso vršile, ker je bila vložena kompromisna lista, na kateri imajo socialisti dve tretjinsko večino, ostale mandate imajo demokrati in SLS. Na Težitu volitve niso bile razpisane, ker so se vršile šele lani. Skoke: Gospodarska lista 40 (3), SLS 34 (2), socialistična kmečko delavska zveza 38 (2). Pekre: Gospodarsko združeni kmetje 5 mandatov, iiocijalisti 2 mandata. Podova: SLS 8 mandatov na štirih listah, socialisti 2 mandata na dveh li- stah. . . , , Limbuš: socialisti 33 (2), gospodarska lista 77 (5). Rdeči breg: Obrtna delavska lista Nemca Germutha 3 mandate, nadalje dve lokalni listi, in sicer združena lista Podvelko z nosilcem Brezovnikom 2 mandata ter kmetsko delavska lista z nosilcem Karničnikom 2 mandata. Sv. Lovrenc na Pohorju: Volitve se sploh niso vršile, ker sta bili razveljavljeni socialistična in demokratska lista ter je ostala samo lista združenih Nemcev in klerikalcev. Ruše: Socialisti 198 (9), demokrati 109 (4), SLS 90 (4). Večino so torej dobili socialisti, dočim je bil dosedanji župan klerikalec izvoljen od socialistič-no-klerikalne večine. Sp. Poljskava: SLS 74 (6), socialisti 72 (5), demokrati 83 (6). Št. Jurij ob Taboru: Napredna združena kmetsko-obrtna lista je dobila 502 glasova in 10 mandatov, SLS pa 165 glasov in 7 mandatov. V prejšnjem občinskem odboru so imeli klerikalci 9 mandatov, naprednjaki pa 8. Odgovor fašistovskemu obreko-vaicii Škoija Loka, 10. decembra. Gospod urednik! Naj bo Vaš cenjeni list tolmač našega ogorčenja napram listu »Po-polo di Trieste«, ki je pred par dnevi na tako nesramen način žalil srčno kulturo Škofjeločanov. Resnici na ljubo bodi povedano, da je bil dine 31. novembra v škofjeloške sodne zapore pripeljan neki Emil (ne Henrik) Co-■mici po orožniški patrulji iz Železnikov. Od vodje tukajšnje sreske izpostave je bil imenovani kaznovan na trimesečni zapor radi prekoračenja meje. Bil je pa od velikega župana pomiloščen na petdnevni zapor. Točno po prestani kazni dne 26. novembra ob 11. uri je bil izpuščen na svobodo, mesto da bi ga orožniška patrulja odpeljala do meje. Prva njegova pot je bila k brivcu. Od tu je Sel v slaščičarno Homan, kjer je zahteval jedil. V italijanščini mu je bilo dopove-dano, da se v tej gostilni ne kuha za goste. Mož z lačnim želodcem je imel pač smolo, kajti se je ponovno zaletel v gostilno, kjer se tudi nič ne kuha. Tu je kupil eno zemljo. Slednjič je prišel v gostilno »pri Cenetu«, kjer mu je hotela sikrbna gostalničarka po-streči z vsem mogočim. Zahteval je Ie jajčno jed iz treto jajc in pa belo kavo. Po njegovi lastni vodil sreske izpostave je bil z obedom iako zadovoljen, posebno še, ker se je nasitil za tako majhen denar. Z mrakom je mož izginil na 2el. postajo, od koder se Je odpeljal v svojo blaženo domov hK>. To }e resnica! Vse drago je laž in podlo obrekovanje. Ob tej priliki so Ločani ugotovili, da je poteklo ravno 10 let od italijanskega poraza pri Kobaridu, ko so Ločani in Ločanke a dvoje predmetnih dni za mladino in vojsko. Pokrajinski zlet je mišljen kot proslava Sokolstva prve desetletnice Osvobojenja in Ujedinjenja. Jugoslo-venski Sokolski Savez se udeleži IX. Olimpijade v Amsterdamu z vrsto članov in članic. V letu 1928. bodo prirejeni spomladi tečaji za vodnike za tečaje naraščajskih in dečjih oddelkov, v jeseni pa dva velika prednjaška tečaja. Tik po skopljanskem zletu se izvrše po vseh društvih in župah lahkoatletske tekme v šestoboju, ki se jih morajo udeležiti vsi telovadci in telovadke. V nedeljo ob pol 9. se je pričela seja odbora sokolskega saveza v prisotnosti delegatov skoraj vseh žup Saveza. Sta- rosta br. Gangl, ki je vodil sejo, se je spominjal preminulega br. Mike Kova-čeviča, prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo, ter se je odposlal na Unijo francoskih oblastev pozdraven telegram. Br. Čeda Milic iz Mostara je bil odlikovan z veliko savezno plaketo za svoje zelo uspešno delovanje v Hercegovini. Nato so sledila poročila posameznih saveznih funkcijonarjev, tajnika, prosvetarja, načelnika poškodbe-nega fonda, in statistikarja, ki je naglasih da šteje jugoslovensko Sokolstvo v 202 župah 441 društev s približno 75 tisoč člani. Zelo važen je bil gospodarski referat, ki je pokTenil obširno debato in pokazal soglasno naziranje vseh sokolskih delegatov, da se mora sedanje gospodarsko stanje zboljšati s primernimi odredbami. Nato je sledilo poročilo sa-veznega načelnika dr. Murnika, ki je izvestil delegate o sklepih prejšnjega dneva. Savezni odbor je poročilo odobril in z navdušenjem pritrdil vsem predlogom zbora župnih načelnikov o prireditvah v letu 1928. Glede reorganizacije sokolskega tiska so bili storjeni zelo važni sklepi. Sedanje centralno glasilo Saveza, Sokolski glasnik, prične izhajati z novim letom v časopisnem formatu vsakih 14 dni ter se bo pozneje spremenil po potrebi v tednik. Za strokovne svrhe pa se bo izdajal mesečno »Prednjak«. Prihodnja savezna skup- pride do spopada med Pasinekom in K6hleirjem. Sodnik izključi Kohlerja, proti Gradjanskemu pa diktira prosti strel. Langer poviša v 36. min. na 5 : 2, v 40. min. strelja Giller ostro prosti strel. Vratar FAC ujame sicer žogo, toda za golovo črto. 5 : 3. Sledijo do konca živahni napadi Gradjanskega. Sodnik g. Pokaš je bil docela nemogoč. Tako je n. pr. diktiral proti FAC enajstmetrovko, ker se je vratar izven kazenskega prostora dotaknil žoge — z nogo! Poleg tega ni znal preprečiti surove in nevarne igre. Prvenstvo na Dunaju D u n a J, 11- dec. Radi velikega snega se niso mogle odigrati vse tri določene prvenstvene tekme I. lige. Tekmi Simmering : Wacker in Vienna : Hertha sta bili odpovedani. Vršila se je le tekma Rapid ~ Sportklub 5:2 (3:0) Rapid se mora za svojo zmago zahvaliti odločnejši napadalni vrsti. Svoje zmage ni izvoje-val tako lahko, kakor bi bilo mogoče razvideti iz precejšnje goldiference. Več časa je bila borba za zmago ali poraz zelo ostra. V 27. min. Je Wesselik dosegel vodstvo za Rapida. Stanje poviša Luef v 37. min. na 2 : 0 in dve minuti pred pavzo zabije Wesselik tretji gol. Že dve minuti po pavzi izpremeni Pilwein iz enajstmetrovke prvi gol za Sportklub. V 22. minuti zniža Schilling na 3 : 2, nakar zabije Wesselik še dva gola za Rapida. Nekaj drugih tekem v inozemstvu * Praga: Slaviia : Hungaria 2 : 1 (1 : 0). Zelo napeta tekma. Monakovo: 1860 Munchen : Bayern 5 : 4 (3 : 4). Budimpešta: Prvenstvo: Ujpest : Sa-baria 4 : 2, Nemzeti : III. okraj 2 : 2, »33« : Ati-la 3 : 3, Vasas : Bastya 5 : 2. Glavna skupščina JLAS V Zagrebu se je vršila glavna skupščina JLAS, ki je bila zelo živahna in zanimiva. V glavnem je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Veljkom Ugriničem na čelu. Od sprejetih sklepov naj omenimo, da je skupščina sprejela iz-premembo pravil, po katerih postanejo klubi direktno člani Saveza, to se pravi, da se ukinejo podsavezi. Državno prvenstvo za moške se vrši 14. in 15. julija 1928 v Ljubljani, za Ženske pa 8. julija v Velikem Bečkereku. ščina se vrši v marcu v srou Šumadije v Kragujevcu. Nato sledieča debata o internih prilikah v posameznih sokolskih župah je pokazala, da je povsod veliko volje do pozitivnega dela, da se dosežejo čim večji uspehi v vseh ozirih za razširjenje sokolske organizacije med narodom. Savezni odbor je končno odobril sokolsko resolucijo, ki se tiče vprašanja jugoslovenskih univerz. Otvoritev božične razstave v Najnovejši model m odernega avtobusa Včeraj dopoldne je otvorilo Strokovno udruženje oblikujočih umetnikov svojo božično razstavo. Razstavo je otvoril v imenu udruženja akademični slikar prof. Ivan Vavpotič, ki 'se je zahvalil velesejmski upravi za njeno razumevanje materijalnih potreb naših oblikujočih, ker je že v tretjič prevzela vse stroške razstave. Pri otvoritvi so bili navzoči poleg številnega občinstva zastopniki raznih oblasti in korporacij: za velikega župana prof. dr. B r e ž n i k, za muzej bivši minister dr. Zupanič, za velesejmsko upravo indn-strijec B o n a č itd. Takoj po otvoritvi so prodali slikarji po več svojih slik. Videti je, da bodo prišli na svoj račun. Razstavili so naslednji slikarji: Gaspari, Jakac, Justin, Klemenčič, Lapaine, Mago-lič, Repič, Smrekar, Šantel, Santlova, Ivan Vavpotič, Bruno Vavpotič in Alma Sodnik - Zupančičeva. Obisk razstave je bil že prvi dan rekorden. Pred posameznimi slikami so stale ves dan gruče ljudi in živahno debatirale o njih. Prav kakor na bazarju. — Prosim za zmeren račun, gospod doktor. 2e iz hvaležnosti... — Kako mislite to, iz hvaležnosti? — No, od našega Pepčka so se vendar razširile ošpice po celem mestu. Svarilo. V nekem Železniškem skladišča Je nabit ta-le napis: Svarilo! Radi nevarnosti požara Je prepovedano kaditi! Neki hudomušnež je pod to zapisal: Radi nevarnosti povodnii Je prepovedano pljuvati I Kakšna naj bo uša ljudska vzgoja Na «Slovensko pismo* Jos. Fr. Knafliia v 2. it. «Ponedeljka». ki se je dotaknilo vprašanja reforme naše zlasti v socialno * kulturnem pogledu pomanjkljive ljudske vzgoje, se je odzval g. inž. J. Kukovec, predsednik Ljudske univerze v Ma* riboru, s sledečimi zanirrtvimi in uvaževanja vrednimi izvajanji: Vaše »Slovensko pismo« sem Citat z velikim zanimanjem in nič manjšim odobravanjem. Ko gledate na siromašni gospodarski položaj našega drugače marljivega in delavnega ljudstva, med katerim ne morete najti nobenega pravega napredovanja, prihajate do zaključka, da mu ne manjka niti pridnosti, niti inteligence, — manjka mu pa druge velevažne lastnosti, ki je bolj navezana na srce kot na razum in ki jo imenujemo socialnost in vse, kar je skrito za tem tujim izrazom, t. j. vljudnost, prijaznost, postrežljivost, družabnost, nekaj samozatajevanja in požrtvovalnost. Z velikim zadoščenjem me navdaja, da Vas privedejo gospodarski vidiki do zaključka, da je ozkosrčen egoizem, ki ga le preveč izpoveduje naš narod, škodljiv tudi gospodarskemu napredovanju posameznika in da zahteva že navaden, a preudaren utilitarizem omejitev samopašnih nagonov v prid socialnega sodelovanja m skupnosti. Da, popolnoma prav imate, socialnost ie predpogoj gospodarskega napredka, a še več: mogočni temelj |e pravilnega rodbinskega, družabnega In državnega ndejstvovanja! Socialnost, ki jo spremeni resnični religiozni duh v požrtvovalnost, samozatajevanje in ljubezen do bližnjega! In Vi se upravičeno vprašujete, s kako vzgojo da naj nadomestimo dosedanjo umstveno vzgojo, ki Je dosegla tako slabe uspehe za procvit našega naroda? Kako rad podpišem Vaš zaključek, da se mora obrniti nadaljna vzgoja predvsem na srce in voljo In da mora prvo ublažiti, drugo okrepiti! In da moramo apelirati na ves narod, ne oziraie se na njegovo politično in stanovsko pripadnost. Ta vzgoja mora postati prava sintetična moč, ki zbira okoli sebe vse pozitivne, ustvarjajoče moči naroda, če se ne bo gibala v tem pravcu, bo ta vzgoja ravno tako »mrtva« kot dosedanja abstraktna in frazCrska! — A vprašam Vas, ali naj pričnemo mi sedaj iskati in preizkuševati nove vzgojne metode ali se ua naj oprimemo že preizkušenih ki so se med drugimi narodi obnesle, med narodi, ki živijo pod enakimi življenskimi pogoji kakor mi? Obrnimo svoje oči na malo Dansko — pretežno agrarno deželo. Danska je danes obdarjena z velikim blagostanjem, a temu ni bilo vedno tako! K temu blagostanju ji je v prvi vrsti pripomoglo zadružništvo — torej,, kooperativno delo, sloneče na socialnem čutu. A tega socialnega Čuta ni ta severni individualistični Germanec preje imel, temveč vcepila mu ga Je tekom maogih desetletij (približno sedemdeset let) nova vzgojna metoda, ki jo Je odkril eden najimenitnejših danskih kulturnih delavcev — pesnik Orandtrlc. To ie skoz in skoz narodna in socialna vzgoja, ki črpa iz velikih narodovih zakladov položenih v pesnitve, pripovedke, v umetnost in glasbo. Iz neizčrpljivih narodovih virov hoče ustvariti čim enotnejšega narodnega duhd, ki je edini pravi nosilec istinite socialne kulture. Z gnevom in srdom v srcu se odvrača od naše psevdokulture, ki obstola v bistvu le na posnemanju tujih knltur, na oboževanju samo abstraktnega znanstvenega znanja, ki nam nudi vse drugo, le tisto ne, kar more čim bolje razjasniti našo zagonetno življensko pot. Naroda se moramo spet približati, proučevati njegove interese, njegova stremljenja, bolj čuv-stveno in konkretno moramo pojmovati in ob- razložiti iivUeoske prikazni In potom vzgoje razširiti in poglobiti narodovo >i nje. Grundtvig odločno zametu)*; iaStlektualizem in visoko ceni telesno delo. Oa hoče s tem zgraditi soliden most razumevanja, inr medsebojnega spoštovanj* med telesnim in dušeroinr delavcenr i«r hoče s tem izvesti najvažnejšo sinSezo dveh) se->-daj sovražnih taborov: tfctetno i» duševno delujočih. Znanje mu ni doka* nobene izobraženosti . — Izobraženost ma predstavlja le prava socialna kultura, ki jo ima mnoflokrat v večji meri preprost Človek (n. pr- ruski nepismeni kmet) kot pa naš intelektualec. Proč od individualizma in iatdektuaKzma k so* lidarizm« in istinitemu krščanstvu! V tem pravcu se gibljejo Grundtvigova vzgojna načela in oa njih je osnoval ljudske vteokes šole, ki nočejo vzgajati nobenega učenjaštva, no* bene plitve in frazerske naučenosti, temveč pr*~ udarne, poštene, socialno čuteče člane človeške dražbe. Pred 80 leti Je Grtmdtvisr osnoval prvo ljudsko visoko šolo, sedaj poseduje mala Danska; ki -šteje-nekaj nad 3 milijone prebivalcev — nad 75ta-k i h šol. Vsak tretji Danec obiskuje' to šoto- i® seveda so učenci večinoma iz siromašnih slojev kmetijstva in delavstva. Zanimivo, da nimajo kmetijske šole niti četrtine tega obiska. Učenci si po večini naprej, zaslužijo z ročnim delom vsai delež učnine, drugo pa prispeva država ali občfoa. Tako živi mladina v dobi 18—20 let kakih šest mesecev skupno z učiteljstvom v internata, iat skupno se posveča poznavanju pred vsem- lastaer zgodovine in pesništva, umetnosti in glasbe, proučevanju socialnih in gospodarskih razmer ter gimnastiki. Vso to življenje preveva pravi socialni in religiozni duh! To je vzgoja, kot Jo nudi dobra rodbina. Je torej visoka socialna 1» etlčna. Ljudska visoka šola Je postala prvovrstna kulturna moč, in gotovo se strinjate z mojo trditvijo, da tudi prvovrstna gospodarska sila, ker deluje eminentno na ozdravljenju človeškega duha in človeške družbe v smislu solidarnosti, in socialnosti. — Med tem je šla Ijndska visoka šola. svojo zmagovito pot naprej na skandinavski polotok, potem na Finsko, v Švico, a po vojni se je mogočno razširila med Nemci, ki so spoznali v tej šoli edino rešilno sredstvo, ki jih zamore obvarovati kaosa. — To so sami narodi, ki jim manjka v veliki meri prirojenega čuta solidarnosti in socialnosti, a spoznali so, da ie usoda, narodov bi držav v bodočem v največji meri odvisna od čim večje enotnosti narodovega duha. Ta bo odločeval o kulturi, gospodarstvu in moči države v večji meri kot orožje! — Ali nismo Slovenci — kd stojimo pod tako močnim vplivom germanstva, — v podobnem po-, ložaju? Nam man)ka ravno tako v največji meri so-, cialnega duhš! Ljudska visoka šola je žela drugje prekrasne uspehe — zakaj bi delali nove eksperimente? Oprimimo se rajši tega mogočnega narodnega k* resnično demokratičnega gibanja ter socialno-etične vzgoje odrasle mladine, ki nam edino za-sigura pravo demokracijo in mi Slovenci postanemo pravi kulturonosci in državotvorci v naši Jugoslaviji in obenem prepotreben mogočen jez proti prodirajočim valovom germanstva! To sem hotel pripomniti k Vašemu lepemu ia koristnemu članku, ia srčno bi želel, da bi oaša javnost nadaljevala s temeljitim proučevanjem vprašanja Izobrazbe odraslih — mladeničev in deklet— našega naroda m da bi posvetili temu vprašanju tudi naši javni čmitelji brez razlike strank prepotrebno pažnjo. Meni se zdi, kot bi se vršilo med Nemci duševno oboroževanje nič manj silno, kot ono z orožjem, — pazimo, da ne bomo stali naenkrat spet nasproti enotni nemški narodni v o I i i — razcepljeni, slabotni Slovani z omejenim spoznanjem, s slabotnim srcem (n s strt« voljo!-- Slovenci potrebujemo razen univerze Se dobro organizirano vzgojo ljudstva — po zgledu veli« kega Danca Grundtviga! -sa- £jubi ponedeljek u Poizvedbe. Cisto sramežljivo med malimi oglasi, vendar pa pod novo rubriko »Poizvedbe«, prinaša »Slovence« od časa do časa: Iščejo se očividci ali priče, ki bi lahko izpovedali, kako je neki vojak Ljubljan. strel, polka med svetov, vojno ali ob oasu koroških bojev snel nekje razpelo in od istega les kuhal v juhi. Vsi stroški se povrnejo in d mokracije in njenih idealov: svoboda in enakopravnost državljanov! Duhovnik. Vi se zelo motite, gospod. Noben pravičen in prosvetljen človek ni in ne more biti proti temu, da se tudi duhov* nik bavi s politiko in udejstvuje v politič* nem življenju. Enaka pravica za vse. Tudi duhovnik je državljan z istimi državljan* skimi pravicami kakor vsak drug. Ampak to velja za duhovnika samo kot privatnika, ne pa kot dušnega pastirja. V cerkvi, na prižnici in v spovednici duhovnik ne bi sme uganjati politiko. Cerkev se v stran* karske namene ne bi smela zlorabljati. Proti temu gre boj. To je boj proti kleri« kalizmu! Sicer pa — priznali bost — je politika prav za prav nezdružljiva z vzvi* šenim duhovniškim poklicem. Politikujoč duhovnik ni nikoli bil in nikoli ne bo sim* patična prikazen. In dobro veste, kako vsestransko priljubljeni in spoštovani so vedno bili med nami tisti — žal tako redki — duhovniki, ki so politiko pustili na miru in se niso vtikali v strankarski boj — pri« ljubljeni in visoko cenjeni so taki duhov« niki pri vseh strankah, razun seveda pri SLS. Ta edina takih duhovnikov ne trpi... Akademik. Da je bilo glasilo katoliškega dijaštva »Križ na gori« iz Katoliške tiskar* ne ven vrženo, nam je znano. Zakaj? Naj« brže zato, ker so mladi ljudje, ki pišejo v ta list, vneti častilci Boga ljubezni, dobrote in usmiljenja. Tega Boga bojeviti klerika* Iizem ne pozna. Patriot. Spomnite se, kaj je nekoč zapi* sal neki dober poznavalec psihologije na* rodov (menda Sil Vara): »V Angliji je vse dovoljeno, kar ni prepovedano, v Nem« čiji vse prepovedano, kar ni dovoljeno, v Avstriji pa vse dovoljeno, kar je pTeno* vedano.« — Torej moramo zdaj pač poka« zati, da smo prava nasledstvena država... Mladini prepovedano S Mladini neprimerno! Vse dosedanje predstave razprodane! Popolnoma novo! Napeto! Popolnoma novo! NAJNOVEJŠI «UFA»-VELEFILM Faustova Margereta v vlogi grešnice. Dvo jno živijen je Muse Samarre. — Živs lj en je in vzgoja deklice v samostanu.— Roparski napad na karavano v Alžiru. — Ujetništvo v Afriki. — Žena išče svoje« ga moža in pade v roke podlemu trgov« cu z belim blagom. — Padec poštene žene v greh. — Orgije strasti v zakotni ulici in grešni hiši zvodnice. — Shaja* lišče beduinov in črncev. — Mondena dama spoštovana in čislana v odlični družbi. — Povratek hčerke v materino naročje. — V pasti zločinskega zvod« nika. — Pomoč in boj matere. — Za« puščena deklica v mrežah zapeljivca. — Osveta brata*mornarja. — Racija v ženski ulici. — Boj in pretep v nočnem zabavišču. — Ljubezen. — Plesalke. — Odaliske itd., itd. — Krasni naravni posnetki afriških pokrajin. V glavnih vlogah MARIJA JAKOBI* NI, CAMILLA HORN, ELIZA LA PORTA, ADALBERT V. SCHLET* TOW itd. Pri vseh predstavah igra pomnožen orkester! Predstave danes ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure. ELITNI KINO MATICA. Telefon št. 2124. I- Prekruta usoda je iztrgala iz naj'inega objema najino ljubljeno edinko Nevenko v nežni dobi dveh let. Zemske ostanke naše izgubljene sreče spremimo v rodbinsko grobnico k Sv. Križu danes v ponedeljek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ul. 17. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1927. Mila in Rajko Turk. Danes 12. decembra 1927. THIERRY - MEDVEDOVA - BETETTO - PROF. RAVNIK Pod pokroviteljstvom divizijskeg-a generala g. Kalafatoviča v korist olimpijskeg-a fonda. PREDPRODAJA PPI J. GOREČ, DUNAJSKA CESTA. 99 BERLIN simfonija velemesta'' Opozarjamo na fotografije tega filma. Predstave ob pol 5., l/J, '/«8. in V4'0 Tel. 2730 Kioo „Dvor" V danes 12. t. m. Velika premifera filmske novosti Novo leto, novo Iz naročilnic, ki smo jih razposlali za 15. kolo državne razredne loterije, je razvidno, da bo žrebanje prvega razreda tega kola že 7. januarja 1928. Senzacija tega koia je ta, da mora biti vsaka srečka izžrebana. V dosedanjih kolih je bilo izžrebanih samo polovico vseh srečk. En del igralcev je tedaj moral izgubiti svoja vplačila. Sedaj odpade tudi ta rizik, ker mora biti vsaka srečka izžrebana, tako,_ da dobi v najslabšem slučaju Din 200.—. To je direkcija drž. razredne loterije dosegla na ta način da je milijonske dobitke, in dobitke po več sto-tisoč Din nekoliko znižala. Število drugih visokih dobitkov pa je ostalo skoraj neizpremenjeno. Vsakomur je sedaj mogoče, brez bojazni na izgubo, poizkusiti svojo srečo. Z ozirom na to pametno preuredbo igralnega načrta bo vseh 250.000 srečk, ki jih izda Drž. razredna loterija, izžrebanih (ne 340.000, kakor je pomotoma tiskano na naročilnicah). Za te srečke bo, čim pridejo v promet, zavladal silen naval, zato vabimo vse naše naročnike, da si jih takoj naročijo. Srečke za 15. kolo začnemo prodajati in razpošiljati 14. t. m. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. glavna razpečevalnica srečk za Slovenijo, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19 Da i bo prevare Opozarjamo dame in gospode, da si ogledajo pred nakupom čevlje najboljše kakovosti in najnižje v cenah, Trgovina »DOKO«, Iv. Carman, Prešernova ulica 9. dvorišče. NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stitarieva ulica štev. 2. Oblastno dovoljena RAZ P R O DAJ A vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente. VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z J. Z., SV. PETRA NAS. 23 Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Jos. Fr. Knaflič, tiska Narodna tiskarna d d., njen predstavnik Fran Jczerjek* v*i j, Ljubljant