Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
lO. števillfa.
Joliet, Illinois, 26. :i]>rila, leta lOOl.
Letnik X.
POROČILA IZ GLAVNEGA MESTA,
Regularno armado bodo v Wash-ingtoiiu zvišali na 7(>. tisoč mož.
K"l)iiict se je posvetoval glede vsprejema Kubancev.
M. Wolfson pomiloščen.
Washington, D. C., 25. aprila. -®klenilo se je povišati redno voja-Htvo na 76,000 mož ter ga vzdržati »a tej višini, če ne bodo zahtevale "le več razmere na Filipinih. Predsednik in vojni tajnik sta se danes 8'ede tega sporazumela, podrob-nf8ti pa dodeta izdelala vojni taj-njk in general Miles. Število čast-"ikov ne bo večje, kakor se je spojka določilo. Topništvo bodo Povišali na 18,000 mož.
Kabinet se je posvetoval, kako je VRprejeti komisarje s Kube, ki bodo do.šli v Washington. Seja je trajala 'e malo časa in določilo se je, da jih V8prejme kar najprijaznejše, predalnik pa jim bo priredil na čast ^"e v beli hiši.
Predsednik je včeraj tudi pomiril J.M.Wolfsona,':ki je bil še leta l8i,6. obtožen, da je kot advokat Posredoval pri podkupljevanju u-Uradnikov in zato sam prejel $10.-°°0. Takoj ko so ga obtožili, je vsto-P'1 z dovoljenjem zveznega pravd-Juka v vojno ter se boril na Kubi 111 pozneje na Filipinih. Lansko pomlad pa je prišel kot invalid do-•>iov s Filipinov. Postopanje proti "jernu se je nadaljevalo in sodišče je izreklo zanj nepovoljno. Obso-l®n je bil v ječo in na izgubi držav-'janskih pravic. Obrnil se je na Predsednika za pomiloščenje. Ker K(!jevvojni ves čas vrlo obnašal je včeraj McKinley pomilostil
Birma za Slov. v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa., 21. aprila — U°8p. urednik! Blagovolite vspre-)?ti naslednje vrstice v vaš cenj. list! — Naznanjam v imenu cerkvena odbora sv. Marije na 5 7 cesti, se bo vršila sv. birma letos na ^inkosno nedeljo v farni cerkvi, ce "e bodo oglasili vsi etariši, ki imajo tolikšne otroke, da zamorejo vspre-]eti zakrament sv. birme, do 1. ma-la na župnijskem uradu pri č. g.
J. Kranjecu. — Nadalje naz-Ua«jam, da je tukaj z delom dobro je dovelj, plača na dan po do $1.75 Če bo kaj novega pa Vam sporočim kaj več. Pozdrav V8em rojakom!	Joe Likar.
Vezuv zopet bljuje.
Rim, 33. aprila. —V bližini Ne-aP°lja ležeči znameniti vulkan Ve-ZUv je pričel zopet bljuvati lavo.
vseh krajev sveta hite učenjaki Pa tudi turisti opazovati to naravno ®udo. Pred kakimi štirimi dnevi se Je začelo iz žrela grozno kaditi in veeraj je začelo deževati pepel, kije Padal mnogo milj daleč od Vezuva |la tla. Sedaj pa že bljuje gorečo av°. ki nudi zlasti ponoči mnogo
kvasote.
Plin eksplodiral.
St. Marys, W. Va. 23. aprila. — v tukajšnjem hotelu je eksplodiral ki je zrušil celo poslopje. Pod ra«valinami je ubilo 0 oseb, nekaj Pa jih je zdatno ranilo. Potem je pa tu<H še ogenj uničil, kar se ni bilo f^i eksploziji podrlo.
Peter Krapotkiu.
Chicago, 111. 2fi. aprila. — Vče-je tu javno predaval znameniti j^ski anarhist knez Peter Krapot-Poslušala ga je ogromna mno-/lca ljudi, med njimi največ rado-vednežev. Na vseučilišču Krapotkin 1jo govoril, da si so mu to že obli ubili. Ruski konzul je izposloval, a se mu je že dano dovoljenje zopet odtegnilo. Njegovi ožji somi-n'ki se vsled tega kar najživali-
n°jše repenČijo.
Roparski napad na Slovenca.
Cleveland, ()., 18. aprila. — "Nova domovina" poroča, da sta minulo nedeljo zvečer udrla dva neznana lopova skozi kuhinjsko okno v stanovanje Slovenca Lavretiča na 34 4 Belden Ave. Ko je žena nepeklicana moža opazila, je zakričala in jeden lopovov jo je udaril z ročajem revolverja tako močno po glavi, da se je zgrudila. Ko se je mož na njen krik vzbudil in vstal iz postelje, ga je razbojnik vstrelil v gla/o. Nato sta napadovalca zbežala. Med begom je še eden pomeril na na tleh ležečo ženo, pa je ni zadel. Ambulanca je ranjenca prevedla v St. Clair bolnico. Zdravniki upajo obarešiti pri življenju.
Roparji okradli vlak.
St. Louis, 24. aprila. — Osebni vlak Choctaw Oklahoma Gulf železnice so napadli včeraj zvečer blizu Moutain Crossing maskirani razbojniki. Vlak je odvozil natančno po voznem redu ob 11-40 iz Memphis. Na postajici Bridge Junction se je ustavil pa predpisih za nekaj minut. Tu je vstopilo v vlak šest maskira-nih roparjev, 116 da bi jih le količkaj opazilo osobje, kije spremljalo vlak. Ko je prišel vlak dobro v tir, se je podal uradnik Meader iz prvega vagona v drugega, kjer je bila blagajnica Kkspress Co. Ko je stopil na podmol drugega vagona,soga vsprejeli trije razbojniki z fevolverji ga pograbili, vrgli 11a tla in mu odvzeli revolver. Ko je bil razorožen so ga nabili po glavi, da je ležal ves omamljen. Potem so se spravili nad blagajno. Ostali trije razbojniki pa so se med tem splazili do stroja. Med potoma so ustrelili "porterja", na stroju pa so se zlah-koto polastili kurjača in strojevodje. Poslednjega so prisilili, da je ustavil vlak. Kolikor je bilo še železniškega osobja, vse je moralo pomagati razbojnikom, da so zanesli blagajno v gozd. Ko je bilo to v redu, so roparji zopet izpustili vlak, daje nadaljeval svoj6 pot. Popotnikov niso niti najmanje nadlegovali. Nekateri, ki so spali, niso niti opazili, kaj se je na vlaku godilo. Po zadnjih poročilih so odnesli lopovi nad $3000.Uradnik Meader nebo o-kreval, "porter" pa je že umrl.
Zoper neljube naseljence.
New York, 24. aprila. — "Ile-raldu" se javlja iz Washingtona, da bo pomožni finančni tajnik imenoval v prihodnjih dneh posebnega nadzornika za naseljence, katerega naloga bo raziskavati vse take slučaje^ katerih se naseljenci utihota-pijo z lažjo in po ovinkih v Združene države. V prvi vrsti bo to veljalo onim nepriljubljenim elementom, katerih se ni možno drugeče ubraniti.
Dokazalo se je namreč v zadnjem času voč slučajev, da so osebe, katere se boje kontrole pred naselbinsko oblastjo v New Yorku sitnosti, prišle skozi Kanado v Združene države. Prav mnogo nepriljubljenih prebivalcev New Yorka je dospelo na ta način sem. Isto se godi na za-padu. Kitajcev ne puste v San Fran-ciscu na naše ozemlje. Izkazalo pa se je, da jih je prišlo kakih 3000 skozi Mehiko, kjer so delali železnico.
Ni slaba.
New York, 24. aprila. — "Journal Advertiser" piše,- da je prevzel vodstvo "American Bell Telephone Co." in "American Telephone & Telegraph Co," gospod F. P. Fish, ki bo imel letne plače $100.000.
Ladije trčile.
New York, 24. aprila. — Parnik "Pilgrim," ki je vozil po reki je trčil ob ribiško ladij o "Samuel Ric-ker," katera se je pri sunku tako poškodovala, da se je na mestu potopila. Tudi njen zapovednik kapitan Allen je utonil.
V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU.
Zoper prestolonaslednika veliki škandali, ker je dober, veren katoličan.
Spopad med krščanskimi soci-jalisti in Ysenemci.
Predlog posl. Pernerstorferja.
Dunaj, 25. aprila. — Včeraj je prišlo v poslanski zbornici do hudega spopada med krščanskimi soci-jalisti in poslanci socijalno demokratske in vsenemške stranke. Povod škandalu je dal predlog socijal. dem. poslanca Pernerstorferja. — Avstrijski prestolonaslednik je namreč prevzel protektorat nad katoliškim "Schulvereinom" in ob tej priliki je tudi izpovedal svoje pravo
Grof Tolstoi izgnan.
London, 24. aprila. — Iz Dunaja je došla posebna brzojavka, katera naznanja iz verodostojnega vira, da je podpisal ruski car dekret s katerim je grol' Leon Tolstoi izgnan iz Rusije.
Nov papežev oblegat?
Rim, 24. aprila. — Tukaj se ugiblje, da pojde sedanji papežev nuncij v Haagu, Msgr. F. Tarnassi namesto kardinala Martinellija v Združene države.
POMLADNI VIHARJI SO DIVJALI.
V državah Ohio, Pennsylvania in New York so provzročili velikansko škodo.
Smrt v ognju.
Indianapolis, Ind. 24. aprila. — V majhnem kraju, sedem milj oddaljenem od tukaj je nastal po noči požar. V neki hiši so tako dolgo spali da se niso preje vzbudili, ko se je na nje podrlo gorečetramovje, ki jih je podsulo. Zgorela je vsa rodovina.
GEORGE B. CORTELYOU.
mnl .v
PRIVATNI TAJNIK PREDSEDNIKA McKINLEY.
Največjo odgovornost za našega predsednika ima (ieorge B. Cortel-you, njegov privatni tajnik. On skrbi za njegovo telesno varnost in stražo, določuje, kdo ga sme obiskati, ga spremlja na vseh javnih potih in ima ravno zdaj obilo posla s prirejanjem programa za predsednikovo potovanje na zapad in pacifično obrežje.
prepričanje. Dejal je, da bo vedno odločen nasprotnik onih, ki skušajo podreti državo in zavreči sv. katoliško vero. No, drugače ni mogel govoritiavstrijski prestolonaslednik ki je vnet katoličan. Te lepe besede so pa prav živo zadele vse one Nemce, ki bi se radi priklopili Prusiji in ki agitirajo za "Los von Rom". Zagnali so velik krik in vse židovsko časopisje je ostudno napadalo nadvojvodo Franca Ferdinanda. Poslanec Pernerstorfer pa je, celo stavil v parlamentu predlog, da naj se spremeni oni paragraf kazenskega zakona, ki brani žaliti in sramotiti člane cesarske hiše. Predlog je bil seveda odklonjen. Pri debati o predlogu so se vršili strahoviti prizori. Poslanci so razbijali po pultih, se obmetavali s papirnatimi kepami, s tintniki, se zmerjali in psovali, kakor v kaki kmetski gostilni, kadar se fantje pograbijo.
Osoljen račun.
Pittsburg, Pa., 23. aprila. - Nek tukajšnji časopis poroča, da jo prejel upravnik zapuščine po umrlem državnem senatorju Ch. L. Magee od njegovega bivšega zdravnika Dr. W. C. Browning račun za skupno svoto $190,000. Omenjeni zdravnik je zdravil pokojnega Magee 21 mesecev in zahteva povprečno za vsako uro $80. Pravijo, da je še veliko vprašanje, če se bo zdravniku izplačala zahtevana svota.
Strup v sadju.
Denver, Colo., 23. aprila. — Kemična analiza je dokazala, da je bil v pomarančah, limonah in jabolkah," katere so neznanci poslali v ječo J. A. Ilaeneltu, strup. J. A. Ilaenclt je namreč glavna priča zoper J. K. Barra in B. Ilodge, ki sta ukradla gospej Flori Betts diamantov in drugih dragih kamnov za $7,000. Znanci in prijatelji zaprtih uzmovi-čev so hoteli s strupom zavezati glavni priči usta in tako pripomoči lopovom do prostosti. Policija se za te pristaše kar naj živahnejše zanima.
Živega zakopala.
New York, 24. aprila. -— Po golem naklučju je našel neki delavec malo, dveletno dete v neki jami zakopano. Dete je bilo še živo, ko ga je omenjeni delavec našel. Na o-braz je bila namreč padla velika cunja, ki je branila, da se ni otrok s prstjo zadušil. Policija je aretirala nekega Givori Duterouvolo in njegovo nečakinjo, ki sta na sumu, da sta hotola dete umoriti.
Umetnik ponesrečil.
Youngstown, O., 23. aprila. — Znameniti "fresco" slikar J. Berg uist iz Chicage je slikal vestibul bančnega poslopja. Po neprevidnosti pa je padel s trideset čevljev visokega odra in si zlomil nogo ter pretresel možgane. Najbrže, da ne bo okreval.
Povodenj je ustavila delo v brez številnih tovarnah.
Promet je povsod silno oviran.
Pittsburg, Pa., 22. aprila. — Pittsburg in Allegheny sta bila skoro docela pod vodo. Reke so bile pri stekanju narasle na 28 čevljev globočine. Sedaj voda že upada. Škode je provzročila povodenj toliko, da je ni možno še preceniti. Sodi se, da nad štiri milijone dolarjev. 00 tovarn je ustavilo delo, ker je voda več ali manj poškodovala priprave in stroje po tovarnah. Nad 50.000 ljudi je izgubilo začasno svoje delo. — Tudi železniške črte na vse kraje sta vihar in voda silno poškodovala. Vlaki prihajajo sem z velikimi zamudami ali pa docela izostanejo. Poroča se tudi, da je po nekaterih dolinah voda kar vso progo razdrla, kar bo ustavilo promet za del j časa. Vihar je podrl tudi vse drogove in potrgal telegrafi č ne žice. Vse zveze so pretrgane. Po okolici leži še vse polno snega.
Cleveland, O., 22. aprila. — Tu je razsajal občuten vihar, ki je prinesel seboj obilo snega. Sedaj pa mu sledi tako gosta megla, da se ne vidi niti preko ulice. Vihar je razdejal vse telefonske in telegrafične žice in navzlic heroičnim poskusom promet v pravi tir zopet spraviti, je še vse razdejano. Mnogo postajališč ognjegascev je brez telefonske zveze. Poulična železnica po predmestjih stoji in le v sredini mesta so je spravili s težavo zopet v tir. Po ulicah
je kar na debelo zapadel sneg. _
Tudi vlaki, ki prihajajo z vzhoda imajo velikansko zamudo.
Cincinnati, O., 22. aprila. — V dolini Ohio je prebivalstvo zelo vznemirjeno. Voda silno naglo narašča in vse se boji slične povodnji oni leta 1884. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo v tem času takega viharja in tolike vode. Nekaj mostov je že dvignilo. Vlaki stoje, telefon in telegraf sta pretrgana.
Springfield, Mass., 22. aprila. — Nasip pri Middelfield, 40 milj proti zapadu, je voda pretrgala in se razlila v nižiuo. Nekaj malih hišic je kar s seboj odnesla. Nekaj ljudij je utonilo, nokaj pa je ušlo na bližnji griček, kjer čakajo, da bo voda upadla.
New York, 22. aprila. — Ves promet na železnicah ima velikanske zamude. Nekateri vlaki prihajajo celo po sedem ur prepozno, nekateri pa so celo kar izostali. Vsikdošli vlaki so obloženi z ledom in snegom. Železniški uslužbenci pripovedujejo o ogromni škodi po progi in zatrjujejo, da ne bo promet še dolgo v normalnem stanju.
Iz strahu pred kaznijo.
Vancouver, Wash., 23. aprila.— Charles Brown in C. L. Canbry, predsednik in blagajnik prve mestne banke, sta se danes ne daleč od mesta ustrelila. Nadzornik banke je namreč pregledoval knjige in denar ter takoj izjavil, da se banka ne bo več odprla naslednji dan. Ze takoj po tej izjavi nadzornika se je bil poskusil Brown usmrtiti na dvorišču, kar so pa navzoči preprečili. Pozneje sta oba Bkupno zapustila bančno poslopje in se odstranila od mesta. Na pqlju so ju našli mrtva. Iz pozicije je bilo spoznati, da se je Canbry prvi ustrelil, zato ker je Brown tiščal revolver še v rokah, da si sta se ustrelila oba z enim revolverjem in sicer tako, da sta nastavila cev na usta. Pred odhodom sta priznala, da sta zapravila denar v neplodne špekulacije. Nadzornik je konšta-tiral $81,000 primankljeja.
Dva Slovenca izvoljena v mestni zastop.
Ely, Minn., 24. aprila. — "Glas Naroda" poroča iz Ely, Minn., da sta tam tudi izvoljena dva Slovenca v mestni zastop in sicer gg. Ivan Pakiž in Jos. Smuk. Čestitamo! — Poročilo nadalje tudi modro zatrjuje, da niso na veliki rog trobili in da tudi ne bodo....
Navihan lopov.
Marinette, Wis., «3. aprila. — Policija je aretirala nekega J. W. Mitchell, ki je bil na sumu, da je napal neko zelo odlično damo na ulici zvečer in ji vzel d-enarnico. Na neznan način pasi je v zapor preskrbel britev, s katero ga je njegov kolega po obrazu in glavi tako obril da ga sedaj nihče ne pozna, niti dotični policaji, ki so ga aretirali. Ko je bila prizadeta dama poklicana k pričevanju, je izpovedala, da ne pozna zločinca in da ne more trditi, da je bil 011 napadovalec. Sodniku pa je zadoščalo za dokaz to, da se je dal iz strahu obriti, kar je moralo biti precejšne važnosti, ker bi se ne bil sicer toliko trudil, da si je utihotapil v zapor britev. Precej občutno so ga obsodili.
Razstava v St. Louisu.
St. Louis, 24. aprila. — Osem zveznih komisarjev za tukajšnjo razstavo je dospelo sem. V torek bodo imeli komisarji prvo konferenco in potem bodo začeli takoj graditi nekatera poslopja.
Smrkavost med vojaškimi konji.
San Francisco, Cal., 24. aprila. -V Prezidiju, kjer čaka mnogo vojaštva, da se bo odpeljalo na Fili-inpe, se je pojavila med vojaškimi konji smrkavost. Prvi dan so ustrelili 0 konj, sedaj pa jih bodo v par dneh zopet 25. Boje se, da se ne bi bolezen razširila na druge hleve.
V prepiru nsmrčen.
Kenars, Ia. 23. aprila. — Premožni farmar Jolin Jessen se je spri včeraj zvečer s svojimi sosedi in posledica prepira je bilo, — kakor že drugače sploh biti ne more, — streljanje, pri katerem je bil Jessen tako dobro zadet, da se je mrtev zgrudil na tla. Tri so zaprli, ki so bili prezadeti pri prepiru.
Osepnice.
Port Tvwnsend,Wash.,24. aprila. - Po poročilih iz severa, katerega je sem prinesel parnik, "Cottage City" je obolelo v indijanski vasi Si(,ka nad 80 ljudi na tej bolezni. Ostali Indijanci so zelo prestrašeni in beže na vse kraje. Zvezne oblasti so v strahu, da bi Indijanci grozne bolezni preveč ne raznesli.
Pozor slovenski farmer ji!
Iz Jolieta se odpelje v Missouri 21. majat. 1. večje število Slovanov, da si ogledajo tamošnji Homestead. Kakor je že bilo v 13. in 14. štev. "Amerik. Slovenca" naznanjeno, je dobiti blizu mesta Springfield, Missouri po zelo nizki ceni zemljišče -po 100 akrov za $45 - ki je zelo ugodno za poljedelstvo, vinarstvo in živinorejo. — Slovenci, kdor si želi kupiti domovanje in kdor se sploh zanima za to, naj ne zamudi te prilike, pa naj se takoj oglasi osebno ali pismeno pri Jos. S t u-kel, 209 Indiana Street, Joliet, 111.
V Jolietu imajo pisma na pošti:
Barezalc Johan, Kozjan Marko, Latovic Jeija,Monijak Frenk,Skom-ski Stanistar, Stamkel John, Vojs-zak Jožef.
Slabim nasledkom gripe prideš v okom, če rabiš Severove praške zoper prehlajenje. Mnogokrat premagajo bolezen v 24. urah. Cena 25 c.
iz slovenskih naselbin.
Joliet, III., 25. aprila. — Vest, da so se zastopniki "American Sheet Steel Co." in uradniki delavske organizacije "Amalgamated Associa-sion of Steel and Iron Workers" sporazumeli in s tem preprečili velikanski Strajk, ki je pred nekaj tedni žugal s zapretjem vseh velikih železnih tovarn v Združenih državah, je provzročila splošno zadovoljnost v jolietskili delavskih in tudi trgovskih krogili. Joliet ima bas sedaj lepo bodočnost. Vse tovarne delajo "full blast", kakor pravimo, po dnevu in po noči in imajo naročil za jedno leto naprej. To blagostanje se kaže tudi na zunaj, po vseh delih mesta se delajo nove stavbe in zidajo nove hiše in delavcev primanjkuje v vseh strokah.
—	Umrl je Jožef Črne minolo nedeljo, 81. aprila, v bolnišnici sv. Jožefa. Pokojnik je bil dobro poznat v Jolietu, ker je bival tukaj zadnjih .14 let. Rojen je bil v vasi Bedroe, fare Dragatuš pri Črnomlju. V stari domovini zapušča očeta in dve sestri, tukaj pa nekaj daljnih sorodnikov. Bolehal je že delj časa na jetiki in bil pred par tedni sprejet v bolnišnico usmiljenih sester, kjer je storila smrt konec njegovemu trpljenju. Bil je večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Ker ni zapustil nikakega premoženja in ni bil ud nobenega podpornega društva, so se ga usmilili rojaki in nabrali med seboj toliko, da so mu preskrbeli lep krščanski pogreb. Največ si je prizadeval za to g. Anton Jurjevič, sorodnik pokojnikov. Pokop se je vršil v torek, dne 23. t. m. iz cerkve sv. Jožefa, kjer se je služila za ranjkega črna peta sv. maša, na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Naj v miru počiva!
—	V bolnišnici usmiljenih sester se zdravijo zdaj ti-le rojaki naši: Jožef Rogel, katerega je pobilo v "Wire mill" in poškodovalo na rami; John Tomac, ki trpi na bolečinah v želodcu; Jakob Šoklje, bolan v hrbtišču; Jurij Grenc in Mihael Vidic trpeča na revmatizmu in Katarina Mance, soproga Štefana Mance, bolehajoča vslcdprehlajenja v otroški postelji. Dal Bog kmalu vsem ljubo zdravje!
—	Tej žalostni kroniki pa sledi kaj bolj veselega. Prijazna pomlad je vzbudila v srcih mnogih naših mladeničev veselje do Ženitveinbaš sedaj je v Jolietu mnogo slovenskih parov, ki se čutijo neizmerno srečne. Zadnji pondeljek je Anton Škof popeljal pred oltar svojo nevesto Barbaro Horvat in v bližnji bodočnosti bodo storili isto Janez Panian z Margareto Lilek, Matija Fink z Marijo Jurjevič, Franc Kocjan z Nežo Plut. Šepeče se tudi, da se bo zopet vpre-gel v zakonski jarem najbolj prominentia republikanec naše naselbine v 2. wardi, John B. Stukel. Koliko je na tem resnice, ne vemo, toliko pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo odprl v družbi z Mat. Grahek-om svojo drugo mesnico prav v sredini mesta v soboto dne 27. t. m. Našemu poročevalcu se je posrečilo izvedeti od John-a, da bo to najbolj, "high-tone" mesnica, kar jih je v mestu in se bo dobivalo pri njem vedno vse najfinejše v mesu, divjačini in perutnini, potterhouse, sirloin in tenderloin steak, sweetbread, prairy chickens, imported goose, zajci, purani, srne, fazani in druge delika-tese. Seveda želimo tudi mi biti deležni vsaj nekatere teh dobrot, vendar mu hočemo zaklicati to-le na uho: "John, don't you raise the price to high!"
_ Poprave se vrže pri pešpotih ob Monroe & Kelley subdiviziji, kar bodo stalo Monroe Bros. nad 1000 dolarjev. Tam se sezida sedaj tudi več hiš.
—	Ako potrebuješ cvetlice za že-nitovanje ali aa pogrebe, dobiš jih v Labgjevem vrtu 919 Raynor Ave. "i prodajamo lepše cvetlice in ce-
" kakor katerikoli drugi. — Test. 1811.
adi preselitve posestnika je a pjjxlaj hiša v dve nadstropji na enton St. blizu Chicago ceste, ašaj pri Monroe Bros.
G. Mihaela Kočevarja hčerka, katera se je bila pred več časom poškodovala in je od tedaj bolehala, je ta teden umrla.
—	Samo še dvanajst lotov je na prodaj na Monroe & Kelley subdiviziji, kjer se bode zidala slovaška oerkev. Cena lotom bode po prvem maju $25 in višje.
Novo mesnico
z imenom
CENTRAL MARKET
boclemo odprli v soboto, 27. aprila 1901 na 104 N. Chicago St., Joliet, III.
Vsaka gospodinja dobi ta dan za otvoritveni spominek Šopek cvetlic.
GRAHEK & STUKEL.
Krajevni zastopnik
vseh najboljSih prekomorskih črt na atlantiškem morju je
JOHN KUKAR,
»20 N. Chicago St., Joliet, 111.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajSuji in drugi rojaki, želeti potovati v staro domovino. Za-—: stopam pa te-le znamenite črte :—
SEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALK TRANS - AT-LANTIQUE, francoska linija, vozi na Haver;
RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurtu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam ija razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakom tudi lepo (JOSTILNICO. preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnlco.
SAMO ŠE MALO V ZALOGI!
Originalna Mansonova kolesa
s tremi kronami. Defender in Oxford tire s premakljivim držajem (gjouvernal).
Kolesa, vredna
$40.00
SHERMAN CYCLE CO.
.. .sedaj...
$24.00.
V Chicagi je kupila MANSONOVO tovarno in ima vse potrebne dele kolesa na razpolago.
Kolesa so izdelek prve vrste in po ceni:
po |24.00 in #30.00.
Barrett Hardware Co.
218-220 N. Chicago cesta.	JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVIH IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
3D3R.. Gk rV-AJST POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor.
Park & Central Stre., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravni-, škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobuostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z . žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizom, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako so je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoieca roialca Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk in otrok.
-:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, 011 to po v o dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neulvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A.
SpoStovanl zdravnik:—Naznanjam vam, da som vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. /.010 u> vam zahvaljujem, kur som bolehal 23 let na želodcu ln Jrevlh lu sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGAN1C, Hastings, Pa.
t. Jpo&vani Ur. Pohek ;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatlzma, vsled kuterega sem trpel celih 20 1«,	JAKO« KELLER. Helena, Mont.
. „ JSt$ K' ,Ur' Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda Jtsto zdrav in se Vam lepo zahvalim ,	fsP«B">» zdravljenje.	STEVE M A RAK, Cameron, Texas.
tem vam naznanjam, da jo moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na odo oci Cisto nI« vidol dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas
. _________________________ city-
Velia vam hvala za svoju ozdrav ljenje z te£kc bolezni.
THOM. JDRKOVIO, Iron Mountain, Mich
♦©♦o Oitajte !
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih
Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in
UlGHT RUNNINg
Heinzevih glasovirjev
kakor tudi
Kimbalovih ...orgel j...
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od #10.00 do ^75.00.
Za tr.pežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.
JOLIET, ILLINOIS.
TELEFON 2001.
VM^t"*	rA*»rt"»	tfatfarfarjfttsf
ty	wJV. JJ*. Jjv.	./Jv JJs. Vjv.	#Jn. Jfm	wjv. Jjv.	J^j
Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij, ^
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
Dr. 3VE. IF1. Bozinoh..
MALI OGLASI.
Naslov
Martina Ituss ■/. Dobravic, župnije Podzemelj, Kranjsko, bi rad zvedel njegov brat M a I i j a R u s s, 152 Frederick St., Steelton, Pa.
Več hiš z lotami
godnem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj .se oglasijo pri STEF. KUKAR-JU, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Posestvo naprodaj.
Marko in Ana Petrašič prodajeva svoje posestvo v stari domovini v Metliki št. 1'85 na Dolenjskem zato ker nameravava stalno tukaj ostati' Posestvo je po ceni. Za nadaljš* pojasnila in cene naj se rojaki bl»' govoljno obrnejo na naslov:
MARKO PETRAŠIČ, 866 So. 2d St. — Steelton, P*
DOBER BRIVEC
(BARBER)
Slovenec ali llrvat z dobrimi spi"'" čevali dobi takoj dobro, trajno si"' ž bo. Plača je po pogodbi. Lc p0' polnorna zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki ogl3' sijo pismeno na
JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., -- Joliet, H'-
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in (rev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
I>r. M. F
519 Milwaukee Avenue
BOZINCH,
CHICAGO, ILL.
Grlavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g.
NEIM^ISTIOHI,
913-915 N. Scott St.,	--	JOLIET, ILL.
Priporoča se rojakom v obilno naroUbo v niestv in oddaljenih krajih. t	,3e 'te *ic 'ie 'te 'ie •ie	K9
V pojasnilo.
Lansko leto v svečanu sem došl» v Ameriko. Takoj se je bila raznesla govorica, da je došla v Joliet neka ženska, ki je v Ljubljani morila svojega moža in je pred ka«' nijo pribežala tu sem. Vsakdo pa »e ve, da je tako grozna in neresničn® očitanja in obrekovanja preveč tež' ko molče prenašati zato svari"1 prav resno vse tiste, ki so doslej w laž raznašali naj tega v bodoče ve« ne store. Moj pokojni mož Tv*® Borštnik je umrl pred osmimi letl na jetiki, ki je rodbinska bolezen in na kateri je pet let bolehal. Kdor se če kaj več o tem prepričati n»J piše na magistrat v Ljubljano! ® spoštovanjem
{rojena Verb i č, udovelii Borštnik; poročena Tekavčič*
..the eagle..
Kako si lahko prihraniš denar pri kupovanju hišne oprave?
Ako izrežeš iz "AMERIK. SLOVENCA" podobo tega stola in jo prineseš k nam,
Ti ga damo za samo......................
Navadna cena temu stolu je $3.50. Samo po jednega vsakemu kupcu. Dokler jih bode kaj v zalogi
Stoli za k mizi, kakor podoba, po.................
Stoli po $2.00 z usnjatim sedežem, samo...........
SpoStovani gosp, zdruvni
—NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR O. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, MO., U. S. A
Hrastova 6 čevljev raztezajoča miza samo........
Omare za razne predmete
po.......................
Lepe omare s prodali za obednico.................
95c $1.50 $3.75 $10.50 $11.50
Lepi divani PO..........
Najboljše vrste divani po.......................
$4.50 $7.50
Otročji vozički.
Mi imamo najlepše otročje vozičke v
mestu. Predno kupite, flJIA A A pridite k nam. Cena......^)IU«UU
Garantirane kuhinjsko peči po................
Jeklena ognjišča in peči po.............
$12.50 $24.00
Železne postelje.
Dobri matraci iz pavole
po......................
Na oboli straneh volneni matraci po.............
50-funtov težki matraci iz morske trave po.......
50-funtov težki najfinejši XXXX matraci po.......
MATH. SIMON ICH, geti. manager.

V naši zalogi dobite vedno najnovejŠ® izdelane železne postelje v največji izber in po najnižjih cenah.1
Zaloga matracev-
$1.25 $1.98 $4.50 $6.50 $12.00
Žiniuati matraci po...................
50-funtni matrac iz pavole ^jj Q QQ

Iz stare domovine.
Iz Tržiča se poroča: Nekega Lotriča, kojega so mnogi sumili tatvine, ki se je izvršila na praznik »v. Jožefa v kapelanji, bodo v kratkem izpustili iz tukajšnjega zapora, ker nimajo zadostnih dokazov. Zaprt bode nekaj dni radi prosjačenja. Tatvina se bo objavila v "Polizei-blattu." — V Kranji so prijeli nekega poštenega delavca-rudokopa od Sv. Ane pod Ljubelom.ko se je vračal iz Ljubljane in je imel slučajno 'Ive suknji pri sebi. Izkazalo se je takoj, da je mož nedolžen in da sta bili suknji njegova lastnina. Nesrečna kranjska dežela. Tam še ne pulijo človeku dveh sukenj v mrazu.
Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je priznala dež. vlada posestnikovem sinu Jan. Dolmo-viču z Broda pri Cerkljah na Do-lenjskem, ker je 20. novembra min. leta potegnil iz vode Antona Zale-tala.
Poštar naPragerskem je postal postni ekspedijent g. Karol Jakobi.
Nusrefca na divaški postaji.
Ponesrečil se je na divaški postaji kletni železniški težak Ivan Per-havc. Železniški voz ga je vrgel na fa. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
v Zagorje ob Savi se premesti bolniška blagajna litijska.
Petnajstkratni tat na delu. Iz
Kranja se poroča, da je te dni prenočil v hlevu na stari pofcti postiljon i« Tržiča, Franc Smole. Pridružil 8e mu je delavec Janez Močnik iz Kokrice. Po noči je Močnik Smoletu ukral srebrno uro in mnogo de-»arja. Močnik, ki je bil že 15 krat kaznovan, je pobegnil.
Otrok se ožgal in umrl. Pred par dnevi je prišel deček račun-8kega narednika Krepsa v Gorici, ko se je mati nekoliko odstranila, v dotiko z ognjem v kuhinji. Otrok 8e je ožgal po telesu, posebno na Pr8ih, in čez dva dni je umrl vsled °peklin. Deček je imel leta.
število Slovencev v Gorici.
Goriški magistrat tudi še vedno mol&i o številu Slovencev in Lahov v Gtorici. Vse je že povedal, koliko «tejo Gorica hiš itd. samo o številu Slovencev v Gorici mu ne uide nobena besedica.
0 novem poslopju novomeška okrožnega sodišča se poroča, da so v njem napravili tudi lepo novo kapelo z ličnim oltarjem 8V- Magdalene. Kapelico je ob obilni asi«tenci blagoslovil mil. g, prošt dr. Elbert. C. kr. uradi se preselijo v novo poslopjo menda začetkom ^aja.
Iz Vranje peči. Pogrešani Greg Kališnik se je našel. V Bosni se mu je zmešalo. V blaznosti je skočil v T°do, da bi se končal. A ljudje so 8a opazili, rešili ter ga oddali v neko bolnišnico. Tam je v štirinajstih dnevih toliko okreval, da je 28. marca, po preteku treh tednov, sam Prišel domu v krog svoje oveseljene Poštene družine. Na glavi ima veliko rano, o kateri ne ve povedati, kje in kako jo je dobil. Pravi, da ne bo Teč šel v Bosno.
Samomor. V Trstu se je zastrupil Emil Mikle. Žena ga je našla na postelji mrtvega.
Hrvatska delavska zveza se snuje v Zagrebu. V vseh hrvatskih krajih bode zveza imela svoje po-verjenike. Zvezo snujejo vrli možje °kolu delav. glasila "Glos Naroda."
Občina Radgona — univer-Zfrtni dedič. Na Dunaju nagloma umrli umirovljeni sodni svetnik Bizjak je v svoji oporoki določil °bčino Radgono za univerzalnega dediča svojega premoženja. Premo-Zenje znaša 350.000 gld. Za tako malo občino je to že nekaj.
Nesreča na železnici. Sinnižje-
i avstrijskega deželnega odbornika Prof. Kichterja se je na grozen na-c'n Ponesrečil. Služil je za uradnika na postaji Summerau. Včeraj Sa je povozil tovorni vlak. V dveh "rahjebil mrtev.
Železniški stroj zagrabil j® v
bližini Trzina na progi železnice L j ubl j an a-Kam n ik voz posestnice Marije Kralj. Stroj je vlekel voz 14 metrov daleč. Oseba se ni nobena
Ponesrečila.
Osebne vesti. Grof Attems, okrajni glavar celjski, pride v Gorico na mesto vpokojenega dvornega svetnika viteza Bosizioi Umrl je v Lj ubij an trgovec Fr. Stampfl.
V pokoj je šel zapovednik ljubljanske brigade generalni major g Ferd.de Soinmain.—Istotako je vpokojen okrajni glavar v Logatcu g Gustav Del Cott ter pri tej priliki odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega rada.
Prebivalstvo Ljubljane po župnijah. Prebivalstvo Ljubljane se po najnovejšem ljudskem štetju brez vojaštva deli tako-le: Stolna župnija 3597 duš, župnija sv. Jakoba 5403 duš, trnovska 8177 duš (brez okolice) župnija sv. Petra 11.271 duš. Nazadovali ste stolna župnija in župnija svetega Jakoba.
Sainoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Po Ljubljani se pobirajo podpisi za samoslovenske ulične napise.
Ljubljančan izumitelj poštne Zliamke. Po svetu velja za izumitelja poštne znamke Anglež Rowland Hill. Sedaj poročajo listi, da je leta 1858 tedanji državni knjigovodja Ljubljančan L. Košir pričel trditi, da je on izumitelj poštne znamke ter da je že leta 1830 avstrijski vladi predložil predlog o poštnih znamkah. Košir je imel vspeh, kajti dokazal je, daje pred Hillom že leta 1835 nekemu Angležu Galwayu v Ljubljani razpravljal o sistemu poštne znamke. Skoro gotovo je Galway to stvar povedal Hillu, izumitelj postne znamke pa le ostane Ljubljančan Košir.
Umrl je za rakom v Mirnu na Goriškem dobro znani veleposestnik in lastnik tovarne za usnje g. Anton Drufovka v 05. letu svoje dobe. —V Topolšici pri Šoštanju je umrl šolski vodja g. Rihard Kokot.
—No je že prav, da pomagajo rojaki v domovini aleksandrijskim Slovencem, vendar bi jim svetovali naj tudi sami kaj store.
5000 Slovencev bi si pač lahko postavilo svojo cerkvico. Tu v Ameriki so sezidali Slovenci na več krajih svoje cerkve, dasi jih je bilo le par sto skupaj in vsi revni delavci.	_
Kake so vaše ledlce?
Dr. Hobbsove Asparagus Pills ozdravijo vse ledične bolezni. Vzorci zastonj. Naslov: Sterling Remedy Co., Chicago ali N. Y.
V stari domovini
IZDELJUJEMO
znakezaK.S.KJednoto
tratim, zastave in lanlera.
Pišite
ttj
ytj
Pišite
(lir
SODALITYi
t|7
Slovenci na Dunaju. V društvu Slovencev na Dunaju "Zvezda"so v novo izvoljeni gg.: Jakob Pukl, predsednik, Karol Dolenc, podp.re-sednik, Jakob Šeme, blagajnik, Rudolf Tolič, tajnik, odborniki so pa gg.: Ivan Vončina, Filip Grom, Fran Šusteršič, namestniki pa gg.: Gašper Kušar, Ivan Peterman, Ga-brijal Messner, revizorji pa gg.: Alojzij Ivarba, P. Krntič, Kari Tomšič in Franc Šimenc. N
Etbina Kristana izstop iz katoliške cerkve. Etbin Kristan, znani socijalnodemokraški agitator in dijetar, je izstopil iz katoliške cerkve ter se proglasil za brezverca Stem si je sam vrgel krinko raz obraza.
"Slovenska Palma ob Nilu",
društvo aleksandrijskih Slovencev, je poslalo 12 krasnih palminih vej ljublj. knežoškofu za cvetno ned«ljo. Pri včerajšnji procesiji na cvetno nedeljo so jih nosili gg. kanoniki. Pač primeren in pomenljiv dar.
Za aleksaudrijske Slovence.
"Slovenski List" piše: Iskrena, zadnjič v našem članku omenjena želja aleksandrijskih Slovencev se je izpolnila. Aleksandrijski Slovenci zopet dobe slovenskega duhovnika. Č. g. P. Benigen Snoj, dosedaj ka-tehet na deški ljudski šoli novomeški, se je podal po Veliki noči na pot v Aleksandrijo, kjer željno čaka njegovega pastirstva pet tisoč slovenskih duš. Slovenci v Alek-sandriji pa bi potrebovali še marsikaj v prvi vrsti svoje cerkve. Veliko število aleksandrijskih Slovencev glasno kliče po taki cerkvi. Lepše bi čitatelji našega lista ne mogli praznovati velikonočnih praznikov, kakor da vsak čitatelj "Slov. Lista" dopošlje velik ali mal prispevek za cerkev aleksandrijskih Slovencev. V veselih družbah spominjajte se te dni Slovencev v Aleksandriji, ki daleč od domovine žele lastnega hrama božjega, ki bode vedno njihovo zavetišče. Prosimo vse somišljenike: Naj bi ne bilo nobenega našega društva, iz katerega ne bi o velikonočnih praznikih kak dar prišel v ta namen. Vsak vinar v ta namen tvori znatno socijalno delo! Drugič je Slovencem v Aleksandriji nujno potrebna knjižnica. Pet tisoč aleksandrijskih Slovencev nima skoro nobenih slovenskih knjig, a omisliti si jih ne more, ker je zaslužek delavskih žuljev za to premajhen.
je bilo mnogo bolje, je ob raznih prilikah občno mnenje novodošlih. Mnogokrat je to opravičeno, a dostikrat je tudi brez pravega vzroka. Meso je bilo tam boljše, pivo tudi, kruh tudi i. t. d. A nihče ne more trditi, da je bilo tam ali bodisi kjerkoli drugje boljšega zdravil-nege vina, kakor je Trinerjevo. To je popularno, prijetno in najbolj zanesljivo zdravilo zoper vse bolezni želodca, jeter in ledic, hkratu pa čisti tudi kri, pospešuje slast, varuje proti vsem pomladnem in poletnem zapahnjeju; skratka pomožno zdravilo za poživljenje in okrep-čanje vseh bolnih ljudi, za osivele starčke, rahločutne ženske in slabotno deco. Edini izdelovalec je samo Jos. Triner 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., ki pošilja to od zdravnikov priznano in priporočano vino celo v Evropo. To je dokaz, da je Trinerjevo grenko vino boljše kakor so zdravila v stari domovini ker bi tam sicer ljudje gotovo ne plačevali še enkrat višje cene za" slabo blago. Na prodaj je tudi po lekarnah, a čuvajte se ničvrednih po narejanj,kakor nobeno izvrstno blago tako tudi Trinerjevo grenko vino ni ušlo "paznosti" nekaterih "prebrisanih" ponarejalcev. In tu lahko vzklikemo: v stari domovini je bilo v tem oziru moogoboljše, kajti s strogo zdravniško paznostjo bi bilo kaj takega v Evropi nemogoče.
W. J. FEELEY CO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
Rogerjevi izdelki iz srebra so še vedno priljubljeni!
Skupino nožev in vilic prodajam po $3.50, žličic za kavo in čaj po $0.05, $1.25 in višje. Skupino srebrnih žlic po $8.50 in višje, primerno teži in kakovosti.
KAROL 0ESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE URE:
Od 12 do 4 popoledne.	Od a do 9 zvečer
Številka telefona 842.
Ohranite si zdrava čreva.
Zamašenost ali pa driska so posledice nečistih črev. Cascaret Candy Cathartic jih sčisti in izboljša, pristne tablice nosijo črke C. C. C. Škatljica po 10c v vseh lekarnah.
4.U Dranteta.
Genuine stamped C. C. C. Never sold In bulk. Beware of the dealer who tries to sell "something just as good,"
Ha prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5"°]o popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino. dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
(ggp* Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog
za zimo.
Pozor, kolesarji!
Kdor si želi kupiti dobro kolo, naj se obrne na rojaku, kateri ti pošlje na dom dobro kolo, kjer ga lahko deset dui poskušaš in če ti ne ugaja, ga tudi smeš vrniti. — Are plačaš $6, ostalo pa na Express office, ko prejmeš kolo. Cene kolesom so od $10 do $20.
FRANK JAKSHE, Box 130
Strowberry Point, Iowa.
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
HAM'T TOBACCO SPIT UU|\ I and SMOKE *	Your Life away I
You can be cured of any form of tobacco ustno easily, be made well, strong, magnetic, full ol new life and vigor by talcing HO-TO-BAG,. that makes weak men strong. Many gain ten pounds in ten days. Over BOO,OC~ cured. AH druggists. Cure guaranteed. Bol let and advice FREB. Address STERLING EBMBDY CO., Chicago or New York. 437
Naš tiovl . .
stenski
papir
je sedaj najcenejši.
Stati & (Mer
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 181,8.
Ajent for Besley's Wai........
Vaukcgan Ale and Porter.
BAR GOODS.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, 111.
Jos. Košioek
664 S. Centre Ave., Chicago, III.
priporoča Slovencem svoj J. aprila 1901 -otvorjeni-
novi saloon,
kjer točim najboljše pijače in postrežem z dobrim "lunehem".
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejse!
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki in trdi les, late, cederne stebre.
deske in šinglne vsake vrste.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Louffliran & Schoenstedt
405 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Phone 3064
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS.
Deluje
na duh in telo.
Nekaj je potrebno, da krepi telo in vzbuja veselje do dela.
Dl. H. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludno. " 7. V 8. zvečer.
Številka telefona: 1872.
Ustanovljena januarija leta 1897.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumhkh, ORlasi se pri nas, in oglej Bi nato zalogo I Mi te bomo zadovoljili ln ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
JOLIET, ILLINOIS.
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanj o dobili plačano. Ker sem 'angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, O.
ANTON o G-RAHEK,
PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR, ^Mmk,
920 North Chicago Street.
Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine, politične shode, društva, dirke itd.
Glavni Ubad :	Dkugi Uhad :
920 No. ChlcacoSt. 1012 No. Broadway St. Telefon SiS.	JOLIET, ILL.
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
% pekarijo
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Office: na voglu Chicago in Columbia Streets. Office Telephone No. 67.
Residence Telephone No. 139. Mehki premog . . 3.00 ■ t ti	3.25
............3.50
Trdi premog	6'75
stori to. Pred vsem krepi telesne nloči, napravlja mišičevje upogljivejše, pomirja živce, čisti in množi kri.— Boljšega zdravila ni zoper bolezni želodca
Cena je 50c. in $1.
W. F. SEVERA,
apotekar v Cedar Rapids, loma,
NA PRODAJ PRI
A. GOLOBITSH,
799-805 N. Chicago rit., Joliet, 111.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............818 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
Nova spričevala.
Hlačk Diamond, Wash., 22. avg. lflOO.—Dragi rojak—Nisem so nadejal, da mi bouete moje liar-
JOLIET GAS LIGHT COMPANY
se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . .
Pridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še dragim.
TAKO GOVORE VSI.
URAD JE NA
Chicago in Van Buren cestah v Jolietu,
monlke toli izvrstno popravili tedaj ko sem vam Jih bil poslal v popravek Ker sem jih že mislil zavreti. Večkrat sem bral v nažih časopisih, da vi Izdelujete harmonike zato sem se tudi namenil
.1.. JJV. .. .«11,.... ....«v» i, »nnuiiim Crwl.il iriilltn iro Si
da jihpoSlJem vam v popravo. Sodaj vidim Va8e izvrstno delo in je ne morem dovolj prehvalttl, silno sem sedaj vesel harmonik. Zato vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Če ima kdo svoje harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas in bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom.
AND11EJ KIIŠMANC, Mack Diamond, King Co., Wash.
Rock Springs, Wyo., 28. okt.—SpoStovani prijatelji—Prejel sem vflSe harmonike 20. t. m. igral sem uunje in mi prav ugajajo. Nisem se nadelal, da bi bile toll natančno po moji volji narejene kot so. Vsled tega želim, da bi se vsakdo kar se tiče dela na harmonikah obrnil na vas,
Stefan potočnik,
Bx 55 Rock Springs, Wyo.
William Reitz
dekorator in barvar.
vse delo garantov ano in najfinejše.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'•Then. S."lPc,in"Meersciiania"5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
Slovenska babica
Marija Lukan
z enoindvajsetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valente in dr. Stookla in dru-zih zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Clevelandu. Govori i hrvatski, nemški, italijanski. Stanuje na Št. 1751 St Clair St., CLEVELAND, O.
DR, J. L, STRUZYNSKI,
N. Chicago Street No. 80»
nasproti slov. katoliške cerkve
Telephone 2371, JOLIET, ILL.
l^raiik Legan,
GOSTILNA -
preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
So. Water St., Joliet, Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1673.
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena,
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino In najboljšo pivo In druge pijače. Vedno sem preskrbi j on s svežimi pijačami 'n dobrimi smodkami.
JOHN J. WELLNITZ odvetnik.
Govori se nemški in poljski.
Joliet, E
mrnmi slovenec.
Ustanovljen 1. 1891.
Pryi slovenski katoliški list v AmeriKi.
Izdaja
Slovetisko-amerikatisko Tiskovno društvo
V JOLIET-U. ILL.
IZIDČ VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ t.00
Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo:
za celo leto za pol leta
$3.00 aH IS kron. $1.50 ali 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivaliSča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, eor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
„AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenic-American Printing Co," cor. Benton <6 Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United Statos 6f America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered »t the Post office at Joliet, 111. aB seoond Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
28. april Nedelja 8. pov. Var. sv.Jožefa
39.	ft	Pondeljek	Antonija.
30.		Torek	Katarina.
' 1.	Maj	Sreda	Filip in Jakob.
2.	»i	Četrtek	Atanazij.
3.		Petek	Mavra.
4.	i»	Sobota	Florijan
Vera in razum.
(Dalje in konec.)
Zakaj jim pa ni Gospod razlo ..žil teh besedi tako, kakor jih sedaj razlaga sv. cerkev; vnanja oblika je kruli, notranja substanca ali bistvo pa je meso in kri Jezusa Kristusa? Ako bi jim bil tako razložil, potem bi se ne bili izprevrgli On pa jih je pustil oditi brez nadalj nega razlaganja, ker so pozabili na utise čudežev, katere je izvršil dan poprej. On je to tudi odločno po vedal: zakaj? "Nihče ne more k meni priti, če mu ni dano od mo jega očeta!" (V. 60.) Oni niso bili vredni, da b: bili otroci božjega kraljestva na zemlji postali. On se je obrnil potem k svojim apostolom in jim rekel: "Ali hočete tudi vi proč iti?" Tu pa je odgovoril Simon Peter: "Gospod, h komu pa naj gremo? Ti imaš besede večnega živ ljenja; mi smo verovali in izpoznali, da si ti Kristus, Sin Božji." (V. 69, 70.) — Peter očitno ni zapopadel tega novega nauka, toda njemu je zadostoval samo pregled čez vse, kar je bil že Gospod izvršil. Iz tega je spoznal, da ne bo stavil Kristus nikakih zahtev, ki bi presegale človeške, duševne in telesne moči. "Mi smo izpoznalit" to zadošča, da se tudi mi podvržemo naukom nove vere. Ako je bil očividen čudež, ki je potrdil nauk, potem ni nevera več opravičena; ta nevera je potem greh zoper sv. Duha, kateri nam ne bo odpuščen, ako v njemu vstrajamo.
Druga točka pa je vsebina nauka. Do kje je tu opravičen razum? Razum pred vstm vpraša: Ni li ta nauk proti pameti? — In če je, ga je takoj zavreči. Tako na primer uče nekatere krščanske konfesije, da je bil kruh pri zadnji večerji hkratu tudi telo Jezusa Kristusa, tedaj kon-Bubstanca. Ena in ista stvar pa ni-
kakor ne more substančno hkratu tudi nekaj drugega biti. Mi ne moremo reči n. pr.: Ta košček železa je iz zlata, in sicer zato ne, ker je ali samo železo ali pa samo zlato. Kal-vinci uče : kruh ostane kruh, toda pomenja pa telo Jezusa Kristusa. Ta nauk ni proti razumu, pa je vendar neresničen; Kristus ni rekel: Ta kruh pomenja, temveč je moje telo. Sv. katoliška cerkev pa uči: Podoba je iz kruha, notranje bistvo pa je meso Jezusa Kristusa. To ni proti razumu, kajti velikokrat se kaže kaka stvar nekaj drugega, kakor pa je v resnici. Katoliški nauk gre pa še preko mej človeškega ift-zuma. Čudovita spremena vode v vino je nam tudi nezapopadljiva. Dejstvo v svetem evangeliju pa izpričuje o mogočosti. V vinski trti se tudi izpreminja voda počasi v vino. Kar se torej izvrši v naravi počasi samo iz sebe, pa bi tega ne bil v stanu v hipu izvršiti stvarnik sam, ki je vstvaril naravo. Prav, kakor drugo prekorači človeške moči spoznanja. Nasičenje 4000 ljudi z malimi kruhi je bilo dejstvo, ki je nezapopadljivo za naš razum, vendar ne nasprotuje človeškemu razumu; stvarnik vsega sveta je pač v stanu v hipu nabrati vse tiste snovi, ki se sicer v naravi počasi zbirajo za ki uh.
Raziskavanje razuma seže časih tako daleč, da se celo približa nekaterim naukom, ki so sami za se nerazumljivi za človeške možgane; to se dogaja pri naukih, ki spadaj6 v področje milosti božje. Pomislimo samo na skrivnost sv. Trojice. Da postan« jednota trojica in da ostane trojica Se vedno jednica, se nam zdi nasprotno našemu razumu, vendar se s treznim raamišljevanjem pribli žamo lahko tako blizu, da docela potolažimo nas razum. Opazujmo samega sebe. Takorekoč pomanjkanje na stvarstvu je to, da se ne moremo samega sebe ogledati niti te lesno niti duševno. Samo majhen del našega telesa smo v stanu ogledati, pa še to le zelo površno, o čemur nas prepriča mikroskop. Notranjost našega života je nam zakrita. Niti najmanjše kapljice krvi nemo rerao natančno pregledati. Notranja substanca, od katere zavisi plodovi-tost v rastlinstvu in živalstvu, nam je docela zakrita. Približno slepi smo v tisočerih zadevah, katere bi lahko poznali in videli. Zakaj? Ker si nismo sami dali življenja. Mi smo tu, a ne vemo od kod, — mi smo stvarstvo. Na vsak način nas je moralo vstvariti neko višje bitje s čudovito preračunjeno opravo v te lesni in duševni naravi. Besedica "narava" pa ne potolaži raziskuj o čega duha; narava je samo izmišljen pojm. — Če bi se tedaj tudi začetnik našega vidnega in nevidnega stvarstva ne mogel samega sebe spoznati in ogledati, tedaj bi bil ravno tako nepopoln, kakor smo mi Stvarnik sv«tamorato "biti", svoje celo bistvo imeti iz samega sebe skozi samega sebe, mora samega sebe spoznati in samega sebe ogledati. Mora tedaj samega sebe nasproti sebe postaviti, pa ne samo kot podoba, temveč dejansko v resnici. Bogu stvarniku je objekt hkratu subjekt, to pa sta dva. Samega sebe poznavajoč je vstvaril sina, ki je ravno tako večen, kakor oče, ki je po bistvu ves oče, osebno pa ne, ker je sin.
Iz Očeta in Sina izhaja sv. Duh, ki dopolnjuje jednoto Boga v treh osebah. Velezanimiv je tedaj pogovor Gospodov z apostolom Filipom. Ta je bil namreč dvomljivec. On ni ne le razumel vedno ponavljajočih se besedi, kadar je Kristus imenoval Boga svojega očeta, ampak je tudi dvomil nad tem. Zato je rekel nekoč : "Gospod, pokaži nam samo očeta, in to bo zadosti." (Jan. 14, 8.) Te besede nam potrjujejo, da niso smatrali apostoli sv. Jožefa, moža Marije, za pravega očeta Jezusovega. Na to pa je rekel Kristu«: "Toliko časa sem pri vas in vi me ne poznate? Filip, kdor mene vidi, vidi tudi očeta. Kako moreš reči: pokaži nam očeta!? Ali mi ne verujete, da sem jaz v očetu in da je oče v meni? Besede, katere govorim, ne govorim iz samega sebe. Oče, ki je v meni, vrši ta dela." — Tega govora seveda Filip zopet ni razumel. Te besede so bile izrečene za vse človeštvo in pravo razumevanje j« prinesel še le sv. Duh. Zato pa je rekel takoj na to Gospod: "Jaz bo-dem poprosil svojega očeta in ta
vambopo8lal drugega tolažnika, ki bo ostal pri vas vse dni do konca sveta, namreč Duha resnice. (V. 10.) — Tisti dan (ko bo namreč prišel sv. Duh) bodete spoznali, da sem jaz v očetu, da je on v meni in jaz v vas." (V. 20.) Na to jih je potolažil Gospod še enkrat v njihovih dvomili z besedami: "Tolažnik sv. Duh, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, bo vas učil in na vse spominjal, karsem jaz vam govoril."
"Mir vam zapuščam, — vaše srce naj se ne zbega in naj se ničesar ne boji!" (V. 20, 27.)
Pomislimo prav živo besede: ,, Jaz in oče sva eno, kdor mene vidi, vidi tudi očeta!" (Jan. 14, 9*.) Tako ni še nikdar govoril noben človek in tudi človek tako sploh govoriti ne more. če bi bil on samo človek, bi bile vse te njegove besede velika nesmisel. Skrivnosti sv. Trojice nebo človeštvo nikdar spoznalo. Za tako spoznanje bi morali postati Bog; toda z gorenjo refleksijo se z našim razumom vsaj malce približamo največji verski skrivnosti.
Da pridemo zopet k vprašanju, kjer smo začeli : Razmerja razuma do vere ne priznavamo niti z enostranskim dokazovanjem razuma filozofije, niti s tajenjem zakonov mišljenja nasproti naukom razodetja pravega »tališča. Na edino pravem stališčn stoji sv. Tomaž Akvinski in sv. katoliška cerkev, ki uči: "Razum sodeluj v verskili zadevah."
Cerkev v Ameriki.
Iz govora nadškofa Ireland ob instalaciji nadškofa Kepne v Dubuque.
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je kardinal Gibbons dne 17. t. rn. podelil palium novoimenovaneniu nadškofu dubu-queškemu, John J. Iveane, v priču-jočnosti 80 nadškofov in škofov, 400 duhovnikov in mnogih imenitnih laikov iz vseh krajev Združenih držav. Po končanih obredih je stopil na lečo nadškof St. Pavelski in govoril slavnostni govor, iz katerega posnamemo te-le naj poglavitne j se točke:
"Smelo trdim, da imamo dandanes v Združenih državah od štirinajst do petnajst milijonov katoličanov. Imamo tudi veliko število cerkev, višjih šol, nižjih šol, akademij, bolnišnic, sirotišnic in driigili zavodov za lajšanje človeškega gorja in vzgojo mladine. Najdete jih v vsaki državi, v vsakem večjem mestu naše ljudovlade, najdete jih raztresene po gričih in dolinah in naj-neznatnejših selili. To niso stavbe državne, niti stavbe bogatih verskih družb, ne, to so dela narejena z vinarji katoliškega ljudstva, spomeniki v kamnu in opeki iz potu njihovega težkega dela, podarjene ra-dovoljno na čast Bogu in Odrešeniku našemu, Kristusu Jezusu. Ozrite se v te hrame božje; opazujte množico mož in žena, ki se zbirajo okrog oltarja Gospodovega ne samo ob velikih praznikih, ampak vsako navadno nedeljo. In sledite tem mno žicam v njihove domove, v njihove delavnice in tovarne, kjer pridejo v dotiko s svojimi nekatoliškimi sodržavljani. Ali uide kedaj z njihovih ustnic beseda nezvestobe do cerkve? Pozivljem najbolj katoliško deželo na svetu, naj mi pokaže katoličane bolj goreče, bolj neustrašene v spoznavanju svoje vere, bolj radodarne za čast božjo, bolj hrepeneče po tem, da utelesijo svoja verska načela vsakdanjemu svojemu življenju! Kje so katoličani, ki bi bili bolj udani svojim duhovnikom,, svojim škofom in nasledniku sv. Petra, poglavarju črede Kristusove, kakor v naši amerikanski republiki?
Pred tremi četrtinami stoletja — pred pol stoletjem so prevladovali v naši deželiproti-katoliški predsodki. Ni bila to krivda naših nekatoliških sodržavljanov; oni niso poznali katoličanov, ampak so jih sodili po tem, kar so slišali in mislili o njih. -Toda dandanes je v Ameriki izginilo to nasprotstvo, verski predsodki so se izgubili v nič. Dandanes se v Ameriki katoličani in nekatoličani ločijo drug od druzega v veri in verskih načelih, kot pravi Amerikanci pa čislajo drug druzega in priznavajo drug druzemu državljansko in socijalno svobodo, vsi delujoči sku-
paj v miru in slogi za večji blagor človeške družbe in naše dežele.
Pred nekaterimi desetletji je imela cerkev v Ameriki prestati še drugo poskušnjo. Vpraševalo so je tu v Ameriki in še vse bolj v Evropi, more-li katoliška cerkev prospevati v deželi popolne prostosti, brez vsake pomoči od strani države in brez vseh narodnih in družabnih tradicij? More-li živeti in napredovati iz svoje notranje moči, zanašajoč se jedino na pomoč iz nebes? Kdor veruje v božjo ustanovitev katoliške cerkve ali kdor je pazljivo proučil cerkveno zgodovino, ta seveda ni trenotek ne more dvomiti o tem. Vendar so bili katoličani tiste čase tako zelo navajeni videti cerkev zedinjeno z državo, da so trdili: "cerkev brez državne pomoči ne more doseči svojega namena." Na mnogih evropskih bogoslovnih šolah so naravnost učili, "da prosta cerkev v prosti državi" je poguben nauk. Pa kaj se je pokazalo? Cerkev v Ameriki, osamljena in od nikogar, mzven Boga protektovana, je živela, rastla in se širila v največje veselje naše po vseh državah naše ljudovlade ; prodirala je z našimi pijonirji bolj in bolj proti zapadli in kjer so nedavno stale še pustinje in pragozdi, se dvigajo dandanes veličastni hrami božji v čast trojedinemu Bogu. Cerkev v Ameriki je neodvisna in ravno zaradi tega izvršuje tako lepo svojo nalogo in dokazuje vsemu svetu, da je tako razmerje med cerkvijo in državo za cerkev najboljše in v sedanjih časih jedino pravo. Cerkev v Ameriki, ki je bila nekdaj na po-skušnji, je dandanašnji v izgled ve-seljnemu svetu.
Iskrena želja moja je, da bodi katoliška cerkev v Ameriki vse, kar zahteva Bog od nje, da izvršuj svoj visoki namen najpopolnejše, vendar dovolite mi, da zakličem ameriškim katoličanom: "Bodite v pravem in polnem pomen« besede Amerikanci! Ljubite Ameriko, ljubite in spoštujte njeno ustavo, njene naprave, delajte za njen blagor in prospeh! Vedno jih je bilo in jih je med nami, ki so vsaki trenotek pripravljeni kri-tikovati cerkev in državo, ki imajo svoje posebno veselje ne le v kriti-kovanju, ampak pačenju resnice, ki jili veseli, napake povekševati in zmanjševati čednosti, ki le podirajo, ne da bi kaj sezidali. Tako delo je nepatrijotično, nekrščansko in škoduje veliko katoliškej veri v oceh inteligentnih Amerikancev. I»gubi sem čim preje iz naših vrst! Prišel je čas, da odložimo vsi svoje predsodke in delujemo z roko v roci za to, da bo cerkev v Ameriki vzgoje-vala ne samo dobre katoličane, ampak tudi dobre državljane."
Kaj pričakuje Nemčija ob razpadu Avstrije.
Pangermanizem, kakor ga je označil nedavno v svojem govoru Dr. Kramarc, vodja mladočeške stranke v avstrijskem parlamentu, smatra zdaj vse kontinentalno evropsko časopisje za največjo nevarnost avstro - ogrski monarhiji. Dr. Kramarc govoreč o odnošajih mej Avstrijo in Nemčijo je čital iz zaplenjenega pangermanskega pamfleta naslovljenega "Avstrije nazado vanje in preosnova" ta le oddelek: " Avstriji ne bo nikdar mogoče, užugati Čehov broz tuje pomoči. Vendar glavna težkoča na polju prave organizacije v Avstriji je potreba, da se naredi neškodljiv ta trn v nemškem mesu". Čehi — je dejal Dr. Kramarc — vedo že dolgo da so Nemcem trn v mesu, oni se zavedajo, da tvorijo na meji slovansko postojanko katero je že malo narodnost teško braniti proti številnejšemu sovražniku. Nadalje vali bodo boj za avtonomijo, a ne pozabili dejstva, da se mora ohraniti avstrijsko monarhijo, če ne za drugega, vsej za to, da se prepreči pangermanska ambicija. Čehi ne bodo silili cesarstva, naj pokliče na pomoč tujo vlast. Spojitev Nemčije —je nadaljeval Dr. Kramarc — s tako zvanimi nemškimi deželami avstrijskimi "kar so pangermanske sanje"bi pomenjalo ustanovitev nemškega cesarstva razprostiraječega se od Hamburga do Trsta. "To bi nare dilo Nemčijo najmočnejšo vlast v Evropi in uničilo ravnotežje evrop
skih velesil. Nasprotujoč temu namenu ne vršijo Čehi samo svoje narodne dolžnosti, ampak delujejo ob jednein tudi kot čuvaji evropskega ravnotežja." Ko bi se spolnile Nemcem njih pangermanske želje, je zaključil Kramarc, potem bi zadela Čehe ista osoda, kakor Poljake v nemški provinciji Posen, temu pa se ne bomo udali nikdar!"
Pariški Journal debats pravi v komentaru k temu govoru, da želja pangermanskih Avstrijcev, da bi bili vladani edino le iz Berlina, namesto z Dunaja in Berlina kakor so bili dozdaj (!), bi naredila, če se uresniči, Nemčijo vladarico centralne Evrope in jej zagotovila "politično in trgovinsko nadvlado nad Balkanom in Malo Azijo." Spojitev Nemčije in nemške Avstrije bi rešila Nemčijo za mnogo let agrar-skili težav in jej dala v roko veliko prednost v narodno gospadarskem boju s Francijo in Združenimi dr žavami. Isti časnik nadaljuje:
V	istem trenotku, ko se Avstrija seveda brez Galicije, ker te si ne
bodo dali vzeti Rusi) združi z nemškim cesarstvom, bo postala vazal Prusije, prav kakor Bavarska. Vlada v Berolinu bo narekovala kupčijske razmere, pošto, brzojav, telefon in železnice cele centralne Evrope. Nemčija bi naenkrat kontrolirala eolnino in izvoz. Zedinila bi v jeden velik zistem kanale ob Elbi, Oder in Donavi. Nemška Šlezija bi lahko pošiljala svoje izdelke naravnost v orijent po jedni vodni liniji. To bi pomenjalo kupčijsko nadvlado na Balkanu, v Turčiji in Mali Aziji."
V	istem smislu piše The Spectator v Londonu: "Kakor hitro bode konec habsburške dinastije, bode postala Nemčija gospodarica evropskemu kontinentu.
Kreuz-Zeitung v Berolinu se boji, da bo Nemčija zoper svojo voljo primorana, se mešati v avstrijske homatije. "Ako nas bodo milijoni avstrijskih Nemcev — pravi — prosili pomoči, jim je ne bomo mogli odreči.
Razvidno, je iz tega, da avstrijski državniki in vsi merodajni časnikarski glasovi evropski govore o Avstriji, kakor o umirajočem možu in o dedičih njegovega premoženja. Da bo Nemčija pograbila velik kos, je gotovo. Nemca se jej bodo pri-klopili z veseljem, Slovani s silo. In kadar bodo slovenske dežele utelešene veliki pangermanski državi, tedaj bo zapel mrtvaški zvon slovenski narodnosti v slovenskih pokrajinah.
Kedaj pa se bo zgodilo to? Zanimivo je, kar piše Sidney Low v angleškem mesečniku Tht Nineteenth Century and After: "Avstrij. sko cesarstvo vzdržuje edino le lojalnost in ljubezen do sivolasega cesarja Fračiška Jožefa; ne le njegov osebni značaj, ampak njegove izredne državne zmožnosti. Miren, konservativen mož,ki ima prijateljev in nobenih zaupnikov, seje pokazal kot pravi Odisej, potrt od o. bilnih nesreč in vendar ne obupujoč
—	med svetovnimi vladarji. Ves čas njegovega dolgega vladanja se mu je posrečilo vzdržati skupaj raznotere narode in narodiče iz katerih sestoji Avstrija. In če ni bilo v njegovi moči in v moči nobenega moža, rešiti nerešljivo vprašanje in združiti nezdružljive narode pod jedno vlado, je vender prišel temu Sysipo-vemu delu bliže vspeha, kakor kateri njegavih avtokratičnih prednikov. Kadar umrje on, tedaj bo napočila
—	katastrofa. In če tudi, tembolj je vredna občudovanja njegova državljanska modrost, takt in modra sodba, ki je umela preprečiti katostrofo za pol stoletja .... Avstrijska ministerstva se menjajo za dnja leta hitreje, kakor se menja moda in en predsednik ministerstva dela prostor drugemu. Pravi mini sterski predsednik je bil vedno cesar— kralj in vanj so se zanesli narodi, da je vodil državo krmilo vzlič neresnim politikom na Dunaju in Budapešti."
Sadite drevesa; danes je 'Harbor da,."
V A 1 a s k i je zmrznilo letošnjo zimo 200 oseb.
Chicago meri 200 štirjaških milj in ima prostora še za tri mili" jone ljudi j.
Najboljši papir se izdeluje iz bambusa, katerega pridelujejo na Japonskem.
V A v s t r i j i j e p o z a d n j e m ljudskem štetju 40,310,835 prebivalcev.
Tobaka se pridelav Združenih državah na leto 725.000,000 funtov, polovico od tega se pokadi doma.
V A v s t r i j i je bila 1 a n1 nenavadno bogata letina za žito. Na akru zemlje je vzrastlo po 52 bu* šlov zrna.
Turški sultan je pri še' zadnjeleto iz svoje privilegirane uloge ,,bolnega moža," ker je to ulogo prevzel kitajski cesar.
Mul iz Združenih d r ž a v se je v preteklem letu prodalo $3,919.000. Pred par leti je bil" svota denarja ki je prišla za te vrste blago v naše države, veliko manjša-
Poslej bodo tetoviral' na Francoskem pse in mačke in 8l" cer jini bodo na ušesa napravili številke katere bodo zapisane napolicijj in bomožno poslej ložje postopa11 proti tatovom tega živalstva.
Podgane so največje p°i speševalke in raznašalke kužnih bo* leznij. Doktor Nakusha iz Tokio na Japonskem je dejal da bi človeštvo storilo neprecenljivo delo i>® korist lastnega zdravja,Jče bi začelo skupno preganjati in moriti pod* gane.
S steklom se je o t r o v a 1a nedavno žena nekega mizarja v Mo* nakovem na Bavarskem. Pila je p1' vo iz oskrbljenega kozarca in se ranila v gorenjo ustnico, čez nekaj ur ji je obraz strahovito zatekel in je umrla še isti večer v groznih mukah.
Žezopetnov, brezdimen s m o d n ik. To pot ga je pa našel baje nek japonski oficir. sporočilih ima to prednost, da ne okadi in ne onesnaži tako močno cevi, kakor drugi brezdimni smodnik. Vpeljali ga bodo v japonsko mornarico.
Ako trpiš narevmatizmu, oteklini, otrplih mišicah, boleznih v križu, Severovo olje St. Gotharda ti bo v kratkem pomagalo. Cena 50 c.
Vsaki glavobol, nervoznost, brez-epalnost, duševna utrujenost in posledice preužitja se ozdravijo hitro a'Severoviini praški za glavobol in neuralgijo. Cena 25 c.
Prvi električni čoln, k1 bo vozil po beneških kanalih je dospel pred kratkim v Benedke. Izdelali so ga na Angleškem. Čoln je 5" čevljev dolg in 10 čevljev širok-Prostora ima za 50 ljudij. Imenovali so ga Alessandra Bolta. V A* meriki so električni čolni že deset let v rabi.
Znamenita italijanska igralka Ristori v Rimu, ki je svo* ječasno tudi po Ameriki floriralai je sedaj stara 80 let. Stara umetnica pa si je ohranila v vsem dolgem burnem življenju še prav mla* do srce o čemur bi pričalo to, da se je pred nedavnim časom zopet omo* žila.
i'-
Osla so privedli te dni oder v neki burki v New Yorku-Stvar pa se je zdela oslu konečno presmešna in osel ni maral pravočasno na oder. Kopa igralce* ga je prijela in privlekla s silo na oder. Med tem je osel udaril enega igralcev precej izdatno p° rami. Vsled "strahu" je ena igralk omedlela in telebnila po tleh, venec pa, katerega je prejela med predstavo od občinstva, zagnala Prl padcu daleč proč. Pozornost vseb na odru se je obrnila na oslabela na oslabelo igralko, osla pa so pustil1 v nemar. Ta se je spravil na cvetko in zelenje, ki je bilo povito v venec in je to pojedel tako s slastjo kor bi njemu veljalo odlikovanje-Ko je prišla igralka k zavesti in se je osel okrepčal, so nadaljevali 9 pr-idstavo.
Inkorporirana v državi Illinois dn» 13. jan. A. I). 1898; URADNIKI:
Predsednik: Anton Nkmanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. podpredsednik: John R. Stkrbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich
Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. JL Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. j^'agajnik: Anton Goloijitsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. "uliovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo.
)M. J. Krakkr, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štkfanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Puehlo, Colo. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grahkk, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skkbe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Obkrstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, III. John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
Nadzorniki:
Finančni odbor:
Pravni odbor:
Prizivni odbor:
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) i« po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedllOtiflega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
K društvu sv. Jožefa 7 Puoblo, Colo. Jožef Zakrajšek 2000 roj 1881, Janez Prijatelj «601 roj 1878, Jožef Grebene 2002 roj 1879. Jakop Petric 2003 roj 1879, Jane/.
i roj 1872, Trontelj Janez 2000 roj 1873, ■ 2008 roj 1874, Anton Jaklevič 2009 roj
„ , _________________.„.„, ______m Perbežar 2011 roj 1870, Prane Hoje
2012 roj 1800, Jožef Tomšič 2013 roj 1803, sprejeti IG. aprila 1901. D. š. 172u. društvu sv. Družino 5 La Salle, 111. Prane Spicmilor 2594 roj 1881, Prano Horvat 2595 roj 1874, Jožef Soško 2590 roj 1875, Prane Mišja!; 2597 roj 1873, Janez tr Hrovat 2598 roi 1870, Jožef Jarc 2599 roj 1804. spr. 15. apr. 1901. D. š. 90u.
arufttvu sv. Barbaro 23 Glondale, Pa. Andrej Hočevar 2015 roj 1882, Janez Kajin , K 2610 roj 1804, Janez Matkovič 2017 roj 1804, spr. 15. apr. 1901.	I). S. 24u.
aruštvu sy Jožefa 41 putsburg, Pa. Anton Istinič 2014 roj 1805 sprejet 15. apr. 1901.	Društvo Stojo 35 udov.
Prestopili so:	'
°d (lr,uStva v. sv. Jurija 3 Joliet, 111. k društvu Marijo 7 Žalosti 50 Allegheny, Pa. 0 Mihael Plajnik 287 15. aprila 1901.	I Društvo Stoje 45, II 54 udov.
društva sv. Štefana 1 Chicago, 111. k društvu sv. Alojzija 52 Indianopolis, Ind. Jožef Ivančič 10 17. apr. 1901.	I Društvo šteje 75, II 18 udov.
SS«Mtttii
Suspendovani so:
0:-'ujtvasv. J)',)fi 41 Pittsburgh, Pa. Prane Saje 1873 15. apr. '01. J društva sv. Jožefa 21 Pederal, Pa. Franc Truden 1291 10. apr. '01.
I). 5. 34.
I). š. 85.
Izločeni so:
^ društva sv. Jožefa 7 Puoblo, Colo. Prane Miklič 080, Prane Jamnik 709 12 d,, aprila 1901.	Društvo šteje 170 udov
Od
. --»1901.	Društvo šteje
društva sv. Jožefa 21 Pederal, Pa. Franc Marinček 15. apr. 1901. D. š. 85u.
Prošnja.
Slov. Kat. Podp. Društvo Srca Jezusovega v Hibbing, Minn, želi pristopiti h K. S. K. Jednoti.
Imena:
fefep° ,Krebs r0-> 187(i' K.®z Krebs roj 1875, 4nuC £untek roj. 1807, ^T.inkoro/lSH "«0 Breznik roj 1857.
Janez Krivec roj 1877, Franc Krebs roj 1872, Tomaž Pire roj 1873, Franc Osojnik roj 1807, Franc First roj 1802,
Jakob Podbreznik roj 1877 Jožef Pecovnik roj 1874 Jožof Vovko roj 1875 Jožef Volovlek roj 1801 Luka Podbregar roj 1859 Društvo šteje 10 udov.

M. WARDJAN, I. tajnik K. S. K. J.,
903 N. Scott St., Joliet, 111
Iz delavskih krogov.
dela
tih Sta;
tih -~~zdaj u delavcev,

ii
j^nrke, Idaho, 20. aprila.— glr*gi g. urednik! Z delom je tukaj a' V Figaro rudniku so odpU-1 !00 delavcev in v Ilecla rud-še izmed sedemdese-samo sedem. Tudi v m0fdard rudniku so odpustili 45 ttilr" ^ Frisco in Mammoth rud-(• u delajo še po starem, vendar govore, da se ne bo v nobe-rudniku delalo. Eni trdijo, da pt^mu vzrok, ker so rudotopilnice Cejoec 2 delom založene, drugi pa ' da nameravajo najeti zopet 'j8ke rudarje. Jaz tega kratko in De Verjamem' Unijski delavci praaj0_ tukaj od zadnjih nemirov tuk nikake veljave. Dosedaj je bil {>a P od takrat maršal Low, zdaj je pokle odšel in tudi vojake so že od-2 livovii an oa pričeli eden
^ti " J-,aue]am se> aa bo tu še °8° sitnosti. S pozdravom! A. Ž. C l
We!.eland' °>25- aPriIa- — ter Gnirji so prenehali s štrajkom
je J0 86 v°eraj zopet podali na svo-^Prostore. Kako so se pogodili, ne l6lnj,nihSa o tem, ker je izjavil na-g0y ' . ^hler da ni pripravljen od-Ijatl na zvedava vprašanja.
VVa/Sb,Urg' Pa" 19- aPrila' kor . ° 8klenili, da ne bo štrajka,
ljen.e ]e d°8eglo nekako sporazum-
"'niara	vežii tru8t še vedno
Ostali U Pnznati> toda ugodil je vsem v9pre!^ zahtevam in med drugim <lel0 JG tudi °ne delavce nazaj na ' radl kojih odpustitve je bil
Pre. • ^ livarji so se p:
u8tM-rav8ati> 13' aPrila ie bil ^reljen. Nadejam se, da bo
sem je došel tudi T. F. Tracy iz Bostona, Mass., predsednik unije iz i< iovalcev cigar, ki je prevzel vodfitvo štrajka. Simpatije stavku-joeilh so na strani delavstva in nadejajo' se, da bodo dosegli svoje prav ice.
\	1 i n g, W. Va., 28. aprila.
^ i-»jili Belmont, Harrison, Jef-fi i >n, Ohio, Marshall, Brooke in H .uckok so vsi premogarji, ki spadajo pod peti podokraj premogarske unije, ustavili delo. 5000 premogar-jev j'S na strajku. Zastopniki delavce v so zborovali s zastopniki delodajalcev skoro šest ur in vendar se niso nikakor mogli sporazumeti. Premogarji zahtevajo, da se jim plača tudi za kopanje zemlje, kadar je trelia isto odstraniti in da se za odpeljavanje iste najame druge delavce. Lastniki premoga tega nečejo privoliti. Stavkujoči delavci se nadejajo, da se jim bodo pridružili premogarji tudi iz drugih okrajev in da bodo konečno zmagali.
Gloucester, Mass., 24. a-prila. — Generalni štrajk vseh de-lav< v p granitu je napovedan na prvi maj. 1000 mož bo tedaj čez en teden začelo štrajkati.
M u n <c y, Ind., 84. april^. — Mizarji niso vsprejeli ponudbe kon-traktorjev in ne mara nihče iti na delo izpod 30 ct. na uro. Stavbeniki jim dosli'j ponujajo največ 29 ct. Mizarji še vedno štrajkajo.
Central City, K y., 24. a-prila. — Jpve sto delavcev pri Central Co' Iron Co. je danes ustavilo	;!o, ker je kompanija vsprejuia 4 neunijske delavce na delo.
AguittaMov manifest.
Po vseh jaznih lisi vjetju Agui >a,M;-; vidno stiliz. me
ali pa vladi pri-rožile takoj po prva zelo pre-novice, da izda
nameravan štrajk. Tudi glede urav navanja plače se je določila komi sija iz obeh prizadel,ih krogov, katere naloga bo to dognati do 1. julija tega leta. - Kapitalistovski listi so polni hvale in na vsa usta kliče, kako je pri srcu jeklenemu trustu delavstvo, da je z veseljem ustregel pravičnim zahtevam delavcev in da želi vedno ostali z delavstvom v do brih razmerah. — Resnica pa je, da se je kolosalni trust to pot ustrašil delavstva pa da je kapituliral v uvesti, da bi ga sicer delavci do tega s štrajkom prisilili.
Ta coin a, Wash., 22. aprila. Strajkujoči uslužbenci stavbenikov so se danes s svojimi delodajalci v toliko sporazumeli, da so oddali sporne točke posebnemu, za to imenovanemu razsodišču v poravnavo. 200 rokodelcev je na to začelo zopet delati.
Montreal, Quebec, 22. apr. 800 izdelovalcev cigar iz vseh tovarn v mestu so danes nastopili štrajk. Posredno je prizadetih pri tem štraj-ku samo 50 mož, neposrenno 100 mož. Poleg pivovarnarjev imajo strajkujoči tudi v uniji nasprotnike ker le-ta ni prav zadovoljna, da so sli kurjači na štrajk.
Cincinnati, O.,24. aprila. Vsi kurjači po pivovarnah v Cincinati, Covington in Newportu, Ky. so danes ustavili svoje delo. Pred vsem zahtevajo samo 8 urno delo na dan. Doslej so morali delati po deset ur. Ne zahtevajo sicer nič povišanja plače, a zahtevajo, da so za enako delo enake plače. Doslej so namreč vladali pri tem veliki razločki. Tu
Aguinaldo manifest na vse one rojake, ki se še bore za svobodo in neodvisnost zoper Združene države. Nihče ni dvomil nad tem, ko je uvidel, da je to vladna resna želja. Aguinaldo je vendar vjetnik vojske Združenih držav in vjeiuiki se morajo pokoriti.
Te dni je Aguinaldo izdal svoj manifest. V njem hvali v ponosnih frazah svobodoljubnost, pravičnost, humaniteto in naklonjenost do Fi-lipincev, s katero se odlikujejo Združene države. Pripoveduje, da si velika množina filipinskega prebivalstva želi miru in sicer miru pod zastavo Združenih držav. 'Povelj se je prelilo krvi",—piše Aguinaldo,— "dovelj se je potočilo solz in dovelj zemlje se opustošilo. Čas je, da nastane mir, v kojem se bo možno razvijati filipinskemu prebivalstvu, kakor to samo zasluži in kakor mu to žele Združene države. Želja po miru je tako občna in enoglasna, da se ji ne smejo upirati tisti posamezniki, ki so morda slučajno se drugačnega mnenja, upirati že ne zato, ako jim je res kaj za dobro stvar, kateri hočejo koristiti. Po zrelem in vestnem premišljevanju sem se odločil, da se ne bom ustavljal delj solzam in prošnjam vdov in otrok, ki zahtevajo miru, ki hočejo uživati svobodo in obljubljeno naklonjenost amerikan-skega ljudstva. Priznavam in vspre-jemljem vrhovno oblast Združenih držav nad vse filipinsko ozemlje in prepričan sem, da sem storil s tem velepomembnitn korakom uslugo in koristen čin svoji domovini, katera naj bi uživala poslej vedno srečo! Emilio Aguinaldo".
To je bistvena vsebina dolgega manifesta, katerega je kakor je razvidno iz duha in besedi, sestavila amerikanska obla»t, Aguinaldo pa ga je podpisal. Ta velevažen dogodek je praznoval generalni governor filipinski s tem, da je izpustil sto vjetih Filipincev, kateri so morali pa prej priseči zveitobo Združenim državam.
Odkar je Aguina do vjet, ni imel še prilike občevati t pravimi vstaši, ampak je prihajal vdotiko samo z onimi Filipinci, ki so se Združenim državam podali iz katerega koli bodi vzroka in imajo seveda sedaj tudi temu primerno prepričanje. Če se je sedaj Aguinaldo na podlagi izjav teh Filipincev prepričal o potrebi miru, je to prepričanje dokaj enostransko. Čudno je, da ni slišal
joku in videl solz vdov in sirot Aguinaldo dokler je bil še prost, kjer je imel več prilike o tem.
Da niso glede miru želje na Filipinih tako enoglasne in složne, o tem pričajo že sama uradna poročila, ki govore, da Tagali celo tako zvani Amigos (prijatelji) tako ži vahno sirnpatizujcjo z vstaši, da se ni niti najmanje zanesti na nje. Prigodilo se je že večkrat,—pravi uradno poročilo,—da so nam najbolj udani Tagali, kateri so prepe-Ijavafi pošto, isto večkrat oddali ustašern.
Aguinaldo hvali zastavo Združenih držav hi je v zadnjem manifestu ves navdušen zanjo. Če bi bil to storil, dokler je bil še v svobodi, bi bilo to napravilo vsekakor globo-kejši utis, sedaj pa temu ni tako, ko si je to prepričanje vcepil še le v amerikanski ječi.
Kakšen utis bo napravil manifest Aguinaldov na Filipince, tega ni možno še danes presoditi. Želeti pa je, da bi manifest uplival v dobrem smislu in da bi dosegel svoj namen. Upanje v samostojnost in neodvisnost filipinskih otokov je že davno splavalo po vodi, vse prelivanje krvi je zamanj, trati se samo čas in denar.
O odpravi kantin.
Znano je gotovo še vsakemu s čim se je vse delovalo in na kak način za odpravo vojaških kantin ali pivnic, ki so se nahajale in se po drugih državah nahajajo še po vojašnicah, kjer je omogočeno vojakom si ohladiti žejo ali pase za male novce malo okrepčati, ne da bi bilo treba zato iti ven iz poslopja. To je bilo prvič ugodno za vojake same, drugič pa tudi za njihove višje, ker je bilo na ta način ložje nadziranje.
Te nedolžne kantine bi tedaj še naprej v miru obstojale, nc da bi se kak človek zmenil za nje, če bi ne živeli v deželi, kjer časih malo po-kraljujejo temperenčanke obojega spola. Ti ljudje, ki ne smatrajo poboja in požiga za greh, se repenčijo in protivijo tudi zmernemu zavživa« nju piva in vina. Kaj so že vsa storili in poskusili zoper saloone, a tu je bilo težko kaj opraviti, dokler je država sama vzdrževala in dovoljevala take stvari. In to so bile kantine po vojašnicah. Vse kar živi v taboru temperen čarst va se j e spravilo na noge v boj proti tem državnim pivfticam. Delalo se je tako, da je zadnji kongres vsprejel predlog za odpravo teh kantin.
Poprej so bili povprašam sicer že nekateri starejši in izkušeni oficirji o tem, to pa le samo zaradi lepšega, kajti če bi se bila stavila ta vprašanja v resnem smislu, bi se bila morala vlada tudi ozirati na te odgovore, ki so se do malega vsi enako glasili in približno tako-le:
Odprava kantin bi pomenjala za vojaštvo pravo nesrečo. Pijančevanje bi se zunaj kantine in vojašnice hitreje širilo, kakor je 'to možno v vojašnici, kjer je nadziranje prava igrača. Če bi že drugega ne govorilo proti odpravi kantin, zadostuj dej stvo: Prepovedan sad najbolj diši. S silo se zlo ne bo odpravilo, poslabšalo pa gotovo.
Takega mnenja so bili stari izkušeni možje, ki so med vojaki rastli, se razvijali in se tudi tam postarali. No, za predlog je bila večina kongresa, obveljalo je, kantino so odpravili. Zdaj pa čujmo, kaj so paši temperenčani dosegli.
Vojaško zapovedništvo iz Preži dija pri San Francisco je sporočilo naslednje na vojno tajništvo vWash ington: V Prezidiju atacijonirani vojaki so z odpravo kantine docela demoralizirani. Cela množica beznic najnižje vrste je vzrastla iz tal prav pred pragom Prezidi j a, kakor poženo gobe po dežju. Tu sem so primo-rani zahajati vojaki, ako si hočejo privoščiti kozarec pijače. Naravno je, da rabijo po teh beznicah vse mogoče pripomočke, da izvabijo vojake tudi tedaj notri, kadar posled nji tega niso potrebni. Ti pripo močki za vabo vojakov v te luknje so tudi zaradi tega potrebni, ker je teh pasti mnogo in morejo le med seboj na ta način konkurirati. Ra zume se, da v teh brlogih kar mrgoli izprijenih žensk, ki izmolzevajo iz vojaka slednji cent in ga docela de moralizujejo. Nadzorovanje je popolnoma onemogočeno, ker so te beznice izven področja vojaške obla-
sti. Vojake same je pa vsled tega še prav tukaj težko nadzirati, ker se nahaja tu večkrat več vojaštva, kakor pa je to določeno. Vsi oddelki, ki gredo na Filipine, so nastanjeni do odhoda parnikov v naših vojašnicah.
Tako tožijo poročila vojaških za-povednikov, naše temperenčanke pa se vesele nad trimfom, ki so ga dosegle v kongresu. Žalosten dokaz, kako je slepa strast, če se jo pravo časno ne kroti. Star rimski pregovor se je glasil: Kogar sovražijo bogovi, tega udarijo s slepoto.
O plodovitosti Alaske.
Če bi živel še današnje čase stari državnik William Seward, ki je vodil zunanjo politiko Združenih držav v onih mračnih dneh meščanske vojne toli spretno in srečno, tedaj bi doživel v sedanjih časih veliko zadoščenje. Znano je, kolik krik so bili zagnali sodobniki velikega državnika, ko je bil kupil za 7^ milijona dolarjev vso rusko sev. Ameriko, ledeno Alasko. Vsakdo si je dovolil pozabavljati tedaj čez to kupčijo in celo najvernejši pristaši Sewardovi so bili najhujši kričači in listi njegove stranke so prinašali o tem naj-ostrejše kritike.
Danes pa je prišlo vse drugače. Ono zabavljanje, ki je divjalo zoper Alasko za časa Sewarda se je dandanašnji izpremenilo v pohvalo. Po sporočilih, ki prihajajo iz arktične pokrajine, sklepamo, da so se izpre-menile ledene poljane v prave žit-nice, ki vzbujajo lepe nade za bodočnost. Ne obeta se samo onim, ki prospektajo, zlata žetev, temveč tudi poljedelcu narašpa upanje.
Naš odlični tajnik poljedelskega ministerstva poje ledeni Alaski visoko slavo. Po njegovi zaslugi so se proizvedla nekaka raziskavanja in preiskušanja v tem pogledu pod nadzorstvom poljedelskegaminister-stva. Poskusi so se obnesli po nekaterih dolinah kar najsijajneje.
"Ni je pokrajine v Združenih državah," - je rekel tajnik Wilson, - ki bi imela J,ako ugodno zemljo za žita, kakor je baš Alaska. Prepričan sem, da bode učakala še sedanja generacija dobo, v kateri bomo pridelali v Alaski dovelj žita za vse domače potrebščine. Pšenica, oves, ječmen, skratka vsa žita zore izborno v Alaski izvžemši samo koruzo. Zemlja je nenavadno rodovitna, zrak pa najbolj čist in svež na vsem svetu Če prav traja poletje le prav malo časa, vendar dozori žito popolnoma, to pa zato, ker so dnevi daljši in toliko hitreje prisilijo in pospešujejo rast."
"Jaz ne pretiravam", — je dejal tajnik Wilson, — "ako trdim, da bo konečno poljedelstvo v Alaski donašalo več dobička, kakor pa vse drugo, kar dobimo iz nje. če bomo zemljo po dolinah okolu rek primerno osušili, kar se da napraviti s primeroma zelo malimi stroški, bomo pridobili ogromno zemlje, ki je nenavadno rodovitna za žitna polja."
Navdušene besede tajnika Wil-sona imajo realno podlago. Gotovo je, da bodo podjetni Amerikanci dosegli lepe vspehe v Alaski. Pogoji za to, kar je prorokoval gospod tajnik Wilson so tu. Nižine rek Yukon in Kuskiwin leže popolnoma v meji gozdov in na isti severni širini, kakor srednji deli Švedske in Finske, kojili dežel poljedelstvo je zelo na visoki stopinji. Klima pa celo še v višje ležečih deželah ni tako mrzla, da bi branila rasti pšenici ali pa krompirju, če pa vrhu toga še navedemo to, da je že znano dejstvo, da se klima ublaži celo potem, ko se začne s poljedelstvom, potem je izpodbit sleherni dvom v resničnost Wilsonovega hvalisanja.
Alaska, žitorodna dežela ni nikaka "fata morgana", nikako slepilo. Od dne do dno prihajajo merodajni krogi do prepričanja, da se obeta od mrzle Alaske za Združene države več dohodkov, kakor ,'pa od filipinskih otokov, dasiravno veljajo slednji že veliko več našo državo navzlic temu da še niso naši in bodo še več veljali predno se bo to zgodilo.
Pokojni državnik Seward je torej učakal pohvalo. Pozno jo dospela ali vendar. Naj bi se enkrat tako moglo soditi o sedanjikih, ki se tru dijo za Filipine, mi bi bili tega prav veseli, dasi ne moremo prav vrjeti, da se to res zgodi.
Aut — aut!
Francoski pisatelj Emile Augier je bil spisal dramo "Nesramneži", v kateri je živo bičal vse grdo, graje vredno javno življenje v Franciji. Dva dni po prvi predstavi te znamenite igre sta prišla k Augierju dva odlična Parižana. Z vso uljudnostjo sta mu povedala, da sta priči, katere je poslal bankir Y. k pisatelju drame, da ga pozoveta na dvoboj.
"Zakaj?" je vprašal mirno Augier.
"Gospod Y. je razžaljen, ker ste ga v vaši najnovejši drami osramotili."
"Kako to,--ali se čuti gospod
Y. podobnega intrigantu te drame, ali se čuti s tem razžaljenega."
"Seveda!"
"In vi hočete zadoščenja od mene?"
"Seveda!"
"Tako, dobro!"
Augier je zapisal nekaj na košček papirja, ona dva sta se začudeno gledala. Ko je bil gotov, je pozval ona dva: "Gospoda, če podpišeta naslednje vrstice, pa sem vama na razpolago: — Potrjujeva, da je gospod Y., katerega sva mi dva navzlic temu iskrena prijatelja, docela podoben grdi, lumparski in malopridn figuri, katero je gospod Augier tako živo orisal v svoji zadnji drami."
"Za Boga! Kaj vendar mislite!?" sta dejala oba začudeno.
Nič, stvar je vendar logična, aut- aut! če je gospod Y. poštenjak, potem nima z ono ulogo nič skupnega, če ni, potem se odločita sama!"
Nekaj svetov mladeničem.
Največ naših inož, kisodandanes vpljivni in premožni, je začelo z nič. Ko so vstopili v življenje, niso imeli dolarja v žepu; s trudom in poštenostjo pa so si pridobili lepo imetje. Isto storiš lahko tudi ti. Tu imaš nekaj svetov, ki ti bodo pomagali do vspeha na tem svetu:
J. Bodi pošten. Z nepoštenostjo le redkokdo obogati in še temu je premoženje le v prokletstvo. Jeden krivičen vinar požre deset pravičnih.
2.	Delaj pridno. Svet ne plačuje brezdelavnosti. Devetdeset odstotkov tega, kar imenujemo talent, in drugo kot ljubezen do pridnega dela.
3.	Poprimi se tistega dela ali posla, ki te najbolj veseli, in za katerega imaš največ zmožnosti. Ne sramuj se nobenega dela, da je le pošteno.
4.	Ne zanašaj se na druge. Bodi neodvisen. Ne pričakuj, da bodo drugi za te mislili, za te delali. Ne zanašaj se na dedščino svojih sorodnikov.
5.	Bodi vesten v spolnovanju svojih dolžnostij. Naredi svoje delo prav, tako kakor ima biti storjeno. Izhabljenega, polovičarskega dela ne mara svet.
0. Ne misli, da boš naenkrat obogatel. Začni spodaj, pri tleh; tako si sigurnejši, da boš kedaj dospel na vrh.
7.	Ne zaupaj v nikogar, razven v Boga in svoje delo. Ne verjemi, da si more opoinoči le ta, ki ima srečo. Vsak je sam svoje sreče kovač.
8.	Bodi vselej mož-beseda. Stori, kar obljubiš. Bodi natančen in točen, pridi na delo o pravem času, če tudi zamudiš svoj zajutrek.
9.	Bodi priljuden. Vaaka prijazna beseda, vsak smehljaj tvojih usten bo privabil novce v tvoj žep.
10.	Bodi radodaren. Ne skopari. Pomagaj vsakemu, kolikor moreš. Deset dolarjev potrošenih v pravem trenotku, ti jih bode prineslo 50 nazaj.
11.	Ne izdaj več, kakor zaslužiš. Ne delaj dolgov. Varčuj in lahko bos živel ob svojem zaslužku.
12.	Posluži se vsake prilike, da si kaj pridobiš, seveda po poštenem potu. V mladosti skrbi za stare dni.
P»\r pregovorov o zakonu.
Zanimivo je, kako posamezni narodi sodijo o zakonu. Arabci na pr. pravijo: "Zakon je kakor zlata kletka ; kdor je v nji, hoče ven in kdor je zunaj, hoče noter." — "Posvetuj se zmirom z ženo, ali naredi, - Španski prevroča, v kateri moreš ined 99 strupenimi kačami najti jedno jeguljo." — Rumunci pravijo: "Zakonska sreča je: rnuta-sta žena in gluh mož." — Francozi: |,jKdor veruje ženi, sam sebe goljufa, in kdor ji ne veruje, tega goljufa ona."
kakor sam hočeš, govor: "Zakon je

lil
Kavnina.
Humoreska iz vojaškega življenja.
Pešpolk št_____ ki je bil nastanjen v provincijalnem mestu C. je bil znan v celi armadi, najbolj živo pa še v okrožju kornega poveljstva, zaradi svojega izvanredno slabega koraka, ki je bil po prepričanju in zatrdilu njegove ekselence gospoda kornega zapovednika ' 'hundsge-mein".
V zgodovini sicer nismo nikjer opazili, da je prišel Hannibal zato čez Alpe, ker so znali njegovi vojaki nedosežno paradno korakati in tudi Napoleon ni postal zaradi tega Napoleon, ker je svoje vojaštvo (menda?) izučil najbolj paradnega marša, vendar je to dandanašnji, ko je vojaštvo in vojaška veda še posebej dosegla nenavaden napredek, kar naravnost žalostno. S zatrjevanjem, da je to žalostno in sramotno za častnike in možtvo pešpolka št... se pa vendar še'dejstvo samo ni dalo spraviti s sveta.
v tem, da je bil paradni marš res
"hundsgemein" in "hundsmisera-bel" so se strinjali vsi od najvišjega mimo višjih in nižjih do najnižjih, toda glede vzrokov, ki so povzročal tako slab korak ali dostojnejše povedano, o zaprekah, ki so ovirale in motile lep paraden marš, si pa niso bili edini. Njegova ekselenca gospod korni poveljnik so blagovolili imeti tako-le mnenje o tem: "Polk nima prave korajže, vse je preveč zaspano in leno. Premalo se vežba in vadi. Temu bode treba odpo-moči!" — Podložni pa so si pri teh besedah prav tiho in boječe mislili: "Ni tako, vaša milost. Polk nima krivde in moštvo ni leno. Vežbali-šče je krivo. Dokler se ne bode popravilo in poravnalo vežbališče, dotlej ni o paradnem maršu govora. Sreča bo le, če si ne bodo vojaki polomili nog!"
Tako se je delilo mnenje o vzrokih.
Dokler je načeloval stari oberst polku je bilo še za izhajati. Ta je tudi zagovarjal podrejene vojake proti prehudim napadom od strani kornega poveljnika, če je bil vprašan seveda.
Helena, kraljica italijanska.
Sedanja kraljica italijanska Helena je hči črnogorskega kneza Nikite I. V kratkem se nadeja materinstva. Ni se zlepa pričakovalo tako težko kraljevo dete, kakor pričakujejo sedaj to Italijani. Nedavno je' ona, hči Črnogore, izjavila, da ne dopušča, da bi nje dete dojila druga žena, ampak da je hoče dojiti sama. Na ta glas so Italijani skoro pono veli od veselja. Dvorne gospe ne vedo, kako bi se zgražale nad tem.
S časom je pa polk št----izgubil
še tega edinega zagovornika. Prišel je nov oberst, ki ni storil v začetku nič hudega, a je, če drugega ne, vsaj kalil s svojo navzočnostjo veselje, da se je regiment iznebil starega polkovnika. A tako veselje je pri vojakih veliko.
Novega obersta je njegova svetlost gospod korni zapovednik vspre-jel tako-le: "Navadite pred vsem vaše ljudi na lep, paraden marš. Če ne bodo vaši ljudje dobro marširal;,
potem--bodete odmarširali vi!"
Novi gospod polkovni si je do bro utisnil v spomin besede strogega gospoda. Nova uniform's, selitev k novemu polku v C. vse to ga je veljalo lepe denarje, pa tudi brez stroškov bi se rad ne odpovedal novemu mestu, za katerim je tako dolgo hre penel. Sklenil je torej obračati pozornost samo prvi polovici stavkov, kat#re je upodobil pfed njim gospod korni zapovednik v resne besede, to pa zato, da se ne bi prehitro izpolnil drugi oddelek teh besedij, ki so se tako glasile, kakor grožnja.
Gospod polkovnik je začel svoje delovanje na ta način, da se je iz vsega spoznalo, da bi rad uzadovo-ljil njegovo svetlost.
Pet dni po njegovem prihodu k polku so že čitali častniki v večernem ukazu: zjutraj ob sedmih mora stati polk na velikem vežbališču paradno razvrščen. Vse Be je pogovarjalo, a največ z očmi o dogodkih naslednjega dne. In marsikomu se je tisti večer sanjalo o lepem, popolnem paradnem maršu.
Ob določenem času se je drugi dan pričel paradni marš. Najprvo v majhnih oddelkih, potem v vodih, potem v kompanijah, v bataljonih in slednjič v kolonah cel regiment.
Toda to ni bil paradni korak, kakor so pred gospodom oberstom korakali vojaki. Nekateri »o se pre-metovali sem in tje in se lovili po neravnih tleh za ravnotežje. Vežbališče je bilo v resnici tako slabo, kakor je le sploh mogoče. Tla so bila hribovita in druga za drugo so se vrstile neenakomerno raztresene jame.
Gogpod oberst je gledal mirno to nemirno korakanje. Potem je pre-jezdil par korakov gori in doli pred fronto upehanega polka, pa si je potihoma nekako tako-le mislil: "Tako slabega vežbališča še svoj živ dan nisem videl. Kdo naj tukaj koraka paradno po predpisih. Veseli moramo biti, da si ne polomijo vojaki svojih nog po teh kotlinah.
Tako je torej mislil gospod oberst, pred njim pa je že zopet defiliral v«s polk v kolonah.
Oj, to je bilo defiliranje! Tako se je zibala vsa kolona, kakor se zi blje mešiček na kolenih godca, kadar igra. Vrsta se je krčila, pa zopet raztegnila, nekaj jih je sililo naprej, drugi so ostajali zadaj, ker so bili primorani delati manj še korake v sled neravnih tal. Slednjič je neki vojak v sredi prve kolone padel, puška in kapa pa sta mu daleč odleteli, Oberst je gledal in gledal. Vojak pa niti poskušal ni vstati. Potuhnil se je in ležal lepo mirno, dobro vedoč, da ga vojaki-tov ariši ne bodo pohodili, saj, so bili na slične dogodke navajeni Ko j e bila zadnja rsta čezenj, je lepo vstal, pobral puško in kapo pa tekel za polkom v vrsto.
"Gospodje oficirje h. gq6podu oberstu!" — je naznanil polkovni adjutant in jezdil od kompanjje do kompanije.
Častniki so hiteli do go»poda obersta. Tu pa tam sta »i dva lajt-nanta namežiknila, kak pred.Tznejši pa je celo zinil kak udan zd.ihljej: "Zdaj-le, gospoda moja!"
Častniki so se spodobno postavili v va-sto. Gospod obrst jih je gledal nekaj časa mirno in po vež-bališču jo vladala tišina.
Nebo je bilo čisto, samo tata okrog oči gospoda obersta se je nekaj oblačilo, pripravljalo se je nekaj ••• nevihto, po malem je ž« -"v ,ra>- in vsak čas je imelo zagrmoii
Častniki so stali še • i po-zoru, odmora jim ni > rogi gospod.
"Gospoda, jaz s«i	pozval
pred sebe, da vas zagotovim, da nisem še nikdar v svojemu življenju videl tako slabega grdega, za vojaka sramotnega, ;no popačenega paradnega marša"....
Konec uvoda jo bil nekak apel na vse poklenske st > .'al u
Nekaj trenut ..v je . -et vladala tišina. Samo J^i- j gonpoda obersta si je dovolil m > topicati s prvima nogama, k	tel pritrditi gospodarjevi' . . . Čez nekaj čaBa je gosp !. obt;n- iadaljeval:
"Če je bi i > ■ > marš vedno tako slab j.n tem polku, tega ne
vem--v<"jn p ir tudi vi bodite
prepričani, da se U> pod mojim poveljstvom poboljšal, da se bo po-vspel na stopinjo dovršenosti." — Nekaj časa z- y<-t molk. Gospodje častniki so pa imeli ta čas prav uporne misli in navzlic glasnemu zatrjevanju obersta niso prav vrjeli njegovim besedam.
"--hm, khm,--Gospoda!
Najžalostnejše pa je to, da tiči vzrok temu slabemu paradnemu maršu, na lenobi in pomanjkljivi izvežbanosti
Pripovedke o De Wetu.
Slavni burski general De Wet, ki je s svojo premetenostjo zvodil učene angleške generale že večkrat za nos, je postal tekom te dolgo-tranje vojne že nekak junak ljudskim pripovedkam in pravljicam,ki krožijo med angleškimi vojaki v juž. Afriki. Sedaj pa je priobčil James Barnes zopet nekaj takih pripovedk, ki pa utegneja biti resnične. Nekaj jih navajamo tu:
"Bilo je početkom maja 1900., ravno takrat ko je začelo med nami po malem sloveti ime Kristijana De
Weta. Velika armada lorda Roberta se je pomikala proti severu. Na železniški črti so nam prav malo nasprotovali, na vzhodni strani pa je vedno nadlegoval Homiltonovo divizijo s svojim oddeljkom De Wet. Časih jo je izzival na boj, časih po malem napadal, časih pa tudi samo oviral pomikanje naprej b tem, da je napadal in motil vozove, ki so vozili živež. Ko je nekoč poskušal prodreti proti severu, je zadel med Natalspruit in Standerton na močno angleško četo. Kaj je storil. Mesto, da bi se vrnil, je počakal večera. V mraku pa 'jo je mahnil naravnost skozi angleški tabor s svojim trenom. Ustavili so ga. To njega ni zmotilo. Vprašal je naglo po drugem angleškem oddeljku, in ko so mu povedali kje stoji, je dejal, da mu je ukazano peljati tja ži-veža.Pustili so mu in tako je šel z dolgo vrstjo svojih voz skozi angleški tabor ne da bi ga kdo ustavljal. Nekaj oficirjev je sicer protestiralo zoper to, a samo zaradi prahu, ki »o ga dvigali vozovi.
De Wet je bil tedaj izvršil ravno svoj marš počez skozi državo Oranje pri Rustenburgu je šel skozi naše yrste,18milj severno od Warmbada ]ij Nepričakovano trčil ob močan angleški oddelek. Zvečer je vladalo v angleškem taboru burno veselje vse je bilo prepričano, da so zvitega Bura že ujeli. Posrečilo se ga jebilo res že poprej razdružiti zBotho nazaj tndi ni mogel več, saj je komaj skozi prišel nato stran, preostajalomuni drugega, kakor izročiti orožje. Bilo je okrog polnoči. Mi smo se vlegli spat v trdnem prepričanju, da bo-demo na vse zgodaj prisilili De Weta do udaje. Kar naenkrat pa so morale vse naše čete v orožje in do jutra smo stali v bojnih vrstah, ne da bi vedeli zakaj, samo čakali smo kaj bo nastalo iz tega. Iz one strani kjer je stal De Wetov tabor je prihajalo vpitje, zapovedajoči glasovi, mukanje živine, pokanje bičev, glasovi poganjajočih zamorcev. Nekaj je moralo biti to ali kaj, je bila vsem zagonetka. Pripovedovalo se nam je, da so Buri zmedeni, da so izgubili pot in da bodo vsak čas prišli v naročje naše predstraže. Prve naše čete so že stale za boj pripravljene, vse je bilo v redu za kak polnočni spopad.
Ko pa je izšlo zjutraj solnce smo našli pred nami kakih štirideset praznih vozov, v katerih je bilo na-preženih nekaj sestradanih volov. Vse to so preganjali zamorci po naročilu De Weta pred našim taborom sem in tja in nas tako motili. De Wet pa jo je med tem drugod od-kuril z celo četo in vsem trenom. Kam je bil odšel, ni smo bili v stanu niti slutiti, še le čez dva dni smo bili izvedeli za smer njegovega odhoda.
Dve noči pozneje je iznensdi angleškega vojaka, kije stražil na prehodu Krugersdorp železnice 12 milj zapadno od Johannesburga, konjik v čeladi in uniformi angleških jezdecev. Konjenik je vprašal stražnika, kje je potna Florida po-stajo;ta mu je nič hudega sluteč pokazal. Konjenik je potegnil revolver in ga potisnil straži na sence; "Nobenega glasu, če ti je življenje drago;" — Na to je odvzel prestrašenemu vojaku puško. Konjenik je zapiskal trikrat na prste. Takoj je prihitelo nekaj oboroženih mož izza bližnjega skednja, ki so zasedli železniško progo in prijeli stražnika. Kmalu so prihajali večji oddelki Burov na konjih in peš. Tudi kakih 80 voz z živežem in strelivom je šlo mimo. Ko je bilo vse čez, je prijezdil zopet jezdec k stražniku b puško in mu jo dal rekoč;" Na, tu imaš puško in straži naprej. Ne poskušaj pa zapustiti prej tega prostora, da te premene, to bo še le čez eno uro. če boš prej poskušal javiti naš prehod svoji armadi, te bodo ustrelili moji ljudje, katere sem nalašč za to postavil tukaj. Ne zanašaj se nič.. . .zgrešili te ne bodo. — Ko dojde tvoj zapovednik čez eno uro sem, pa mu smeš javiti, da je sel tod skozi pred eno uro burski zapovednik Kristijan De Wet z 2000 možmi in 80timi vozovi."
Potem je odjezdil v noč
Popotnikov kažipot.
Jolletske železnice.
SANTA FE R. K. R.
Št Iz Jotiota v Chicago		
6 Chicago Express — 14 Chicago Express____ 18 Chicago Express.... 16 Chicago Express.... 10 Chicago Express____ OKU N Št	8.18 predp. 7.25 „ 7.39 „ 11.15 „ 3.35 popol. 7.50 „ A ZAPAD. Iz Chioago	9.30 predp. 8.42 „ 9.25 „ 12.35 popol. 5.02 „ 9.00 „ v Joliet
7, Kan. & Texas Expr. 15 Peoria, Pekin,Gales-burg AMonmonth E. 13 Joliet Express...... 1 California Express.. 17 Kansas C, FastMail. Ob nedeljah ne vozi 15 iu 13. H. C. KI	7.28 pre J p. 1.00 popol. 5.08 „ 19.00 „ 2.43 predp. o v'aki St. 1 WWL.TON, 1	8.40 predp. 2.27 popol. 6.30 „ 11.00 „ 3.38 predp. 0, 14, 16, 7, 'ioket Agent.
THE CHICAGO A ALTON. Na sever ali na vzhod,
UJoHeta v Chicago
0 Pal. Express........
34 Chicago Ac«.........
8 Midn. Special ......
10Cal.*Colo.L'd......
44 Joliet Express......
•10 0 wight a Chi.......
12 Atlantic Exp.......
2 Alton Lim.........
36 Chicago Acc.......
38 Chicago Acc......
4 Prairie Sta Ex......
6.09	predp.
5,35
1.45	„
7.35	„
7.50	„ 8.30 „ 12.15 popol.
3.10	„
3.30 „ »
7.00 „
Na jug all na zapad.
\y. Jollatu
7.15 predp. 7.50 „ 8.00 „ 8.45 „ 8.50 „ 9.50 „ 1.30 popol. 4.20 „ 4.45 „ 7.45 „ 8.60 „
v Chicago
možtva. Nič bi ne kaj drugega vzrok, če bila ravna tla; toda tu V devetih garnizijah sem že bil, pa tako e » ga, ravnega vežbališča nisem še videl. Ta ravnina je kakor vstvarjena'za paradni korak, tu je možno Btopati kakor po mizi"--
Gospod oberst je zopet umolknil. Kar čutil je, kako grdo laže in velika radovednost se mu je vzbujala, če mu ljudje to verujejo.
A bral je jasno in razločno v očeh vseh, da mu ne vrjamejo. To ga je znova razjezilo. Pričel je kričati in vpiti, potem pa jih je "miloitno" odpustil.
Polk je nastopil in znova se je začel paradni marš. Oberst je gledal, ljudje pa so korakali in se pehali po neravnih tleh, za spremembo pa je včasih tudi kateri padel.
"Stoj!" — je zadonelo po dolgih vrstah in oberst je počasi prijezdil pred fronto.
"Kdor bo poslej padel na tla, tega pustim zapreti, da bo črn, pa naj bo kdor hoče!"
To so bile ponosne besede in po-
nosno je odjezdil gospod oberst na stran. V skok so ni upal spustiti konja, bal se je, da se mu ne bi spodtaknil, pognal ga je v trab. Pa tudi to je bilo preveč in zelo nepremišljeno ravnano. Konjiček seje izpodtaknil, prav občutno in grdo izpodtaknil, prvi konec konja je pri' šel prav nizko, gospoda obersta je pognal koleb tja preko grive mater zemljo.
In tu je ležal zdaj gospod oberst v vsi svoji lepoti.
Zabuhel Janez je vprašal svojeg4 tovariša tam v zadnji vrsti, kdo bo sedaj zaprt namesto gospoda obrsta.
In dva mlada lajtnanta sta se srečala z očmi, namazula z ustnimi i" drug drugemu sta brala z obraza: "Oh, ta ravnina!" ,„,Da, da, ravnina!"" Gospod oberst je počasi vstal, ker pa ni prav nobene besedice spregovoril, se ni dalo spoznati, kako je sodil o tej ravnini.
čez pol leta pa se je bilo spolni'9 prerokovanje in grožnja njego*e svetlosti, gospoda kornega zapovednika.
Amalija, kraljica portugalska.
Dražestna portugalska kraljica, rojena Francozinja, hči Pariški grofa in sestra vojvode Orleanskega vzbuja zdaj občno pozornost v dv°r nih krogih evropskih. Kot dobra katoličanka ne odobrava proti - katol$f politike svojega soproga, vsled tega je prišlo do resnih razprtij med "j" in kraljem Karolom I. Časniki poročajo, da se hoče ločiti od njega, l5 j pa ni verjetno.
"Dolgo časa mi je srce tako močno bilo, da nisem bil v stanu hoditi in zdravniki mi niso mogli pomagati. Jedna steklenica Severove srčne to-nike mi je toliko pomagala, da sem kmalu mogel začeti delati." Joseph Vrana, Calumet, Mich. Cena $1.00 za steklenico.
BEST FOR THE BOWELS
If you haven't a regular, healthy movement of the bowels every day, you're 111 or will be. Keep your bowels open, and be well. Force, in the shape of violent phytdc or pill poison, is dangerous. The smoothest, easiest. most perfect way of keeping the bowels clear and clean is to take
CANDY CATHARTIC
3STaj "boljša-
kalifornijskavia*
—: pošiljam :—
na vse kraje Zdruimih držav. vinu s posodo vred so primerno nizke:
Črna vina galona----$0.45 do 0-
Bela " " .... 0.55 " <>•» Fina tropovica .... 2.50 " 8' j Muškatelec ____ 1.25 "
5®- Manj, kakor 10 galon ne raz^ ljam. Denar naj se blagovoli doposla naročilom na
Nick Radovich,
102 Vermont Street,	rA\,
San Francisco,
Ako želite pravega grenčeca za želodec, tacega, ki ureja in jači prebav ljavne organe, krepča celi zistem, povekša apetit in prepreči mrzlične bolezni, ne morete najti boljšega, kakor je Severov Želodčni grenčec, narejen iz samih rastlinskih snovij. Cena 50 ot. in $1.00.
Cbi&Joliet Ex.....; I 8.36 predp.
1 Prairie Sta Ex....... 6.00 „
3 Alton Lira............ J-11.15 „
35 JolietAcc............ 1.15 popol.
5 Pauific Exp........ 4.00 .,
43 Joliet Exp........../5.10 ,,
30 Chicago & I)w...... 5.30 „
7	Colo&Cal Lim.......I 6.30 „
8	Pal. Express......... 0.80 ,.
37 Joliet Acc........... 11-25 ,,
11 Midn. Sp........„...111.45 „
9.50 predp. 10.05 „ 12.15 popol. 2.35 ., 5.10 „ 6.10 „ 6.45 ,, 7.30 „ 10.15 „ 12.40 predp. 12.50 ,,
Št. 48 in 44 sta nove vlaka iu prevozita v ledni uri ter se vstavita v Loekportu in Lemontu. Zdaj imamo 11 vlakov vsaki dan med Jolietoin in Chicago in obratno.
Gledališki vlak zapusti Chicago ob 11.25 popolu-dne in se vstavi na vseh postajah; polnočni vlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privozl v Joliet v 1. uri 15 minut, ne da bi se kje vstavil.
Nov vlak zapusti Joliet ob 3.30 popoludne in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseh postajah.
VV. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. T. T. A.	'Phono 448.
Ozdravite se s Cascarets.
Candy Catkartic odstranijo za vedno zabasaaost. 10 & 25c. Ako C. C. C. ne pomagajo, vam lekarnar povrne denar.
EAT JEM LIKE CANDY
Noasant, Palatable, Potent. Taste Good, Do Good, Never Sicken, Weaken, or Gripe. 10, 25, and 60 Cents per box. Write for treo sample, and booklet on health. AddreBS
STEKLINO kkjiedy COMPART, CHICAGO or sew TORE.
KEEP YOUR BLOOD GLEAN
JOHN G-HDI1TA,
1751 St. Clair St.,
Cleveland, O. Tel. Bast 14S0W.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodojalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc. Jopic, hlač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mašnih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajočih rečij.
Nizke cene in dobro blago.
Pri meni se lahko vsakdo naroii na, "Amer Slovenca".
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
John L. Spreitze?
SOI N. Broadway St.,Cor. Brosd^ & Division Str.,
— zadaj za nemško katoliško cerkvij"' .
JOLIET, - - - ILLINOIS
1'
Rojakom naznanjam, da sem s julijem odprl svojo
\	I	: ' '	, . '.V«
- - lepo urejeno gostilno, v'
preskrbljeno z vsemi potrebšči^-j ter se jim priporočam v najobil"^ " poset.
HLEV IN KRMO ZA TEŽKE IN LAHKE
izposojuje
T. F. Baskervi
408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois.	T
■ a
r- c. bertnik.	l.h. bertnik.
BERTNIK BROS.
izdelovalci finih smodk.
N"ša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
.	10 centov.	Scentov.
-05 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
Štefan Rebroyic
(Svratište gradu Severinu)
Portland St.,CALUMET,MICH.,
t0t' c,°mača vina iz tistega grozdja, do-
°fo kalifornijsko žganje in najboljšo p .	smodke.
''Porota se v obilen obisk rojakom Hrbtom in Slovencem.
^»'ank X>anieH
izdelovatolj cigar.
112 N. BlMff St.,	Joliet, 111.
Telephon: 172.
• -Moja posebnost so: Yankee! 0c One Flae 5c.
*^uii'i'f"""" *e Slovencem v obilno naroSbo. Vprašajte svojega mesarja za
Afllerieve Imate Mm,
k»tere jo dobiti pri vseli mesarjih.
^ J. C. Adler & Co.,
^jSxchange Street - Joliet, 111.
M. s. HARNEY,
•	PRODAJALEC
'portovanega vina, žganja in do-Sno vr Lrih smodk.
Chicago St. - Joliet, 111.
Air
0 se hočeš dobro zabavati, pojdi k
mihael klobučar ju,
7th Str., No. 119
lALUMET,	MICH.
Tn
|jl»v m najdeš izvrstno urejeno keg-e igralno mizo, dobe se dobre i?i° '	%anje> sveže pivo in
r'tno vino.
čnofitfe in hrana je vsem novodošlim |	na razpolago.
^ ii^lywoot>
Hlev
in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1682. ^____Joliet, 111.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
^Poročata Slovencem in Hrvatom v t;/.en obisk svojo lepo urejeno go-ižv 1C°' v kateri je dobiti vsaki čas <^nih pijač in dobrih smodk.
J,(>HN MODIC
^ Lake St., Cleveland, O. jj Priporoča Slovencem in Hrvatom. lUnBlrežl)a uljudna in točna. Prost
ft°CiIJaidb0l3S6 8modke>
^olin Kraker, 95 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
f'rij,	Tel. Main 3868. L.
v obilen poset Bvojo novo gostilno, žciini no z dobrimi pljaJami, doma kuha-»»nil8 "jem, tropiiioveem,plvora,vlnoin in smod-vi" prodajam tudi premog In vsprejemam .......^ovrstnu naročila za prevažanje lovora.
I^NRIK c. HONKOMP,
izdelovalec
izvrstnih smodk.
°daja svoje blago na debelo in drobno. J®9 N. Chicago St., Joliet, 111.

i?1*

1323 Benton St., Phone 1414. 10 do 13. ure: 3 do 4.
7 do 8. p. m.
Doktor Frederick,
i.
ie 1414.
Joliet, III. ANA VOG-RIN,
I],.	izučena babica,
Chicaeo St.. JOLIET, ILL.
in sriHX izkušnjo, imajoča diplomo '^biii	slavnoznanih zdravnikov
W i bolnišnice dr. Valente in dr. k&jjj.^oer-ja, se priporoča tu-'m Slovenkam.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.


St
JOLIET
[most popular railway
CHICAGO
AND
ALTON
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink
Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na tisot komadov.
Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporofam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča.
200 Jackson St. JOLIET, ILL.
Kdor si zeli postaviti liišo ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela
—:naj se obrne-na rojaka:—
MATIJA FINK
706J Ottawa St., Joliet, 111.
Ste li gluLh.i?
Sleherna GLUHOST ali TEŽKO SLIŠANJE se sedaj ozdravi potom uaSe nove iznajdl>e; samo gluhi »o neozdravljivi. UMEN,TE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. Popi« nam svoj slučaj. Nasvet iu pregledanje zastonj, Ozdravi se doma proti mnjhuemn plačilu. TIri TlnHnnlti
Anrol IimtitntP MotaHMie 1JL UdllUll i
Midi lllolllulu. Avenue, CHICAGO, ILLS
Pokliči po telefonu št. 2033
ALEXANDRA DARAS,
za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd.
ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street,
Joliet, Illinos.
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
S akno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
FRANK EOGEL, SALOON.
(S posebnimi sobami.) Točiva Porterjevo in v steklenicah tudi Anheiiser-Rush pivo, dobra domača vina, flue wliiske in smodke.
Na razpolago vedno prost luncli, ob sobotah še posebno. — V obilno obiskovanje se priporočata
FRANK ROGEL in JOE LEGAN.
na voglu Jackson in JOLIET, IL L Indiana ulic _'._
STENSKI PAPIR
po eden cent rola in višje.
Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah.
Fred Schott 413-415 Jefferson St.. JOLIET, ILL.
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
G^ll ZASTOPNIK
The ■fidelity Mutual Life Insurance Company • of Philadelphia
in dVuzih zavarovalniških družb za življenje In, proti ognju.
Kratkočasnice.
črtice iz življenja«-eg. a rja J ožefa I i.
7.
Mlad človek plemenite rodovine jo dobil imenitno službo in seje prišel cesarju zahvalit. "Presvetli cesar", eče mit,"te častinisem vreden." — Jožef mu odgovori: "To pač sam dobro vem; podelil sem vam to službo samo, da se iznebim vaših sitnih roditeljev."
8.
Nekega dne je slišal cesar, kako sta vojaka pred njegovimi vrati nejevoljno govorila o njem. Stopi k njima in reče: "Ljuba moja, ako hočeta tako govoriti o meni, pojdita vsaj izpred vrat, da vaju ne bom slišal." Preplašena poklekneta vojaka pred cesarja, in nihče ga ni odsihdob bolj hvalil nego onadva.
1».
Meseca novembra 1. 1787. sta se sešla generala Lascy in Lavdon na hodniku pri cesarji. Jožef vpraša Lavdona: "Koliko časa, mislite, bo treba, da premagate Beligrad?" Lavdon odgovori: "Presvetli cesar, ako je vse pripravljeno, česar je treba za obsedanje, upam si v desetih ali dvanajstih dneh mesto dobiti v oblast!" Lascy je mislil, da je Lavdon govoril pač nekaj preveč. A cesar ga prime za roko in reče: Midva, dragi Lascy, mu morava že verjeti, ker nobeden naju še ni premagal trdnjave."
10.
Ko je cesar Jožef II. potoval po svojih deželah, prehitela ga je nekega večeia tema, da ni mogel dalje. Stopi tedaj v bližnjo krčmo, da povečerja in prenoči. Stopivši čez prag ugleda živalno tolpo pivcev, kateri mu zakličejo: "Le sem, imamo ga že, pa bi ga še radi." Seveda e bil cesar preoblečen, zatorej si tega ni dal dvakrat reči, tem manj ker so bili pivci vojaki. Sede k njim, in spravljajo ga pod kožo,da je kaj. Polagoma pa izgine zdaj ta zdaj drugi, in nazadnje ostaneta samo še cesar in nekov vojak. Se tega bi bil cesar rad spravil. A vojak že močno vinjen, odgovori: "Piti ga morava; najsi nimava denarja; zastavim pa sabljo, saj imam itak doma leseno sabljo, ki mi dostikrat pomaga v denarni stiski; vtaknem jo v nožnico namesto jeklene". Rečeno storjeno. Izlivata ga še precej časa, naposled pa se pobere tudi ta kajpada brez sablje. Drugo jutro po krepil-nem spanji bi imel cesar oditi. Prej pa še hoče plačati vojaku vince, katero sta popila sinoči. Imeli so v tistem kraji hudodelnika, ki je bil obsojen, da mu odsekajo glavo. Od-ženoganamorišče; ž njim pa veliko vojakov, med katerimi je tudi oni z leseno sabljo.
Cesar prijezdi na vranci v cesarski obleki in v večji časti, nego si-noči ko je bil preoblečen. Poglavar mora odločiti, kdo naj odseka glavo.
Cesar pokliče tistega vojaka, s katerim je sinoči pil, dobro vedoč, da ima leseno sabljo. "Joj, kako bi odsekal glavo?" zakriči prestrašeni vojak. Švigajo mu misli, kako naj bi se izvil. Izmislil si jo je ter zakriči, držeč za sabljo: "Ako si nedolžen, izpremeni se moja sablja v leseno." v tem hipu jo zasuče, in — sablja je lese>na. Zdaj pokliče cesar vojaka k sebi, podeli zviti buči častništvo, hudodelnika pa oprosti smrti.
Simpatij a.
Mali ltudl (ob jezeru, nasipajoč labudom drobtine): Papa je to labud papa ali je labud-inania?" Oče: "Katerega misliš?" Itudl: "Onega tam v kotu, ki ima vsa peresa na vratu in glavi poru-vana in ki ne sme niti drobtin pobirati."
Oče (Žalostno): Ono je labud-papa."
Med K a n i b a 1 i.
Poglavar: "Odkod pa sta oba belokožca, katera sto danes ujeli?"
Njegovi ljudje: "Eden je Ameri-kanec, drugi pa pravi, da je iz Evrope."
Poglavar (Premišljajoč): No, konečno je vse eno,meni boste servira-li Amerikanca."
Na kmetih.
Ona: "To je grozno, kako so na kmetih goske glasne."
On: "Kje pa naj se vzgoji, v mestu je drugače."
Drugo stališče.
Služkinja: "Jaz ne ostanem niti trenutek več pri vaši gospej, jaz ji sem ravno kar odpovedala službo."
Gospod: "Blagor vam, toda jaz ne pridem tako poceni preč."
Glas iz občinstva.
Soc. dem. govornik: "Res, kandidat je doktor prava, da On je celo sodnik, toda kaj pa je to, ali je že za koga kaj storil, ali je že kdo kaj od njega dobil?"
Glas iz občinstva: "Vi šest mesece vzapora!"
Kakor bo.
Sodnik vpraša zatoženo tatico: "Ali si omožena?"
Tatica: Ne!"
Sodnik: "Si li morda zaročena?"
Tatica: "Ne vem!"
Sodnik: "Kako to, povej razločno."
Tatica: "Vidite, gospod sodnik, to je tako. Ženin mi je namreč rekel, da ne vzame, če ne dobim več nego pol leta; če pa dobim več, dejal je, da me neče čakati tako dolgo. Zato zdaj ne vem, kaj bi odgovorila!"
...Novo...
slovensko "brivnico,
popolnoma novo in lepo opravljeno je odprl v Nemauich-evi lilši
aa 913 Scott cesti v Jolietu
FILIP HIBLER,
terse priporoča Slovencem in Hrvatom v obilen obisk.
7A0THM I 14 lcP'h daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! L hO I UIIJ BIoko ogledati nič ne volja! Prodajamo najboljše uro!
, . . ,	MoSka ali ženska ura I/, pristnega aracrikaiiskega Ukaratnega double zlatu, z
dvojnim pokrovom, s finim kolesovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pismenim jamstnom. na je podobna čisto zlati v vrednosti $40— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 00 dneh, dodamo sledeč« darila: 1 lino dunajskopijiico iz tnkozvane morske p.-ne v vrednosti $1.50. 1 pristni Spic za cigarete 1 Spic za cigare, 1 usnjato moSnjioo za tobak, 1 nikeljnanto Skatljleo za irepl)enke, 1 veriiico za uro! 1 zlato brolu, 1 par u/ianor s kamenčki, 1 kraratno bodico, qumbe itd. i'ro in naJteta darila poSljemo po C. O. I). z« *.4.<J8 in eksprenue stroške. (OnJi on delivery — plačaS ko prejmeS blagu.) lllago sineS pregledati in vrniti na nage stroiike, če ti n« ugaja. - Kj. r ni ekspresne Starljo, ju poslati denar ' naročilom vred in takim dodamo Se po vrhu lep žepni nožek, blago pa poSljemo registrirano po
loStl. Kdor kupi ali produ Jesi ur. dobi eno povrhu zastonj. P151 na ATLAS JEWELRY COMPANY )3 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL.
Demantni električni križ.
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti ix-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se jo kmalu razširil tudi v druge dole Evropo.
Dematilni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklopih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opeSanje živcev, brezspalnost, obup) j ivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sapo, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnovi in po noči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu jo $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi no smol ui-.toli biti brez demantnoga električnega križa, korjni nikjer mogočo dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
____ Pošlji jeden dolar .po ekspresni ali poštni denarni
nakaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jedeu demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev.
Na razpolago imamo na tisočo priporoči nih pisem.
J. HALLE iz Stuttgart, Ark. piSe, Trpel si ni več let na bolečinah in noben zdravnik ali pa-tentovano zdravilo me nT moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar »e zahvaljujem vaSemu demantneinu električnemu križu.
PAUL PO V10, iz Milwaukee, Wis, pije- Več let me je mučil revmatiiem. Po Sesttedenski rabi vašega električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljSega zdravila zoper vreinatizem
'Dolgo časa sem bolehal no prsih In poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar ml iriso pomagali. VaS demantni električni križ me Je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE. Freoport, III.
1111 Rem kruljev od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspo-hov. Ko selil prvič videl Van oglas, sem si mislil, da le to navadni humbug, a vendar sklenil, da si hočem kupiti jednega Komaj sem rabil vaS električni križ par duh mi je že bilo mogoče vstati s postelje iu sem sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO CHAUVART, Eustnuu, Wis. Naslov:
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 38.	300 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
VELIKA ZALOC3-.A.
cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih iti zlatih kelihov, motištranc, ttiolitvetiikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
....IZDELUJEMO .1111 SAMI IN INPOKTU.JEMO IZ EYUOPE....
Katoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi
in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILTZIUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis.

neodvisna od kakega trusta ali kombinacije
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za di-stiliranje je 20,000' galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno pripo ročajo. V dopisovanje so priporočamo. Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets.
CHICAGO. ILL.
Matija Pogorelc,
prodajalec ur, verižic, uhanov, prstanov in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig....
Cene uram so:
Nlkel-ure 7 .Jewels . $6.00 15 Jewels Wnitham . $9.50 Srebrne ure z enim
pokrovom . . . $|2.00 z dvema pokrovoma $111.00
in viSje. iioss-casu 20 let garanoije 16 size 7 Jewels , $15.C0 " 15 " . $18.00 Boss-ease a> let garanoije 16 size 7 Jowels . $25.00 " 17 " . $30.00 Opomha.Vse te ure solz dvojnim pokrovom. Kolcsovje pri naStetih urah Ji- Elgin ali Wnitham, kakorSnega kdo želi. C	l,oJ"Ju,n P° Express
Vse moje blago Je garantirano!
V svoji zalogi imam tudi fin pismeni papir z okraski in v narodnih barvah.
CENA:
V	kuverti ducat kuvort in papirja
V	Skatlji 2 ducata " " "
$0.15.
$0.35—0.60—0.75,
»Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej Sije. Naslov je:
Math. Pogorelc, 1009 East B Street, PUEBLO, COLO.
Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj !
Ff cd Sehritis * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
JOLIET, ILLS.
olezano pivo
tel. 26.
v v
8
AMERIKANSKI SLOVENEC, APRIL 26, 1901.
AKO IMATE KAKO SLEDEČIH SLABOST!,
Vprašajte za svet preteserja Collins.
J31juvate ?
Se sušite ?
Kašljate ?
Ne slišite?
Vas žile bolč ?
Se čutite trudnega ?
Imate lijavico ?
Se čutite mlohav ?
Imate slabo duhteče dihanje ?
Pljuvate rumeno ?
Vas glava boli ?
Ste vrtoglavi ?
Se vam ne rači ?
Se vam tresejo roke ?
Se lahko jezite ?
Vam srce teško bije ?
Vas koža srbi ?
Vas boli bok ?
Imate nečist jezik ?
Vas bolč kosti ?
Vas bol6 rame ?
Vas boli maternica?
Ne vidite dobio ?
Vas boli čelo ?
Smrdi vaš pot ?
Ste vedno sanjavi ?
Vam lasje izpadajo?
Se radi prestrašite ?
Vas ušesa bole ?
Se čutite vročega ?
Vas boli kadar puščate vodo?
Vam kruli v črevah ?
Se večkrat prehladite ?
Vas križ boli ?
Vam gre kri v glavo ?
Imate rane po telesu ?
Vam udje otekajo ?
Vas bolč ušesa, ko se vseknete ?
Kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje iiodete vi in
vaša rodbina uživali mir in blagostanje.
PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, ZDRAVEČ MOŠKE IN ŽENSKE, NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM.
BERITE IMENOVANA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJE JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TAKO ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKEM VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESORJA COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO.
New Haven, Conn., 2o.|n. 1900.
Blagorodni gosp. Več let sem bila bolna, dokler mi je konečno življenje postalo liezr^osljivo. ' Poskusila sem se xjifeSSPffityzdraviti z mnogimi yffi	zdravili, in zdravilo
me je več zdravnikov, toda vse je bilo zaman.
Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov 111 po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi.
Marija Zuvai.ska.
Pittsburg, Pa., i5.|n- 1900. Doktor'.
Trpel sem vsled neprebavljenja in želodčinih bolezni, premenjal sem več zdravnikov in zdravil, toda vse je bilo zaman. Postajal sem vsaki dan sla-beji in vedno bolj suh, delati niseim mogel in nisem vedel kaj da počnem. Vi ste me rešili in ne morem drugače, da se Vam javno zahvalim.
Ignacij Forester.
hiladelphia, Pa., 23.(11. 2900. Velečastni gosp.
Pred večimi leti sem obolela za jed-Ino slabost, toda mlada in krepka se morda nisem pravilno zdravila. Bolezen se mi je pono-"vila in sicer tako, da nisem bila več za nikako delo. Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste me rešili in do groba Vam bodem hvaležna.
Luika U.va Cierkowitz.
Cleveland, Ohio, 22.J 11. 1900.
Dragi doktor.
Časopisi, kteri Vas tako hvalijo imajo popolnoma prav, ker to povsem zaslužite. Jaz sem trpel 5 let vsled neke kronične bolezni, ktera je moje življenje skoraj vničila, nikako zdravilo mi ni pomagalo, dokler se na Vas nisem obrnil.
Tekom jednega samega meseca ste me popolnoma ozdravili. Srčna Vam hvala.
Josip Kovai.sky.
Milwaukee, Wis. 10. 12. 1900.
Jaz podpisana sem bila več let bol-iia za kronično boleznijo kosti. Kar sem imela denarja, potrošila sem ga za j zdravila in zdravni
^ .....j ke, kar pa mi ni
prav nič koristilo, dokler se nisem obrnila do prof. Collins in takoj ozdravela.
Elizabeta Vervf.tovski.
Homestead. Pa., 23.111 - 1900.
Pri delu v topilnici dohitela me je nesreča in vsakdo je mislil, da mi morajo noge odrezati, ako hočem ostati pri življenju. Profesor Collins me je pa brez vsake operacije, temveč edino le z svojimi zdravili popolnoma ozdravil in hvala Bogu, sedaj delam kakor poprej.
Andrew Kovač
ORDINIRA: Vsaki dan od 10. do
večer od 7- 8- 0n
NAS
PROF/COLLINS, New
14O West 34th
i. ure in od 2. do 5. ure; VsAKI
nedeljah od 10. do i.
LOV:
York Medical Institute
Street, New York.
__Ako ne morete osobno priti ali ako živite izven New Yorka,
opišite Vašs bolezen kolikor mogoče natančno, na karbodete takoj dobili odgovor. Zdravila se pošljejo z expresom v kterokoli mesto Zjed. držav, Meksike in Kanade.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St.	--	JOLIET, ILL
Long Distance Telephone 32J, (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vodno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
GOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in sniodkaml.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vodno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,
lastnik.
Geo. L. Brozich,
manager.
Vstaodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St.
telefon: 110 canal.
Gbicago, Ills.
Louis Sievers Sons Co,
Yelika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekošena
speeijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Wm. Conlon.
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
CHICAGO.
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL
Sole owners of the celebrated
DAM-I-ANA
Bemediotine Invigorator also headquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo

39-41 FRANKLIN ST.
CHICAGO.
♦0+0040+
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina iti zganja
E. PORTER, predsednik.
JOSEPH BBAUN, taj. in blag.
E. PORTER BREWING COMPANY.
Pivovarna: South Bluft' Street
EAGLE BREWERY.
Izdelovalci
uležane pive
PAL ALE
in
LONDON PORTER
Posebnost je Pale wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
STEFAN KUKAR
— trgovec •
[II
» PREMOGOM IN « SALOOK
Te^efonažtevlika 348.* ' ^M, \
F. KORBEL & BROS.
pi'odaialee vina o<l trto in ž^ania
Sonoma Co, California.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & CO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da sj najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, U^
__________i-'Mam I
na voglu Ruby in Bluff St■ j
.Toliet _ Illinois
imajo najboljše Porterjevo p_'v°' smodke, vsakovrstna žganja i" prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO
"Jlojaki, dobro došli/"
ž
USTANOVLJENA 1871.
ICflltl
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek S260,000.00.
Tie Joliet National Bal.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROllERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
PrankPapeš
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobro smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. , Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
7thSt. No. 211 Calumet, Mich.
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minnesoti ter bili neodvisni?
Cene so sedaj od $7 aker in višje. M. J?. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno G0STILNIC0, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
W, Meyer & Sons
— Trsrovci —
importovanih vin in likverjev debelo.
n>
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, l^1*
Telef. 325.

John Gerzin,
Comer 2, Bldg. East Chesnut ^''
VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem8v0H lepo urejeno
<i(>STILNO e
v obilen obisk. Točim vsakovr*"' dobre in fine pijače, sveže P1*', - ' J	ajtin")
razne likerje ter prodajani naj"1.

smodke. Tudi Trinerjevo zdrav grenko vino je vedno na razpel*?
MIHAEL KRAl
—: toči: — najbolj priljubljeno ter oki'sl1
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žga") Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ^
p p
.' e n
ti n
v V 11
I<
)'
P ?
!
v
S
n
»
1
Preskrbujeta
vsakovrstne Ruber steniplje ^
zelo nizkih cenah. Za dobro i»

no izvršitev jančim. Kdor bi °e zadovoljen z naročilom mu vri1' denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 PROTIER, UINTA WYOMING.
bil
(P
I t
t;
C, B. HAYWARD ČO.
Prodajalci papirja in tiska1")1
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalni t šeice, peresa, tinto, svinčnik6* zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne potrebščine.
Na voglu Cass & Scott St.. Joliet
1
Ako želiš za 10 ct. fino cigaro, izdelano v Galumetu, vprašaj po
"A Mild One."
Te so prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek!
C. W. K0PPELMAN,
izdelovalec,
CALUMET, MICH.
To bo zanimalo mnoge
Kako se more vsakdo ozdravi') po večletnem bolehanju vsi«0 živčne oslabelosti, varikocele it®* ter dobiti nazaj svojim organo«1 moč in krepost?Pošlji imena»Jj slov: Mr. Aug. J. Adams, Box3W* Chicago, 111. in on ti bo pos>? prost recept s popolnim navoal" lom, tako da se lahko vsakdo sa" doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi korist tega loka. Ti' izvlečki iz prejetih . '"V«o pisem kažejo kaj mislijo ljudJ®5j njem: "Vaš recept jo najbotlj, kar som jih še kedaj pokusil-"Vaša ponudba jo res pravo ^ darilo poslano trpečemu Stvu"—"Recept sem projel. 1 0 sem imel nobenih ovir, da bi g* izpolnil. Ilavno kar sem jaz p0'',, boval." Vse dopisovanje je poP^j noma zaupljivo in poslano P° navadnim zavitkom.
AUG. J. ADAMS, Box 324,	Chicago, Illino'9